Pred likvidacijo prostega spisja Iz razgovora z Albertom Žerjavom, avtorjem »PRODUKTIVNEGA SPISOVNEGA POUKA«. Bilo jc oncga dnc, ki sc mu pravi »mali pust«, ko smo po pcdagoških scjnih žuljih in suši zavili na vrček piva. Tov. Albert jc namreč proslavljal srečno zaključitev žeinitvcne sezonc, ko je zopet za lcto dni zavaroval svoj samski stan in si podaljšal srečno živIjenje. Naš »slavljenec« je bil prav dobre volje. Pri vrčku smo se razgavorili in kakor običajno mešali zopet »pedagoški drobiž, da se nam tu ali tam ne prilcpi«. Bi<la je prava prilika, da od »slavljenca« kaj več zvemo o njegovem novem delu (Produktivni spisovni pouk v sodobni šoli), ki bo izšlo pri SŠM kot redna knjiga. Malo smo ga povprašali — takolc mimogrede — pa. se jc kar razgovoril. Tole je nam povedal: Kaj te je napotilo, da si se lotil spisovnega pouka? Vzrokov jc več: najprej moje posebno zanimanje za odprta pedagoška in didaktična vprašanja, ki sa v zvezi z mojo poklicno stxoko, dalje rastoče nezadovoljstvo s tako udomačenim »prostim spisjem« in slednjič lanska obljuba šolski matici, da postavimo vsc panoge jezikovnega pouka na nove temelje. Po prvotnem načrtu jc mislila izdati založba posebno didaktiko jezikovnega pouka v obliki ene same knjige, poznejc pa 'Smo sklenili, da je bolje obvarovati govorno in pismeno izražanje na vseh stopnjah v dveh priročnikih, da bi laže povetlali in s primeri podkrepili vsa vprašanja, ki so sc nam nakopičila v praksi in teoriji jezikovnega pouka. Pa mi imamo že nekaj šolskih jezikovnih priročnikov za učitelja! N. pr. Bezjaka in Lichtenvvallnerja. Res je, a novi časi prinašajo nove zahteve in potrcbe. Bezjakovo ukoslovje jezikovnega pouka je izšlo pred dobrimi 35 leti, Lichtenwallncrjevi zbirki »Prostega spisja« pa pred 30 lcti; za tiste čase sta bili odlični knjigi, zlasti Lichtenwallncrjeva, ki je med prvimi podirala »pozicijc« stare šole. Mojc delo pa jc zraslo v drugačnih razmerah in bo skušalo odkriti načela ter pota in sredstva produktivnega pismencga izražanja otrok v ljudskih in nižjih srednjih šolah. Proti pričakovanju se je moj rokopis precej »odebelil« in mi izpraznil črnilnik na mizi. V zadnjem času opažamo čim dalje močnejši pritisk poklicnih jezikoslovcev na cilje in smeri jezikovnega pouka. Kaj praviš k temu pojavu kot pedagog in šolnik? Kakor jc treba pazdravljati rastoče zanimanje naših jczikoslovccv za duha, smer in sploh za razvoj jezika in jezikovnega pouka, vendar se nam dozdcva, da gredo njih zahtevc v šolski praksi predaleč. Nisem si morda sam izmislil tc trditve! Mnogi bi želeli stlačiti že v makga maturanta vsa poglavja, pravila, izjeme, ki jih ni malo, in vse podrobnosti, ki jih premorc naša slovnica, ne glede na duševmo zmogljivost 12- do 141etnih otrok, da niti ne omenjam vseh drugih didaktičnih ovir in težav, ki spremljajo šolsko življenjc. Normalni jezikovni razvoj teh učencev pa vendar ne raste tako naglo kakor na pr. slovniška snov od ure do ure v razredu. Zaradi raznovrstnega obilja slovniškc snovi in zaradi bolj slovnično logičnega razmotrivanja jezika se pač zanemarjajo ostalc panogc jezikovncga pouka, med temi zlasti produktivno govorno in pismeno izražanje šolske mladine. Upam, da ljudska šola ne bo podlegla tcm zahtevam! Prej si omenil, da si nezadovoljen s »prostim spisjem« in da si postavil zahteve o »produktivnem spisju«. Povej še o tem nekaj! Da, odpor proti prostemu spisju in njegovim enostranim načelom, v tem je težišče moje knjigc! Vsako gibanjc je nckaj časa dobro in potrebno, doklcr se pač nc izmaličijo načela ali nc preidejo v skrajnosti. S podedovanimi načeli je treba previdno in kritično ravnati; treba jc stremcti za razvojem načel! Medtem ko staro vezano spisje ni dopuščalo v bistvu nobcnc miselne in jezikovnc svobode, je bilo te pri prostcm spisju na mah toliko, celo preveč, da mnogi niso vedcli, kaj z njo početi. Dobro poznaš moje načelo, da vladaj pri pismenem upodabljanju doživljajskih in drugih snovi primerno vezana svoboda, ki je podrcjena strukturnim lastnostim posameznih spisovnih vrst in oblik. In tc jc trcba poznati, te je treba obvladati! Naš doscdanji spisovni pouk je v pretežni meri gojil elementarne oblikc doživljajskega spisja, zancmarjal pa jc razne zložene oblike pismcnega upodabljanja in izražanja. Kakor pred leti pri zgodovinskem pouku, tako scm tudi v tej knjigi odkril in mladinoslovno utemeljil razvojne stopnje in oblike za pismeno izražanje otrok od 1. razreda ljudskc šole pa do malc mature. Mislim, da utegne moja knjiga prispevati svoj delež k likvidaciji znancga »šlagerja«, ki mu pravimo prosto spisjc. Ali so tvoja načela spisovnega pouka že kje v praksi preizkušena? Vem za ovire jezikovnc rasti otrok, vendar si upam trditi, da so uspehi pismcnega izražanja po načclih, ki jih razvijam v knjigi, lepši in stvarncjši kakor po vidikih splošnc današnjc prakse. Svojo knjigo scm izpopolnil s številnimi primeri spisov in sestavkov iz spisovnih tednikov in scrijc nalog, da bi tako podčrtal praktično stran knjigc in da bi ustregel zlasti tistim, ki jim ni do teorijc, čeprav ta regulira prakso v šolskem delu, zlasti v kočljivih trenutkib. Kdaj izidejo knjige in kako je številom naročnikov Slovenske matice? Naj odgovorim najprej na drugo vprašanje: Naročnikov je od leta do leta manj! Ne bi bil rad v vlogi matičnega blagajnika, ki vodi sezname bolj ali manj zanesljivih članov, menjajočih se od leta do leta, ki doprsuje s poverjeniki v vseh koncih Slovenije, ki belcži zaostankc na naročnini z rdečilom, ki poravnava tekoče tiskarniške račune iz bolj pičlih sredstev založnice iti ki dostikrat s težavo določa knjigam naklado, ker pač vselej nc prispejo pravočasno odgovori šolskih ali krajevnih povcrjenikov. Vendar so tudi taka poverjeništva, ki vzorno, odlično funkcionirajo že leta in leta! Tcžko, da bi lctos krili prav vse tiskarniškc stroške za tri znanstvene knjigc iz plačil naročnikov. Nekatere šole ne naročajo niti obveznih izvodov za svoje knjižnicc! Prosim, nc jcmlji tch bcscd za kako priložnostno reklamo, rccimo za mojo knjiga! Resnično, tretji tisoč naročnikov bi se menda le spodobil za publikacije ob jubilejni 40 letnici naše matice! Letošnje knjige izidejo za veliko noč, recimo kot — pedagoške pisanke! Kakšne načrte še imaš? Vcš, zaradi načrtov nisem v skibch, kajti žcljc in misli sc neprestano prctakajo iz oblike v obliko. Polcg zgodovine in jezika ju šc cela vrsta strukturno in obiazovalno različnih predmctov, ki zahtcvajo primcrnc osvetlitve in monografske obdelavc. Marsikaj poscbnega lahko prinesejo tokovi razgibanega časa, od tega bo zavrsno tudi naše pcdagoško dclo, ki ga lahko podpirajo ali zadušc vcliki politični dogodki. Bodimo optimisti! Ilalo, gospodična, šc cno laško pivo! »E, ne boš: šc eno vprašanje!» sc vtakne vmcs kolega, ki jc doslej potrpežljivo poslušal najino pedagoško filozofiranje. »Kaj pa zakonski stan? Tega obče nimaš v programu ?« »Saj sem žc rckcl: bodimo optimisti!« MUe.