St 119 MMuiiatmiiitnMflatiaRakaiMiHM * ■ ————■ ;rha$a, frv*on«I poml d Jek, vsak dan zji ag, UrednlUro: vBct St 20, L nadstropje. Dopisi poMlJaJo ur rJaais m a« sprejemalo, rokopisi m/j>)o. Izda Anton Gerbac. — Lastnik . 1 Tlsk fiisl£ za mese~ L 7.—, 3 mesec*' -.L Za inozemstvo mesečno 5 lir M Trstu. ¥ imcMJo 18. Mja 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX ^ leta / .irednlSiva in eDINOST Številke v Trsta ln okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Urokosti en« kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, uhvale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — MaU oglasi po 20 cent beseds, najmanj pa L 2. — Oglasi« naročnina in reklamacije se poSUjajo isključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57. _ _ Mora dan pravice! Dne 13. maja so se vršile v Londonu velike demonstracije ženstva po inicijativi angleške delavske stranke. Ob tej priiiki je izustil načelnik sedanje socijalistične vlade MacDonald zanimiv in znamenit go-t or. Oovcuril je o nasprotnikih delavstva v lastni deželi, o delavskih idealih in o načrtih za svetovni mir in bratstvo. V tem go- jru s« nam vidi posebno znamenita izjava: Za nas angleške delavce niso važne samo velike sHe, velike države in veliki l rodi, kajti svetovni mir potrebuje zadovoljstvo tudi malih narodov!! Zato se vna-nja poKtika delavske stranke ne oslanja jamo na veKke narode, marveč tudi na vse druge. Vse hoče pritegniti v eno kolo.» V svojih nadaljnih izvajanjih je govoril MacDonald o pacifizmu in o vprašanju razorožitve. Seveda je pritrdil tej ideji in temu stremljenju. Tu pa je govoril le teoretik, ne pa državnik na resničnem in praktičnem delu. Tu je bil pacifistični teoretik v nasprotju s praktično vnanjo politiko lastne vlade. Saj je MacDonaldova vlada nedavno priredila silne demonstra-ć e angleške flote v Sredozemskem morju. Hoče, naj z razoroževanjem začnejo poprej drugi in potem bo sledila tudi An-gUja. S tem pa ne bi hoteli reči. da bi MacDonald ni mislil resno s svojimi mirovnimi idejami in da bi naglasal misel splošne razorožitve le zavoljo lepšega, ker zahtevajo to načela proletarskega gibanja. Ne s iiemo pozabiti, da ima angleška vnanja politika stare trdaicije, globoko zasidrane v mišljenju vsega naroda. To je politika neprestane misli in skrbi za svetovno gospodstvo britanskega imperija na vseh mor-p i in v vseh delih sveta. V tem gospodarskem imperijalizmu Angležev sta ne le bogastvo anglo - saksonskega plemena, marveč tudi njegova politična moč in vpliv v razmerju z dragimi državami. Stremljenje, da si angleški narod ohrani to nadmoćno pozicijo — to je tradicija v glavi in duši vsakega Angleža. S tem dejstvom mora računati tudi delavska vlada ln MacDonald ve dobro, da bi vihar splošne nevolje odnesel njegovo vlado, čim bi hotel preko te tradicije, čim bi on prvi začel s praktičnim izvajanjem misli raz-rroževarja. MacDonald bo morda porabljal drugačne metode v traktiranju mednarodnih vprašanj, v bistvu pa bo njegova s :ianja politika vsaj za dogledne čase hodila stare tradicijonalne poti. Ta svoj nazor smo pa zabeležili le mimogrede. Glavno za nas je, da je MacDonald tako oidločno podčrtal enakost in enakoveljavnost velikih in malih držav — velikih in malih narodov! Da bo zagotovljen svetovni mir, morajo — kakor je rekel — biti zadovoljni tudi mali narodi! Tudi ti morajo biti enakovredni Člani v velikem kolu! Kako silna je ta ideja enakosti med velikimi in malimi, govori dejstvo, da so ravno veliki — pa četudi niso iskreno mi-sMi — v znamenju te ideje šli v svetovno vojno. Ideja je tu, živi, se je zasidrala v cul človeštva. Sila idej pa je tolika, da se mora uveljaviti prej ali slej in bodo morali končno kloniti pred njo tudi tisti veli i i, ki jo še trdovratno odklanjajo v svoji sebičnosti in svojem pohlepu. Z idejo, ki jo je podčrtal MacDonald v svojem govoru angleškemu ženstvu, pa je v stvarni zvezi še drugo vprašanje, ki gre ti;ii nam do kože: vprašanje našega živ-1} nja in obstanka v italijanski državi; v jahanje zaščite narodnih manjšin. Če idejo enakosti med velikimi in malimi na-r ii raztegnemo — in to moremo po vsej logiki — tudi na odlomke narodov, priključenih k drugorodnim državam, je uveljavljeno tudi načelo zaščite narodnih manjšin! To idejo je nedavno temu razložil vodite i j romunske narodne stranke Maniu: lepo, stvarno, učinkovito. V «Socijalnem institutu* v BukareŠtu je Maniu razpravljal o problemu narodnih manjšin na Romunskem. Izvajaj je: •Čeprav je narodna država, mora Romunska priznati pravice drugih narodnomu! In to toliko s stališča čuta pravičnosti, kolikor tudi vsled obvez, ki jih je sprejela v pogodbah z zavezniškimi velesilami, kar bo najboljši način hvaležnosti za pomoč, ki so jo dale Romunski. ManjSine morajo zadobiti toliko možnost svobodnega razvoja svoje narodne svojstvenosti v šolah in cerkvah, kolikor tudi lokalno upravno avtonomijo! Temeljno načelo je, da se *3~kernu ljudstvu, naseljenemu v večjem Števihi, dajajo pouk, uprava in sodstvo v iasinem jeziku ! Ugleden človek in odličen politik je tu s tehtno besedo proglasil načelo zaščite • arodnih manjšin, pravico narodnih odlomkov v drugorodnih državah do samosvojega narodnega življenja, do varovanja svo-'ega jezika in razvijanja svoje kulture, Po-»ebno tudi pravico narodne manjšine, da državni upravnik in sodnik občujeta z njo v nje ježku! Ta glas odličnega romunskega politika naj bi čuli in uvaževali tudi naši gospodarji v Rimu! Zlasti pa naglaša-nje, da tudi nacijonalne države morajo spoštovati pravice svojih narodnih manjšin, bi moralo vzdramiti vest odločilnih frniteljev v Rimu in jih dovesti k spoznanju. kako daleč se njihovo postopanje z narodnima manjšinami odvaja od tiste dolžne pravičnosti, ki jo Maniu nalaga tudi nacijonalnim državam. Naglašanje te dolžnosti je tem važnejše, ker se sedanja krivična manjšinska politika v naši državi hoče opravičevati ravno z dejstvom, da je Italija nacijonalna država in da kol taka ne more dovoliti manjšinam tiste pravice, o katerih govori Maniu. Odrekanje vsake pravice in svobode narodnim manjšinam se proglaša tu kot neki državni in nacijonalni interes! Branitelji in slavitelji dosedanje manjšinske politike v Italiji nas bodo morda hoteli zavrniti, sklicujoč se na izjavo v Maniuovih izvajanjih, ki zahteva vse tiste pravice za vsako ljudstvo, ki živi na do-tičnem ozemlju v večjem Števlu. Zavrniti nas bodo hoteli, da Slovanov v Julijski Krajini je le malo v primeri s skupnim prebivalstvom -v državi. Na tako oporekanje moremo mi odgovoriti z vrsto dejstev. Res je sicer, da je nas le pol milijona v štiri-de se tmili jonski državi. Zato pa živi naše ljudstvo v kompaktni masi, je narodna skupnost z razvito kulturo, živo narodno zavestjo in politično dozorela. Ta svojstva našega ljudstva bogato nadomeščajo številčni primanjkljaj. Modra državna politika mora računati tudi s to etično in etnično kakovostjo narodne manjšine in mora želeti, da bo tudi to maloštevilno ljudstvo zadovoljno, ker je — da govorimo z Mac-D on al dom — tudi zadovoljstvo malih potrebno za svetovni mir. In tudi mir v notranjem državnem življenju je potreben državam za njih procvit in srečo. Maniu je naglasal, da obveze, sprejete v pogodbah z zavezniškimi velesilami, nalagajo Romunski pravično! postopanje z narodnimi manjšinami. Na to ugotovitev se utegnejo obesiti naši italijanski hiper-nacijonalisti, češ: Italija ni sprejela nikake take pogodbene obveznosti. Opozarjamo jih, da je Maniu pred ugotovitvijo pogodbenih obveznosti postavil stališče čnta pravičnosti kot zapoved za spoštovanje pravic narodnih manjšin! Ta čut pravičnosti je obvezen tudi za Ita$jo. Poleg formalno sprejetih, pisanih in podpisanih obvez obstoje tudi moralne obveze! In Italija se je moralno obvezala pred vsem svetom, da bo spoštovala pravice manjšin: obvezala se je s slovesnimi obljubami in zagotovili od najmerodajnej-ših in odgovornih strani! Takim obvezam se ne more odtegati država, če se noče postavljati v krivo luč pred vsem svetom. Celo v širokih masah je bila nekdaj — žal, da danes ni več tako, vsaj ne v toliki meri — živa zavest o obveznosti dane besede in roke. Moža sta si dala besedo, segla sta si v roko in — držalo je kakor da je bilo vse napisano na _pap4r! Pa naj bi se možje na merodajnih mestih, predstavniki države, čuvarji nje ugleda, odgovorni za svoje besede in dejanja pred državljani in svetom, hoteli trajno izneverjati lastnim obljubam in zagotovilom, podanim pred vsem svetom?! To moralno obveznost za pravično postopanje z narodnimi manjši- zmisel za nje čast in ugled. Saj ji sami s svojim imenom služjio v največjo čast. MacDonald, predstavnik mogočne Anglije, in Maniu, prosvitljen duh Romunske — te tesne plemenske sorodnice Italije — sta pobornika načela enakosti med velikimi in malimi narodi in ideje pravičnosti napram narodnim manjšinam. Zmaga tega velikega načela in te vzvišene ideje, ki naj dasta človeštvu todi zaželjeni mir — sta na pohodu. V to zmago polagamo tudi mi svoje nade. Dan pravičnosti mora siniti tudi slovanski manjšini v Italiji! Radikali zavračalo Davldovltevo koncentraciisko vlado Stepanović in Balngdžić na dvoru - Stepanovfćeva izven parlamentarna vlada na vidiku BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes se je po-;niki parlamentarnih skupin. Davidovič svetoval Davidovič z načelniki parlamentarnih skupin glede sestave poslovne koncentracijske vlade. Opozicija je pristala na tako vlado; zemljoradniki bodo podpirali vlado do verifikacije mandatov radi-ćevcev. O nadaijni taktiki se bodo Še posvetovali. Tudi socijalisti bodo podpirali vlado do verifikacije, nadalje se bodo rav- misli, da se mu posreči, da jutri sestavi vlado. Vendar pa ni še gotov, ali bi kralj potrdil vlado, ki bi radi odsotnosti radikalov ne bila koncentracijska vlada. Zdi se, da dvor že računa z neuspehom Davidoviča; danes je kralj pozval k sebi vojvodo Stepanoviča. Za njim je sprejel kralj poslanika Balugdžića. V Beogradu se nali po položaju. Sestanek, ki ga Je imel neprestano Siri glas, da bo kralj, v slučaju danes Davidovič s PaŠičem, je bil brez uspeha, ker ni Pašič pristal na koncentracijsko vlado kakor jo želi Davidovič. Pozneje je bil Davidovič na dvoru; kralju je poročal o poteku pogajanj z na$el- da mu Davidovič vrne mandat, poveril vojvodi Stepanoviču nalog za sestavo nevtralne izvenparlamentarne vlade; proti taki vladi pa so vse politične skupine. Dva uradnika ruske delegacije v Berlinu' aretirana BERLIN, 17. Kakor poroča Wolfov dopisni urad, je berlinska policija ponovno aretirala uradnika ruskega trgovskega zastopstva v Berlinu, kateri je povzročil znani ruskoi-nemški spor. Nadalje je bil aretiran neki Lehmann, uradnik istega zastopstva, s svojo zaročenko, ker da je pomagal Bernhardtu pri njegovem begu. Obed DA test princu Tafarlju PAJRIZ, 17. Predsednik republike je priredil sinoči obed na čast Ras Tafariju. Pri šampanjcu je Millerand najprej pozdravil predstavnika Etiopije ter povdaril, da je danes etiopsko ljudstvo na pravi poti- gospodarskega in socijalnega napredka. Zagotovil je etiofpskega regenta, da sme Etiopija vsikdar računati na pomoč Francije, ter dokazal potrebo tesnega sodelovanja med francosko Somalijo in Etiopijo. V svojem odgovoru na to zdravico se je Ras Ta-fari spominjal tradicionalnega prijateljstva, ki veže Francijo in Etiopijo, ter se zahvalil francoski vladi za njena prizadevanja za pripustitev Etiopije v Društvo narodov. LE BOURGET, 17. Princ Tafari se je podal davi v Le Bourget, kjer sta ga sprejela general Bareo in admiral Dumesnil. Princ si je ogledal naprave 34. zrako-plovskega pešpolka, oddelek aeroplanov je izvršil nekoliko vaj. Opoldne se je princ povrnil v Pariz._ nameni BeneSeve^ prihoda v Itallio Obed na Kvirinaln . Masaryk obišče uradno Italijo ▼ oktobru RIM, 17. Danes ob 12. uri je kralj priredil na čast čehoslovaškemu ministru, dr. Benešu otbed, katerega so se udeležili tudi ministrski predsednik on. Mussolini, državni podtajnik on. Acerbo, čehoslovaški konzul v Rimu Kybal, glavni tajnik vojnega ministrstva sen. Contarini, kabinetni načelnik Paulucci ter mnogo drugih civilnih in vojaških uglednih osebnosti. Nameni Beneševega prihoda v Rim so Prijateljski MussoHai odpotoval ▼ Milan RIM, 17. Danes ob 20.45 se je odpeljal Mussolini v Milan, kjer se sestane z belgijskima ministroma Theunisom in Hyman-som. Na sestanku se bodo razgovarjali o odškodninskem vprašanju. Mussolini se povrne v Rim v torek. Za iMooensko-bifeaKke zbllžanje Izjave bivšega ministrskega predsednika Daneva SOFIJA, 17. O priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva v sobranju je bivši ministrsKi predsednik Danev znani. iTijateljski odnošaji obstojijo med Italijani in Čehi že od dneva, ko so bivši ministrski predsednik Danev govoril Češki rodoljubi že za časa vojne polagali o jugoslovensko-bolgarskih odnošajth ter prve temelje za novo čehoslovaško drža- je izrazil svoje prepričanje, da bo prej ali vo. Ko pa je enkrat prišlo na eni strani slej prišlo do zbližanja med obema drža-do italijansko-jugoslovenskega sporazuma, vama. Danev je tudi izjavil, da se v tem na drugi strani do francosko-čehoslovaske strinjajo ž njim vse politične struje na obrambne zveze, se je pojavilo v obehj Bolgarskem, državah nekako ljubosumje radi teh pogodb. Obrambna zveza med Francijo in Cehoslovaško ni bila ravno dobrodošla Italiji, sporazum med Italijo in Jugoslavijo je bržkone tudi nekoliko presenetil Čeho-slovake. Benešev prihod je bil torej potreben, da se razčisti morebitno nespo-razumljenje med obema državama. Nekateri italijanski in inozemski listi so tudi pisali o možnosti obrambne pogodbe med n vlada k bo le Hiionirsia Socijalisti aa strani vlade glede-predlogov izvedencev BERLIN, 17. Z ozirom na spomenico vodstva nemške nacijonalne stranke, s katero se zahteva takojšnja demisija državne vlade, pravi poročilo Wolfove agencije, da ne bo vlada odstopila pred sklicanjem Italijo in Čehoslovaško, ki je tudi samjnorvega državnega zbora. V očigled fi-Beneš ne izključuje. Kakor si je Čeho- j nančnim in gospodarskim potrebam Nem-slovaška zavarovala hrbet proti Nemčiji s čije smatra vlada za svojo dolžnost, da čehoslovaško-francosko obrambno pogod- j zastopa Nemčijo na pogajanjih o predlogih bo, tako se hoče zavarovati proti Madžar- izvedencev ter dapriptavi za to potrebne ski in Avstriji s pogodbo z Italijo. la p zakonske načrte. Stališče vlade gledč poročila izvedencev odobravajo socijalisti in ■o*w -- m - t - - **i stranke centra, kj imajo tudi v novem RIM, 17. Na razgovoru, ki sc ,e vrni j parlamentu vcčino napram morebitni danes med Mussoiinijem m Benesem, je j skupni opoziciji levice in desnice. Nemška Dogovor med Mussolinijem in Benešem bilo določeno, da se bo vršil Masarykov uradni cbisk italijanskemu kralju' meseca oktobra. Poleg tega sta oba ministra priznala za koristno, da se uvede gotova stalnost glede jadranskih tarifov in da se ti tarifi aplicirajo tudi za Reko. V najkrajšem času se bo vršil sestanek izvedencev, ki bodo določili direktne tarife in znižanje prevoznih cen neglede na jadranske tarife na železnicah. Dalje se italijanska in čeho-slovaška vlada obvezujeta, da izvršita čimprej dogovore, ki so bili podpisani v Rimu 6. aprila 1922. in ki se tičejo upravnih in finančnih vprašanj zavarovalnih zavodov. Beaei v Vatikana RIM, 17. Danes ob 19. uri se je Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš podal v Vatikan, kjer je imel razgovor z državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem, nacijonalna stranka bi lahko takoj razjasnila položaj, ako bi odkrito izrazila svoje stališče napram zunanje-političnim vprašanjem Nemčije._ Končni izid driavaMborskih volitev v Nemčiji BERLIN, 17. Uradni končni izid držav-no-zborskih volitev v Nemčiji potrjuje število do sedaj objavljenih glasov m mandatov; le lista kmetov je dobila 10 mandatov in ae 9, kakor se je svojčas poročalo. Naproti kom stavke ▼ Porurju? BERLIN, 17. Sinoči je razsodišče proglasilo svoje sklepe radi konflikta, nastalega v ruhrski IcotBni med gospodarji rudnikov in rudarlL rali izjaviti, ak< sodišča aH ae. Obe stranki se bosta mo-o sprejmeta predloge raz- N?riva potniii listov v Avstriji DUNAJ, 17. Na sestanku avstrijskih industrijalcev je minister Schuerff sporočil, da je vlada sklenila, da se v najkrajšem času odpravijo potni listi za potnike, ki so namenjeni v Avstrijo. Mesto potnega lista bodo potniki kupili pri inozemskih trgovskih zbornicah, turističnih agencijah in drugih podobnih ustanovah kolke, ki bcado odgovarjali dosedanjim stroškom za potni list. Vsi listi odobravajo vladni sklep, češ da tako izginejo najbolj sitne ovire za postopanje, ki jih je postavila vojna. Vlada bo odpravila potne liste, da se tako pospeši potovanje tujcev v Avstrijo. _ Atentat m kitajskega zunanjega ministra PEKING, 16. Neki neznanec je prinesel v palačo zunanjega ministra g. Wellingto-na Koo škatljo, o kateri je rekel, da je namenjena zunanjemu ministru in da vsebuje toaletne predmete; ni hotel pa povedati, kdo pošilja škatljo. Ko je sluga hotel dvigniti pokrov, je nastala strašna eksplozija; več služabnikov je bilo težko ranjenih. Policija ni še ugotovila atentatorjev. Nemiri na Portugalskem LISBONA, 17. Iz Oporta poročajo: V mestu vlada mir; sicer se dan na dan pričakuje napoved splošne stavke. Radi tega je civilni guverner izročil oblast vojaškim oblastvom. _ Poljaki listi o ruski noti VARŠAVA, 17. Vsi listi se obširno ba-vijo s sovjetsko noto in s poljskim odgovorom. «Kurier Warszawski» pise poroča da je odškodninska komisija sporazumno z «Kriegslastenkommission» sklenila, da se bo vršil prvi sestanek za organizacijo žc-leznic v Parizu dne 22. t. m. Zaveznike bosta zastopala Leverve in Acwort, Nemčijo pa Vcgt in Bermann. Kuharji v Parizu stavkajo PARIZ, 17. Intersindikalni odbor pariških kuharjev je danes izdal proglas za stavko svojim članom. Delo se je prekinilo danes zjutraj. Gibanje stremi za zvišanjem mezd. zgraditi, ir^ovrst- Pismo iz lugoslavsls Dober mesec je minil, odkar je podal g. Pašič ostavko svoje vlade in vendar smo danes v bistvu tam, kjer smo bili prvi dan. Se vedno obstoja le ena alternativa: ali Davidovićeva poslovna ali pa Pasićeva volilna vlada in še vedno je negotovo, katera od obeh teh možnosti sc uresniči. Ves p'otek sedanje krize je pokazal objektivnemu opazovalcu samo eno, da ima Jugoslavija dobrega kralja in pa slabe stranke. Zakaj vse, kar je bilo mogoče, je storil kralj, da se stranke sporazumejo za močno in vsemu narodu koristno vlado in vse, kar je bilo mogoče, so storile stranke, da to prekoristno kraljevo namero preprečijo. Tako stranke v vladi, ko članice bloka. In vendar je bilo — in je še — tako jasno, da zahteva interes države ustvaritev koncentracijske vlade. Naloge mlade Jugoslavije so tako velike, da jih je mogoče rešiti le s složnim delom najboljših mož vseh strank. Rešitev teh nalog pa je neizvedljiva brez močne in avtoritetne vlade, zakaj vse polno problemov je rešljivih le, če stori vsak državljan svojo dolžnost. Mlade države ni mogoče trdno če si pričakujejo od nje le n^;-nejše dobrote, ne dajo pa drž. potrebnejša sredstva. Kadar se tedaj so napori in žrtve neizo-nosti pridejo šele tv;daj, ko je hi > p noma zgrajena in opremljena z vsem po trebnim. Pri nas se tega, žalibože noč« uvideti in zlasti pri iaiitkih volitvah smo imeli priliko opazovati, kako so po vrsti skoraj vse stranko obljubljale volilcem, da bodo storslc absurden čudež, da toJo uživali vsi v nedograjeni hiši prav tiste udobnosti, kakor so jih umivali nekoč, ko so živeli v popolnoma dograjeni hiši. Pa čeprav je potreba koncentracijske vlade tako jasna, da je gotovo ogromna večina naroda odločno odobravala kraljev trud za ustvaritev koncentracijske vlade, so vendarle stranke ta trud obrezuspe-šile. Nobena stranka ni hotela popustiti in pogoji, ki so jih podali zastopniki strank Trifkoviču glede sodelovanja pri koncentracijski vladi, so jasno povedali, da stranke tako vlado odklanjajo. Nobena stranka ni hotela popustiti od svojih < načet», vsaka je hotela vso moč za sebe. nobena se ni hotela zadovoljiti samo z možnim in tako je moral doživeti g. Trifkovič neuspeh. Pa izgleda, da je bil z neuspehom g. Trifkovič sam najbolj zadovoljen. Priznamo, da ni bila koncentracijska vlada lahko ust varljiva, zakaj nasprotja strank so v resnici velika. Toda samo ta nasprotja, so še posebno govorila o nujnosti koncentracijske vlade. Prednost radikalov je v njihovem jasnem naziranju na smer državne politike, prednost opo-zicijonalnega bloka pa je v njegovem svežem naziranju na notranjo državno upravo. Združitev obeh prednosti bi morala dati. dobro vlado in ker bi bila ta oprta na večino naroda, bi imela tudi avtoriteto, da izpelje najpotrebnejše zakone. Ampak stranke nočejo in vsa prizadevanja kralja so zaman. Mi pa smo demokratična in parlamentarna država in zalo je po ustavi mogoča samo ona rešitev krize, katero hočejo stranke, pa mngari da je to najslabša rešitev. Ni čuda, če pričenjajo objektivni in rodoljubni ljudje godrnjati Čez naš parlamentarizem. Je v resnici končno le presmešno, če je naš parlamentarizem tak, da mora kralj braniti narod pred od njega izvoljenimi zastopniki. In ko narod vidi neustrašeno borbo kralja, je naravno, da se z ozirom na reševanje krize že javno govori, da je edini Jugosloven naš kralj in da bi bil že skrajni čas. da bi kralj pospravil z našimi majhnimi Mussolinčki od Pašiča do Pri-bičeviča in postal sam naš kralj in Mussolini obenem. In brez vsakega dvoma je, da bi živeli vsi v tem primeru stokrat bolje, kakor pa živimo danes, ko prejemajo poslanci po 300 dinarjev dnevno zato, da ne pripuste pametne rešitve krize. Pa zaenkrat smo še parlamentarna kraljevina in zato moramo še naprej ugibali, če zmaga Pašič ali Davidovič. Izgledi Pašičeve zmage so močnejši. In naravnol fWić ie voditelj najmočnej&e parlamentarne u&uplfie, ki je poleg tega kompaktna kn izrazito monarhutična. Poskus Naatasa Petroviča, da bi razbil enotnott radikalne airaake, »e je klavrno ponesrečil. Davi-ik>-*ć pa je voditelj neenotnega bloka, v ta ter om je Radićevn skupina najmočnejša in ta skupina je izrazito republikanska. Sicer je podal v zadnjem času g. Predavec > tmenu Radićevih poslancev izjavo, v "kateri je ostro zavračal, da bi bili Radi-ćevci 9ub verzi ven in protinaroden element, toda g. Predavec ni podal dokazov sa svojo trditev in zato je njegova ifjava ©b vise Ja v zraku. Pa še en moment govori proti g. Davi-doviču, Njegov najmočnejši zaveznik Radić je opetovano vehementno napadel Francoze in gotovo dejstvo je, da bi vlada opozicijonalnega bloka pomenila preorijentacijo jugcslovenske zunanje politike. Ce pa je korist Jugoslavije, da se izneveri svojemu najboljšemu zavezniku, kar je Francoska vedno bila, pa je drugo vpra-Sanje. Zato je naravno, da ne more oditi kralj v Pariz, kadar zahteva Radić v Da-vidovićevem kabinetu opustitev francoske orijentacije. T ako je vedno bolj verjetno, da bomo kljub kraljevi dobri volji doživeli volilno vlado g. Pašiča in da bo naša dežela postala zopet torišče najbolj zagrizenih demagogov. Plemenska gesla bode doživljala orgije, na shodih in sestankih pa bo tekla kri, kakor srno to doživeli že sedaj v Bosni in Vojvodini, ko se volilna borba niti še pričela ni. Pa je že tako, da ne postane človek pametnejši, dokler ga. ni izučilo trpljenja. In tudi jugoslovenski narod ne bo preje ozdravljen od partizanske bolezni, dokler mu ne bo strankarstvo taksna nadloga, da bo zapodil iz javnega življenja vse one, ki žive od razprtije naroda in da bo poveri!, svojo usodo le onim, ki so dokazali, da so zidarji. In v zidanju je spas Jugoslavije! Pa še par sličic iz Slovenije. \ Mariboru prirede letos obrtno razstavo. Večina trgovcev in glavni prireditelji lanske obrtne mariborske razstave _ so se izrekli proti njej in sicer javno v i lavec je vajen boijse živeti in ima listih. Tudi gospodarske razmere v Sloveniji so tako žalostne, da ni računati za poseben uspeh. Kljub temu pa se bo raz- so Amerikanci omejili število priseljencev, stava vseeno priredila. Po našem skroro- Toda ta omejitev je bila izvršena po goto-ne-n mnenju se z ozirom na to trmogla- j vih principih. Kot podlaga se je vzela vc~t ne da storiti ničesar drugega, ko da j predvojna kvota priseljencev iz posamez Jjenci velika dobrota kakor na pr. za Italijo, ker pošiljajo svoje prihranite domov. In ravno ti prihranki pokrivajo znaten de! deficita trgovske bilance. Toda tudi obratno imajo dežele, kamor se ljudje sele od teh izseljencev koristi. Kaj bi bila reeftno severna Amerika, če bi se bila vedno tako branila priseljencev, kukor se jih brani sedaj? Koliko pa je čistokrvnih Amerikance v, če bi šli recimo samo tri pokoljenja nazaj? Svetovna vojna je namah ustavila pose I je vanje delavnih sil in v tem času je torej izseljeniško vprašanje popolnoma odpadlo. Po vojni pa se je stvar korenito Jzpremenila. Ze med vojno so se velike množice izseljencev vrnile v svoje domovine zaradi vojaščine. Te množice niso seveda vplivale na delovni trg, ker so bojne fronte zaposlile milijone in milijone moških. Po vojni pa je nastala v tem pogledu kriza. Nekaj časa je bila delovna sila še draga, toda kmetske mase, ki so med vojno nahrumele v mesta in morale delati po raznih tovarnah, so se le polagoma, ali pa sploh ne, vračale na deželo. Mesta so bila prenapolnjena, vojna industrija je začela pojemati, izstradani svetovni trgi so se polagoma nasičevali z i>Ia-gom tem hitreje, ker je bila Rusija zaprta, In zopet se je preseljevanje pričelo. Iz naših dežel so se ljudje podajali najrajši v Ameriko, toda Amerika je privlačevala tudi druge inozemce. Zakaj v Ameriki je bila industrija najbogatejša, potreba poljskih delavcev velika in končno ameriški dolar je bil najrečja privlačna sila zlasti za dežele z nizko valuto. Pohlep po zlatih amerikanskih dolarjih je bil tako velik, da je vse kar je le moglo drlo v Zedinjene države vkljub dragi pre-vožnji in vkljub raznim oviram birokra-tičnega počasnega uradovanja. Toda Zedinjene države so se kmalu uprle temu navalu. Predvsem so bile delavske organizacije proti priseljevanju, ker so se bali konkurence svojih delavskih DNEVNE VESTI Se wr besed i jManflucr Da bi podkrepili svojo trditev o neugasnem sovraštvu Hrvatov in Slovencev napram ita-Iijanstvu, trditev, da so nepoboljšljivi v svojih utopisiičnih sanjah o osvajanju in o neki bodoči «veličini», je priredil «Dalmatinec» tudi majhen pohod na. zgodovin, polje — v minule, predvojne avstrijske čase. Pripoveduje, kako da so si Hrvatje v Dalmaciji pod zaščito in po volji Avstrije prisvajali občino za občino, kako so zatrli vse italijanske šole, kako so preganjali in pretepali Italijane ter odpravili italijanski jezik i* vseh uradov. Ostal da je Italijanom edino Zader kot branik italijan-stva. In še proti temu da so naperjali svoje naskoke tisti — «raznarodovalci»! Tudi to, da bi se jim bilo posrečilo, da ni prišla vojna vmes. Dogodek v Šibeniku povodom 50-letnice smrti Tommasea je torej — tako trdi — le posledica starega sovraštva dalmatinskih Hrvatov. To sovraštvo da bo mogla belgrajska vlada pač potlačiti, ne pa pogasiti. Je to ogenj, ki tli pod pepelom in se bo razvnemal vsakokrat, čim bo dana prilika za to. Nevarno da bi bilo, če bi se Italija udajala kakim iluzijam. *DaImatinec» je napravil ta pohod na polje zgodovine, da jo falatficira in da prevrača — zgodovinska dejstva. Dalmatinske Slovane označa kot «raznarodovalce». V resnici pa je bilo to, kar predstavlja on kot *raznarodovanje* Italijanov, le Mram proces, proces pravičnosti, čim je v dalmatinskih Slovanih oživela narodna zavest. Neogibna posledica temu je bila, da so siovauke občine — v katerih se je moglo italijansko gospodstvo vzdržati le dotlej, dokler je med Slovani vladalo narodno mrtvilo — druga za drugo prehajala v slovanske roke! To je bil naravni proces, ki je izhajal iz dejanskih narodnostnih razmer. Italijani ao pred vojno tvorili v Dalmaciji le malo odstotkov prebivalstva. Le v obsežnih mestih so živele male italijanske manjšine. Zaledje pa je bilo vedno prek in prek slovansko. Kako raznarodovanje bi bilo torej v tem, da so morali Italijani dati iz rok, kar ni bilo njihovo, ne po njih Številu, ne po narodnem načelu?! Resnično in vnebovpijoče tovarišev iz Evrope. Tudi je povprečno j raznarodovanje, umetno in nasilno usvajanje blagostanje amerikanskega delavca precej j nesporno slovanske lasti pa je bilo v dejstvu, večje od evropskega in amerikanski ' " ----ut~~ ------—-1* de-tudi drugačne kulturne potrebe kot evropski. In tako je prišlo do zakona, po katerem razstavi vsaj direktno ne škoduje. Ampak naša organizacijska sila je tako velika, da se nemoteno nadaljuje boj proti mariborski razstavi. iiasko razstave v Koristte ze za prireditev razstave, potem mu tudi ni treba biti proti in naj pusti trmeglavežem nih držav. In po tej kvgli so Amerikanci določila odstotke, vendar pa ne sorazmerno. Sorazmerno imajo najvišje od-In komu naj bo vendar j stdke Angleži in Nemci, drugi narodi j>a korist? Če že ni kdo i manj. Po najnovejšem zakonskem načrtu so se ti procenti še bolj znižali. Med najbolj veselje, naj nosijo oni v prvi vrsti škodo, prizadetimi državami se nahaja baš Italija A n\t\1 }r ni Ao /vi-Ao L-.1t _m 1 L_ 1 ^ — — i JImia. ^ J__^ „ _____ * A.____1 J__i , Ampak naš?, organizacijska sila je le v prerekanju in raznoglasju. Na Vestfalskem je do 40.000 Slovencev, Vsled Poruhrske akcije so prišli ti naši delavci v najtežji položaj in zato se je osnoval v Ljubljani akcijski odbor za pomoč vestfaiskim rudarjem. V ta odbor pa naši giavni delavski voditelji niso vstopili in tudi denarja niso zbirali za svoje vest-falske tovariše. Pač pa so osnovali pomožne odbore za nemške delavce v rajhu. Naši socijalisti so namreč internacijonalci in zato smejo podpirati nemškega delavca, ne pa slovenskega! Dinarski dan za vestfalske Slovence je dal nekaj nad 12.000 denarjev. Zastopniki vseh strank so proglasili Dinarski dan in cela vrsta organizacij se je angažirala za ta dan, efekL pa je bil da je en reven procent Slovencev da«oval za brate v nesreči. Ampak v besedah pa nas nihče ne prekop v patrijotizmu in kar genljivo je, kako vse stranke branijo slovenstvo.. Naše geldališče preživlja težko krizo. Denarja ni in najboljše mocii odhajajo. Vse zabavlja črez Beograd, ker ta ne plača absolutno vseli izdatkov gledališča in niti ta argument se ne pripozna Beogradu, da je dober parterski sedež v operi, ki velja deset dinarjev, torej manj ko sidez v kinu. prepoceni. In mi, ki smo tako ponosni na svojo kulturo, pa ne storimo absolutno ničesar, da bi svoje gledališče rešili. Vsaj še nikjer na svetu ni tega bilo, da bi bila v kulturnih zadevah javna inicijativa prepovedana. Će je ljubljansko gledališče najcenejše gledališče Jugosla-\ije. bo smelo tudi mesto Ljubljana dati nekaj denarja za gledališče. Ampak mi držimo samo roke križem, zabavljamo in kronamo ter gledamo, kako propadajo naše kulturne ustanove. Mi kulturni. Naj bo za danes teh sličic dovolj, kajti nepregledna je njih vrsta in vedno je na; k isti. Nismo se še povzpeli do dejanja, nismo še dovolj zavedni, ne delamoi dovolj in zato tudi ne živimo, kakor bi hoteli. Čakamo na Mesijo, ki hi vedel za nas, pa takih Mesij ni več. Ko se bomo odvadili tega zanašanja na druge, tedaj bomo napredovali, preje pa ne. In prav je tako! _ O. P. K otucritvi IzseUenIške konference Na inicijativo sedanje italijanske vlade je prišlo do sedanje konference v Rimu. Udeležba je velika, če pomislimo, da je zastopanih 59 držav. Med udeležniki se nahaja predsednik Zveze narodov in predsednik mednarodne delavske korporacije. Z ozirom na preohijudenost Italije je umevno, da je baš naša država zelo zainteresirana na izseljeniskem vprašanju. Dandanes po ogromnem napredku tehnike. zlasti pa vsled nepri -nemega napredovanja prometnih sredstev so ljudje manj navezani na svojo rojstno vas, mesto, deželo, ampak iščejo srečo tudi daleč od dotra. Navadno so to delavci in ljudje brez premoženja, vendar po obenem podjetne in energične osebe, ki se ne strašijo tujine in razdalie. Za nekatere dežele so izse- seljencev. Zedinjene države so si torej pridržale pravica, do izbire delavstva s tem, da favorizirajo nekatere dežele bolj kakor druge. Pri tem jih je vodilo načelo, da se morajo privabiti kvalificirane delovne sile a odbijati manj kvalificirane. Tudi kulturne in posebno zdravstvene razmere dotičnih dežel so se pri tem upoštevale. Na ta način hočejo Amerikanci z izbiranjem podjetnih, telesno in duševno normalno razvitih ljudi ohraniti prvovrslnost ameriškega plemena in o-benem preprečiti preobljudenje lastne države. Vendar pa ni verjetno, da ostane dolgo časa pri sedanji omejitvi. Zedinjene države merijo preko 9 miljonov km* in štejejo približno 100 miljonov prebivalcev. Če pomislimo, da meri Evropa približno kakor Zedinjene države (Evropa = 9*7 milj. km® Zedinjene države 9 4 miljonov km^) in šteje približno 450 miljonov prebivalcev, tedaj je jasno, da je na ameriški zemlji prostora še za nekaj stotin miljonov prebivalcev. Vočigled lepe bodočnosti, ki jo ima severna Amerika, je torej jasne, da bo še dolgo iet obljubljena dežela izseljencev. Amerikanski zaščitni ukrepi so razburili vse dežele v Evropi, ki pridejo v poštev za izseljevanje, izseljeniško vprašanje je za nekatere dežele naravnost življenskega pomena in zatorej so tudi ukrepi ameriške države nekak airont proti Evropi. Izseljeniško vprašanje je torej ravno vsled ukrepov ameriške države postalo pravcato mednarodno vprašanje. Kako važno je to vprašanje tudi z mednarodnega mirovnega stališča, nam dokazuje napetost med Ze-dinjenimi državami in Japonsko, ker so Amerikanci sploh prepovedali nadalnje priseljevanje Japoncev. Ni pretirano torej, če trdimo, da je postopanje ameriških Zedinjenih držav dalo glavno pobudo sedanji konferenci v Rimu. Sedaj se vprašamo, do kakšnih praktičnih uspehov more privesti to zborovanje? Bržkone do nobenih vsaj za sedaj ne. Pač pa je gotovo, da se bo baš na tej konferenci sprejel predlog, da bodi vsaka država suverena v tem, koliko in katere priseljence noče sprejemati. Torej se bo sankcioniralo že itak obstoječe pravilo in v bodoče se torej ne bo nobena država mogla pritoževati črez drugo zaradi še tako gorostasnih omejitev. Do tega privede pač Ijubosunini strah pred »ogroženo® suverenostjo države. Od te «suverenosti« ne bodo imele nič one države, katerih je izseljeniško vprašanje življenskega pomena, kakor je to za našo državo. Pač pa se dajo zboljšati zakoni o zaščiti iz sel jeni kov in sicer tako, da ne bodo ti reveži tako opeharjeni in po nepotrebnem mučeni kakor dosedaj. Izseljenec ima velike sitnosti, predno dobi vsa potrebna dovoljenja v tu-in v inozemstvu za svojo preselitev. Selitveni troški so ogromni in niso v poštenem sazmerju z obetajočim se zaslužkom. Tudi zbiranje izšeljnikov, njih oskrba, zdravstveno oskrbovanje itd. je zelo pomanjkljivo. Če bi sedanja konferenca v tem oeiru kaj praktičnega in uspešnega sklenila, bi bilo že poplačano njeno delo in pričakovanje prizadetih iz- da je v občinah z veliko slovansko večino, ali pa tudi v skoro čisto slovanskih občinah gospodarila italijanska manjšina!! S tem, da so take občine prešle v slovanske roke, se ni zgodila Italijanom nikaka krivica, marveč se je le odpravilo protinaravno stanje, nevzdržna krivica, ki jo je — tudi po zaslugi avstrijske vladavine — morala tako dolgo trpeti ogromna slovanska večina. Pa tudi po tem preobratu je imela maloštevilna italijanska manjšina svoje ljudsko šolstvo, kolikor je bilo v resnici potrebno za nje kulturne potrebe. In v Zadru je imela svojo srednjo šolo. Istotako ni bil nje jezik izključen iz občevanja z uradi. To je zgodovinska resnica. Sodobna resnica pa je, da tudi danes, ko ono malo število Italijanov Dalmacije živi v drugi, slovanski državi, uživajo toliko zaščite in pravic v vsakem pogledu, da bi mi Slovani v Julijski Krajini, Boga hva'ili na kolenih, če bi se nam vsaj približno tako dobro' godilo, kakor se godi dalmatinskim Italijanom, ne glede na to, da mnogi med njimi — niti niso Italijani po rojstvu! Zakaj ne' priredi «Da1matinec» majhen pohod po naši Jul. Krajini?! Videl bi zanimive stvari, ki bi ga poučile, kako izgleda resnično raznarodovanje! Videl bi, kako so nam razna-rodili vse ljudsko in srednje šolstvo, kako je izgnan naš jezik iz vseh uradov, ne more naš človek govoriti v svojem jeziku pri nobeni oblasti, kako se preganja naše uči- teljstvo in naša duhovščina, kako se nam sploh odtega občinska avtonomija, kako nam je onemogočeno vsako pravo politično udejsivo-vacje, kako se nam ovira celo tudi kulturno in socralno snovanje itd. itd.! Za vse te krivice nima oni Dalmatinec, seveda, nobene besede graje, niti ne vidi v njih nobenega sovraštva! Kakor tat je. ki drvi po ulici kričeč: primite ga! _ PoMIMoo drtfiftro „Edfiiosl" pitMf vsa slovanska društva in organizacije vseh panog, da pošljejo podatke, katere potrebujemo ▼ statistične svrhe. Posebno jasno naj bo razvidno ime, sedež in namen društva; zatem naj se dostavi še en izvod pravil, kateri se na zahtevo tudi povrne, in imena članov odbora. Nadejamo se blagohotnega odziva. Tajništvo Polit, društva «Edinost» v Trstu. Raspis natečajev. Razpisan je natečaj na podlagi izpita m spričeval za 40 poročni ških mest v vojaškem zrakoplovskem oddelku. Za ta mesta se lahko potegujejo tisti, ki so dosegli doktorat na kr. višjih trgovinskih šolah ali na trgovinskem vseučilišču Lugi Bocconi in doktorji prava. Prošnje naj se pošljejo zrakoplovskemu oddelku, višje ravnateljstvo za upravo in osebje do 1. junija. Natančnejša o-bvestila se dobivajo na kr. prefekturi (soba št. 40, od 10.-12. ure. Pozor na sleparije. Tukajšnja kr. kve-stura zopet opozarja na razne sleparje, ki pod raznimi pretvezami izrabljajo dobro vero občinstva za izmamljanje denarja. Nekateri teh sleparjev nabirajo naročnike za Kste, ki izidejo le v par številkah ali pa sploh ne, ter se poslužujejo tudi raznih drugih zvijač. Tako je bil te dni aretiran neki Baraldi Dario iz Trecente, star 28 let, ker je izrabljal neki oglas objavljen v tukajšnjem «Piccolu» s tem, da je ponujal službo z mesečno plačo 900 lir proti plačilu 5000 lir. Za to svoto bi jamčili dohodki nekakega lista «Jnserzioni economiche», ki pa ga v resnici niti ni. Občinstvo se poziva, naj pomaga kvesturi pri čiščenju mesta od takih sleparskih elementov. Meščani se pozivajo, naj se sleparjev varujejo' in naj se ne vdajajo njihovim zvijačam. Kdo ve kaj? ^Izgubil se je Janez Kruščev iz Zagorja št. 66. Manjka mu spodnji del leve roke in je duševno omejen. Kdor bi omenjenega videl ali zvedel, kje se nahaja, naj blagovoli sporočiti Zavlu Fatur, Zagorje 66». Društvene vesti Društvo «Prosveta» v Trstu. V smislu § 31. društvenih pravil, se bo vršil v nedeljo, 25. maja ob 9. uri in pol predpoidne v Trslu, v uredniških prostorih dnevnika «EdinosU, via S. Francesco d'Assisi 20, I., osrednji občni oddelek trža«k;h gasilcev, ki so z vso vne- km na uro*, K sreči je strojevodja zapazil, da je tir zaseden; z občudovanja vredno prisotnostjo daha je zaprl zavore in čeprav radi majhne razdalje ni mogel preprečiti nesreče, bre*dvornno pa je ublažil njene posledice. Trčenje je bilo kljub temu silno. Lokomotiva «cOrient Expressa» j« zadela v zadnjo lokomotivo tovornega vlaka s tako silo, da so se trije vozovi tovornega vlaka popolnoma razsuli-, vozova za prtljago pri <«Orient Expressu», ki sta bila pripeta tik za lokomotivo, sta se istotako zdrobila. Francoski železničar Jean Lamont, dodeljen spalnim vozovom, in orožnik Fran Žagamo, ki sta se nahajala v teh dveh vozovih, sta prišla ob življenje na strašen način; bila sta dobesedno zmečkana. Tudi sprevodnik «Orient Ex-pressa» Angel Di Tommaso je bil težko ranjen; strojevodja Marko Di Vivo in brigadir finančnih stražnikov Izidor di Gior-dani sta zadobila le lahke poškodbe; orožnik Alojzij La Rocca si je zlomil desno ključnico in zadobil hude notranje poškodbe. Tudi kurjač Atilij Polverigiani je bil lahko ranjen. Izmed potnikov ni bil nihče ranjen, izvzemši polnico Heleno Go-rian, rodom iz 3ukarešta, ki je bila hudo opraskana po desnem licu. Samomor postajenačelnika Ko je postajenačelnik Prudenziati zvedel za posledice svoje zmote, za katero je bil odgovoren, je hitel kakor blazen v svoj urad, zgrabil revolver ter si pognal kroglo v srce; bil je na mestu mrtev. Pomožna akcija Ko je dospela vest o nesreči v naše mesto, je bila nemudoma organizirana pomožna akcija. Na kraj nesreče se je podal z avtomobilom zdravnik rešilne postaje. S pomožnim vlakom je odpotovalo več zdravnikov iz mestne bolnišnice. Z istim vlakom so se podali na lice mesta nekateri višji uradniki tukajšnjega ravnateljstva državnih železnic, prefekt Crispo Moncada in številni delavci. Prišedši na lice mesta, so zdravniki podali ranjencem prvo pomoč. Sprevodnik EK Tommaso, ki je imel poleg drugih poškodb tudi prebito črepinjo, je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, skupno s potnico Heleno Gorian. Orožnik La Kocca, katerega stanje je bilo zelo nevarno, je bil orepeljan v bolnišnico v Postojno. Na kraj nesreče je bil odposlan tudi zbor društva «Prosveta>> s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo odbora in preglednikov, 2) volitev odbora in preglednikov, 3) določitev prispevkov, 4) samostojni predlogi, 5) slučajnosti. — V smislu § 30. društvenih pravil se bo vršil v četrtek, 22. maja ob 19. uri in pol v društvenih prostorih (Via Fabio Filzi 10, I.) izredni občni zbor tržaške podružnice društva *Prosveta» s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo odbora, 2) volitev dveh odposlancev z osrednji občni zbor. Prireditev na V rdel i. Danes 18.. t. m. ob 4. uri pop. priredijo gojenci otroškega vrtca z Vrdelce pomladansko vesciico in sicer v šolskih prostorih. Pridite, prijatelji in ljubitelji nežne mladino. — - Vrtnnrica. Ženska podružnica Šolskega društva v Trstu je imela dne 10. t. m. občni zbor, na katerem h L le kil izvoljen s par izjemami prejšnji odbor. • i Na prvi seji se je novi odbor konstituiral takole: Predsednica Alilica dr. Abramova; podpredsednica Antonija dr. Slavikova; tajnica Savica Godina; blagajničarka Milica Golob. Prejledovalki računov: Nina dr. Agnelettova in EHza Žgur. Podrobnejše poročilo objavimo v eni prihodnjih šlevilk. Srednješolska organizacija Safdb. Danes popoldan izlet v bližnjo okolico. Shajališče ob 2 pri Rotundi Boschctto. Prijatelji društva dobrodošli. — Vodsivo. izložbo volilnih inenlkoo V smislu čl. 28. obstoječega vol. zakona vrne pokrajinska vol. komisija tekom 30. aprila občinskim uradom končno odobrene vol, sezname z vsemi listinami vred, ki so ji bili svojčas poslani od obč. volilne komisije v odobritev. Tozadevni odloki pokrajinske vol. komisije Ez tržaiS£@i@ SEvSIonSa Smrtna nesreča na železniški progi pri Mt-ramaru, — Žalosten kouec slarise. Poleg železniške nesreče pri Postojni, se je včeraj prea-poldne pri Grijanu pripetila druga nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Brzovlak št. 705, ki je prispel okoli 10. ure iz Postojne na glavni morajo biti sporočeni prizadetim osebam po- kolodvor, je pri Grijanu povozi! neko starko. " " " Starka je žela travo ob železniškem tiru. Zdi se, da ni pravočasno čula vlaka, ki se je naglo bližal; ko se mu je hotela ogniti, je bilo prepozno. Lokomotiva jo je podrla s tako silo na tla, da je uboga starka obležala nezavestna. Strojevodja }e zapazil nesrečo ter takoj ustavil vlak. Železničarji in nekateri potniki so priskočili k starki ter jo prenesli v voz. Nato je vlak odrinil proti mestu. Na glavnem kolodvoru je ubogo starko preiskal zdravnik rešilne postaje, ki je bil medtem obveščen o dogodku; dognal je, da ima starka prebito črepinjo in težke notranje poškodbe. Dal jo je nemudoma prepeljali v mestno bolnišnico, kjer pa je nesrečna starka kmalu potem izdihnila. Dosedaj ni bilo mogoče* njene istovetnosti. Starka je stara približno 70 let in je po kmet-sko oblečena. Nesrečen padec. V svojem stanovanju s*c je včeraj popoldne spodrsnila 67-letna Marijana Trevisan, stanujoča v ulici S. Giustina št. 4; padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Ponesrečenka je bila prepeljana v mestno bolnišnico. tom županstva do 20. maja. Končno odobreni seznami pa norafo biti izloženi najpozneje 10. naja v občinskem urada« kjer ostanejo v vpo-£l*d občinstvu do 31, maja. Dolžnost županstva je tudi, da obvesti o tem občinstvo. Do 20. maja mora občinska vol, komisija na podlagi teh končno odobrenih seznamov popraviti stalni vol. imenik, t. j. dodati one vo-liice, ki jih je vpisala deželna vol. komisija, in zbrisati vse one, ki jih je ta črtala. Tudi ta tako popravljeni vol. imenik mora biti izložen do 31. maja v vpogled občinstvu. S temi popravki je letno postopanje v zadevi stalnih vol. imenikov zaključeno. Stalni vol. imeniki ostanejo odslej neizpremenjeni do 31. maja 1925. Vse morebitne državne, deželne ali občinske volitve v tem Času se izvršijo na podlagi teh vol. imenikov. Opozarjamo naše- volilce, da pregledajo te popravljene vol. Imenike, primerjajcc jih s končno odobrenimi seznami. Vsi ooi volilci pa, kateri niso vpisani tudi v teh popravljenih voL imenikih, bodo morali v dobi od 1«—15. decembra napraviti tozadevna prošnje za vpis. Urad Političnega društva «Edinost» _v Trstu. Koncert TbierrjHtetteto V torek 20. t m. ob 20.30 v dvorani «Circo-lo artistico* (Ulica Coroneo 15) bomo imeli Tržačani redko priliko posluiati petje dveh izmed najboljiih jugoslovenskih opernih pevcev. Z željo, da bi Tržačani ne zaostali za Gori-čani, ki so napolnili dvorano Trgovskega doma do zadnjega kotička, vabimo vse ljubitelje glasbe in naše pesmi, da ne zamude te. izredne prilike. Na koncertu se bodo peli samospevi in er-ne partije: Rachmaninova. Sktnmca, Ponchiel-lija, Straussa, Saint Siensa, Wagnerja, Korn-golda, Wagnerja, Verdija, Lajovica, MHojeviča, Mascagnija in dust iz: Thomas: Mignon. Vstpnice so v predprodaji v trgovini muzi-kalij Tedescbi-Obersnu na Corsu. Na klavirja spremlja S. Kumar. Srečko ffamar je bil s sklepam zadnje seje «Glasbene Matica* v Ljubljani Imenovan za glavnega pevovodjo njenega pevskega zbora. Do sedaj ie zavzemal to mesto odlični glasbenik M. Hubad. Velika železniška mm nrl Postajni Jrlent Euren" trčil v tovorni violi Dre osebi ubiti, šest ranjenih - Samomor postsjenačehuka, ki je zakrivil nesrečo Ogromna materijalna Skoda Predpreteklo noč se je na Železniški progj pri Postojni pripetila velika nesreča. »Orient Express», ki je prispel okoli 24. ure iz Carigrada preko Sofije in Belgrada v Postojno ter odrinil proti Trstu ob 1.20, je na postaji Prestranek trčil ob tovorni vlak. Nesrečo je zakrivil podpostajenačelnik Cezar IVudenziati. ki je vršil službo na postaji Prestranek. Dal je pomotoma napeljati «Orient Express» na tir, ki je bil zaseden po tovornem vlaku. Strasni sunek Okoli 1.30 je prihrumel na postajo «Orient Express», ki je vozil z brzino 40 mo sodelovali pri čiščenju pro^e in pomagali izvleči truplo orožnika Žagami, ki je bilo pokopano ped razbitimi vagoni. Po večurnem, napornem delu je bila proga končno očiščena. Okoli 7. tire je «0rient Express» odrinil proti Trstu, kamor je do-spel ob 9.15. Okoli poldne je hiio prepeljano v naše mesto truplo orožrr^a Žagami. Škoda, ki jo trpi železniška uprava, se ceni na približno milijon lir. ^ Prudenziati je bil svoječasno podposla-jenačelnik v Borštu. Radi svojega protislovenskega delovanja je ostal med tamošnjim prebivalstvom v žalostnem spominu. Vesti i z Istre Ilirska Bistrica, (Proinje do- oblastev.) Bistrica ima zelo razvito trgovino, ima sodnijo z obširnim okrajem, ima garnizijo, ki se bo še povečala, a telefona nima. Če pomislimo, da ima bližnji Podgrad, kj daleč ne doseza važnosti Bistrice, že davno telefon, tedaj se mora človek res čuditi, da poštna uprava ni še prišla na misel, da bi ugodila tej skrajno nujni bistriški potrebi. Splošna, iskrena želja in zalileva je. da bi se to čim prej zgodilo. — Poletni čas se bliža in ,ž njim, poleg mnogih dt>brot, tudi marsikatera neprilika. Ena glavnih neprijetnosti je cestni prab Nad glavno cesto ic <^*cer obešene tablicc. ki poživljajo avtomobilist«, naj vozijo brzino 6 km, toda avtoimobiKsti se na te tablice prav debelo požvižgajo. K?r vozijo avtomobili mimo orožniške postaje, prosimo g. orožnike, da tu napravijo red — Cesta, ki pelje na kolodvor, ni več blaL-na. Globoko blato se je umaknilo ravno tako visokemu prahu. Skrajni čas je, da c ta cesta popravi, res skrajni čas! Boršt. Vzajemna zavarovalnica goveje živine za vasi: Boršt. Ricmanje, Boliunc in Dolino priredi na binkoštno nedeljo dne 8. junija veliko vrtno vcselico v prostorih borštanskega grada «Mok6» na kaieri bo sodelovalo već že več priglašenih društev. Ker je ta zavarovalnica v lanskem in tekočem letu izplačala že mnogo odškodnin po nesrečah, piizadetim našim kmetom in ker je ta zavod velike važnosti za povzdigu nase toliko ogrožene gospodarske odvisnosti, so vabljeni prebivalci iz Brega in od drugod, posebno iz Trsta in okolice, da sc te prve pomladanske prireditve \ zavednem Bregu udeležijo v obilncir številu. Slavina. Z ozirom na dopis v našem listu od 10. apriia pod naslovom Bombni atentat v Slavini® in tozadevni popravek od strc_ni gj?. Ermano Graibig in Ugo del Fiume tudi v našem listu od 23. aprila smo prejeli o zad»v še sledeče podrobnosti: 1, aprila je lepil g, Ugo del Fiume volilne lepake po Slavini v družbi dveh tovarišev ter -,e ob tej priliki spri z ženo Antona Stalcarja in jo močno sunil v prsa. Grozil ji je trtdi s požigom. 2. aprila so prišli vnovič k Štalcarju gg- Ugo del Fiume. Mafei, Vitti, Ant. Prioglio in Erm Nissato ter grozili ir zmerjali. Vitti je z dfbt lo gorjačo razbil železen lonec. 5. aprila oopoldne zopet obisk g. Vitti-ja z več neznanci. Ponovne grožnje in zmerianie s ^slovenskimi svinjami«, «vlačućami- in podobnim. Ta prizor sta opazovala tudi obč. komisar g. Bufioni in predsednik vol. urada g. Dambra, ki sta sc slučajno peljala mimo. 6. aprila ob 15. uri obisk g. Ant. Prioglio i večjo družbo. Ogledoval si je Stalcarjevo lopo z besedami: »Videti hočem, kje se lažie zažge!* Tudi takrat ni bilo brez groženj in zmerjanja. . 8. aprila (hitro po izvršenem atentatu) s« ie prišel g. Ugo del Fiume opravičevat, če* da on ni povzročitelj atentata. Vest I z Gorfikega Pokrajinski kongres furlanske iašistovske ttranke, Danes se vrši v Vidmu pokrajinski kongres furlanske iašistovske stranke, na katerem bo med drugim izvoljeno novo vodstvo in nov politični tajnik, ker odv. Piscnti, kj je izvoijen za poslanca, vsled sklepa stranke ne sme več zavzemati tega mesia. Istočasno s kegresom se bo vršiio v Vidmu slavnostno odkritje spomenika padlim fašistom, ki so bili v minulih dneh izkopani v raznih delih pokrajine ter prepeljani in zakopani v Vidmu. Brzojavno premeščenje. Pri odpuščanju našega uradništva iz službe in pri premeščanju se poslužuje državna oblast najmodernejših prometnih sredstev. Večina naših državnih uradnikov je bila odstavljena iz službe na ta način, da je dne 29. n."?eca še vršila, nič hudeoa sluteč, svojo službo, dne 30. meseca pa pride brzojavka, da je uradnik odpuščen iz službe, bil je torej krat-komalo brzojavno vržen na cesto. Isto se dogaja pri premeščanju. V petek je dobil vodja zemljiške knjige pri goriškem tri-bunalu brzojavno sporočilo, da je premeščen na puljsko sodnijo. Čeravno je državna oblast zelo brihtna. hitra in energična, si jo vendar dovoljujemo opozoriti še na eno polje, na katerem bi lahko dosegla rekord V bodoče naj pri premeščanju sodnega uredništva — pri-1 eti pred goriški tribuna! aeroplan, ki naj premeščenega uradnika kar s seboj odpelje na mesto njegovega novega naznačenja. Niti na misel nam ne pade, da bi zahtevali od oblasti, da pred odpustom oziroma preme-ščenjem prej malo pomisli, odkod je dotični uradnik doma. kje in koliko let je služboval, če ima družino i. t. d., ker hi bilo iredentistič-tio zahtevati kaj takega. Sprejemni izpiti na goriških srednjih šolah* Vsi oni dijaki, ki želijo biti sprejeti v katerikoli razred gimnazije-liceja, tehničnega inštituta, učiteljišča in dopolnilne šole, se morajo najpozneje do 20. t. m. prijaviti osebno ali pismeno pri dotičnih ravnateljstvih. V prijavah morajo natančno naznaniti ime in priimek ter šolo in razred, v katerega želijo vstopiti. Rok za formalno vložitev prošnje bo javljen pozneje. Politična poroka. V četrtek se jc poročil v Bolonji goriški podprefekt com. Roberto Nico-Iotti s sestro tajnika furlanske fašistovske stranke odv. Pisenti-ja, Marijo Pisenti. Smrt sirote. 9-letna Vuk Eva iz Vrtojbe je stanovala, ker je bila brez starišev, pri teti v Biljah, ki je za njo skrbela kot prava mati. \ četrtek zjutraj si je hotela Evica umiti noge v bližnji luži, predno se je podala v šolo. Med umivanjem se je siroti spodrsnilo in docela neopažena je padla v lužo, ki je precej globoka. Opoldne so se vsi otroci povrnili iz šole, Je Evice ni bilo, kar je zelo skrbelo njeno teto. /ačeli so jo povsod iskati, toda zaman. Šele popoldne je nekdo opazil, da gleda iz luže majhen predpasnik in takoj se je porodila strašna slutnja, da je to predpasnik sirote. In zares; strašna slutnja se je izkazala za resnično: iz luže so potegnili truplo mrtve Evice. Poglavje brez konca. 64-letni Peter Cotič in njegov 33-Ietni sin Peter z Vrha sta prekopavala svojo še od vojne sem s človeško krvjo prepojeno njivo in useda je hotela, da sta jo napojila ne samo z lastnim potom, ampak tudi s. lastno krvjo. Med kopanjem je oče zadel z ■'T111« oV» ikrito granato, čemur je sledila, eksplozija. Od drobcev sta bila ranjena oče in sin po celem telesu in obojico so morali prepeljati v goriško bolnišnico. Ranjena od živinskih rogov. V četrtek j gnala 44-letna Marija Gregorič iz Rubij živino s paše. Eni junici ni bilo to po volji in se je spuntala. Z rogovi se je zagnala v Gregoričevo ter jo s tako silo udarila v trebuh, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Poskočen vlom. V Krombergu so hoteli neznani zlikovci udreti v cerkev, pa jim je to preprečil cerkovnikov pes, ki je s svojim la-iem pregnal tatove. 614 metrov, tekma B pa prihodnjo nedeljo 25. 1.1 CUNJE plačiqem po 60, Žefezaino in kovine po m., tokrat pa na razdaljo 2413 metrov, brez * najvišjih cenah. Ariosto, vogal via Ud ine. zmagovalca tekme A. Za obe dirki je vpisanih 16 konj, najboljši, ki se sedaj nahajajo v kraljestvu. Ne bo odveč, ako se malo pobliže seznanimo s kakovostjo posameznih dirkačev, V prvi vrsti moramo omeniti amerikanskega Billy Bunker-ja, (voditelj Fim}, kateri je v zadnjem Časa odnesel prvo nagrado v Modeni in v Ravenni. V Modeni je pretekel eno an- PSTČKE volčje pasme in konjsko vprego proda Kerda, Volčjadraga. Seško miljo v hitrosti 2.14.1, tekmeci njegovi: reat Night v času 2.15, Princesse Moko 2.15.3, Guaveta 2.16.1, Greti Marie 2.18.4, kateri so prispeli na cilj v tem redu. Na ravenskem dirkališču so bili izidi sledeči: Billy Bunker 2.10.7*, kar znači 1.21 na kilometer, precej za njim Greti Marie, katero je vodil vitez Barbe t ta, v času 2.11, tretja Princessa Moko (vitez Branchini) 2.12, potem amerikanska Guaveta v času 2.13. Podrobnejši popis je tako odveč, ker brez druzega lahko iz tega sklepamo, da je Billy Bunker za sedaj pač v ospredju, da je stari amerianski dirkač, redni in nerazburljivi Great Night, za spoznanje boljši ko Princesse Moko, katero prekaša Greti Marie le za malenkost. Guaveta je prvovrsten konj, žal se pa do sedaj ni dobro privadila terenu italijanskih telcališč, utegne pa v najkrajšem Času pod spretnim vodstvom Montalti-ja napredovati in resno ogrožati pr-vensivo 3iliy Bunkerja, Isto se mora reči o najnovejši importaciji Mauna Loa, katera vidno napreduje in bo kmalu zopet zaznamovala rekord 2.11 in nižje. Vpcštevati moramo pa sedaj tržaškemu občinstvu dobro znanega Peter Bieler-ja, konja izvanredne strukture in hitrosti; žrebec pa je zelo občutljiv in nemiren. počasen pri odhodu, in mora njegov voditelj Brunati vporabiti danes največjo pazljivost, da ne napravi amerikanec niti najmanjše napake, ki bi inu uničila izvanredno dobre njegove šanse. Roka si utegne pridobiti s svojim sijajnim končnim poletom dobro mesto in tudi Sans Tache ni brez izgledov na dober placement. Oba pa imata za tekmo B mnogo boljše izglede, kakor tudi QurviUe in Odisseus. BlackJim Junior, navajen tržaškega terena in radi/ tega precej nevaren dragim tekmecem, ki tečejo danes na tržaškem dirkališču prvič, ter stari Kelly de Forest imata v glavnem nalogo, braniti šanse Grete Marie. Pacha, Miss Kate B. ter Gambasvelta v tej družbi ne šte- 1'ejo. Presenečenja pač niso izključena, posebno to bo mnogo odvisno od posameznega voditelja in d stanja tekališča, prisostvovali pa bomo vsekakor eni najbolj ljutih in zanimivih tekem, ki so se vršile po vojni na našem dirkališču. HIŠA obstoječa iz 14. prostorov, pripravna za vsako obrt, se proda. Zraven spada nekaj zemljišča in gozda. Nahaja se v sredini vasi na Bledu — Jugoslavija. Natančen naslov pri upravništvu. 617 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trat, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah. 6 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio it 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 KRONE, s„-ebro. zlato in platin kupuješ*. Plačam več kot dragi. Zlatarna Povh Albert« Trat, via Mazzini 46. 25 ZLATO« srebro, briljante, splača po najvišjih cenah. Pertot. Via S. Francesco 15, II. Gospodarstvo Peronospora ali strupena rosa. Ta bolezen, ki napada trtno listje in grozdje se pojavlja po vseh naših vinogradih, včasih tako močno, da uniči ponekod do polovice, da celo ves pridelek. Peronosporo povzroča glivica, katera se po-množuje in razširja potom zelo drobnega in finega prahu, katerega imenujemo r bi ptički ščebljali. Pogledala je notri in videla Franka in Magdaleno, ki sta sedela lesno drug poleg drugega. Gospodična Garth se je zgrozila, ko jc videla, da je Magdalena z eno roko objela Franka okoli vratu in položaj njenega obličia ie jasno pričal, o tem ni moglo biti najmanjšega dvoma, da je nesrečno žrlev kitajskih trgovskih zvez potolažila s prvim in najboljšim razlogom, ki ga ima Ženeka za moškega. Z drugimi besedami: dala ie Franku ooliuK Najbolj razsaja ta bolezen v mokrih letih ob deževnem vremenu, ko postanejo listi vsled vJaue bolj rahli in mehkužni. Edino uspešno sredstvo za pokončavanje te bolezni je škropljenje z modro galico, kiic.a ;c za te glivice pravi strup. Ako hočemo peronospe ro uspešno zatirati moramo škropiti površino lista in grozda še predno padejo nanj prvi trosi. Na poškropljenih delih trte kaleči trosi ne morejo razviti svojih korenin in se za-sl jpijo že med kalenjem. Prvič škropimo, ko dosežejo poganjki dol-no 20 cm in se pokaže zarod {okoli polovice iraja), drugič, 15 dni za prvim škropljenjem, tiei'lč ne glede na to, ako trte cvetejo ali ne, približno 20 dni za drugim škropljenjem (sredi junija), f četrtič naj se na vsak način poškropijo trte v prvi polovici meseca julija. ' deževnih leiih pa je potrebno tudi pet do sec n!ratno škropljenje. Kako se pripravlja modra galica, vsakih 100 litrov vode je vzeti 1 do največ 1 kg modre galice in ravno toliko ugaše-i :;4a ^ona. Galico je raztoDiti zase in apno zase ter še le pred rabo zmešati oboje skupaj, ' ->'•: da se vlije galica v apno in ne nasprotno, t' ~e t?kočina ne usiri. {'ako napravljeno tekočino se vlije v 100 litrov .ode in premeša. V.s škropljenje je rabiti le take škopilnice, ki prav fino in ireg-eno škropijo. Modra galica, najboljša angleška v sodih ia najboljše škropilnice original «Vermorel», sistem < Vermorel«, istrske škropilnice, dalje žveplo 2krat rafinirano in ventilirano, največje čiste«!), žve*?1aln?ke ročne In cahrbtne ima ▼ zalogi TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TP5TU, ULICA RAFFiNERIA ST. 7. Razen tega ima v zalogi semena vrtna, poljska :n cvetlična, umetna gnojila, superfosfat, kalijevo sol. čilski solHer, amonijev suliat, železne in lesene grablje, kose. «bisulin» zdravilo za ua spolovilih bolno živino, klajno apno {rediina moka) za živino, gumijeve trakce za cepljenje iti dr. najrazličnejše kmetijske potrebščine. Posebno pa opozarjamo naše vinogradnike n:t žveplo »ji angleško rr'odro ga'ico, pri katerih naročitvi ie odbor izbral najboljše in najfi- ne;še blago. Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Rarfineria št. 7. Gospodarska rnzmofrivaala severne države Kakor znano, spada Danska več ali manj v gospodarsko sfero Nemčije, vsled česar jo i az;eda kot Nemčijo močna ekonomska kriza, 1 i ima za posledico polom več uglednih bančnih zavodov. Polom marke, nesrečna špekulacija v frankih in v nemških vrednostnih papirjih, ki so v zadnjem času bliskovito nazadovali, so pretresli finančne temelje te sicer jako dobro organizirane državice. K temu pride še dej- j sivo, da zaostaja radi silno zmanjšane kupne sile Nemčije eksport v veliki meri. Pri tej krizi so bili najnujše prizadeti ravno ruski ! izseljenci, kateri so imeli velike svote v tej državi naložene. V Švedski in Norveški se je gospodarsko življenje že ustalilo in se na povojno dobo popolnoma uredilo tako, da je celo švedska emisijska banka ravno te dni začela kot prva v Evropi uvajati popolni sistem zlate valute in svoje bankovce v poljubnem v zlat derfar izmenjavati, kar priča o popolni nor dove moke, 1X5 k|. ječmena 2 ktf slanine in 140 kg krompirja. Ker se niso vdeležili otroške veselice odnosno preplačali vstopnino: Balincarjl spod. igre — nabiralec g. Kant« 9.— L Sejalci 7.— L; Zamudnik, Ukmar Franc, Dougan Jožica in Mlač Tereza po 5 L, Tomažič I, čokova Am. in Neimenovan po 3 L; Plesničar Vek-2.50; Mahnič Jo s, Lenardon Kristina, Podbr- fol, BADIE? Evo 1 Naposled se je vendar povrnil izborni cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. (5 Hranilna ii posojili M\n v Mm vknjiženn zadruga z omejeno zavazo vabi na retini etični zbor ki se bo vršil v nedejjo, dne 25. maja 1924 ob 3 pop. v občinski pisarni v Nabrežfn!. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev letnega računa za leto 1923 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Raznoterosti. (355) Načelnlštvo. ZOBOTEHNIČNI AMBULATORU malizaciji gospodarskega življenja. Te države pričakuje velik industrijski razvoj kakor hitro se bodo gospodarske prilike v Rusiji ojačale in se bo njena kupna moč zvišala. DAHOVI Žuoui urad: Šturije p. Ajdovščina. Na dopis v prilog Klinarjevega nagrobnega spomenika se je nabralo: G. Artur Lokar, notar Lir 50, Jožefa Kalin iz Gorice 15, Družba duhovnikov 50, Šturski pevci 43, Antonija Šapla 10. Roza Selj 10. Mar. Brecelj 1, Pepca ŽenjS, R. Štucin 3, Jož. Ergaver 2, Fran 5, Mar. družba 10, Šc eden 6. Skupaj: 210 L, ki so se odposlale v Ribnico. Za svetoivansko podružnico Šol. društ. so darovali: Ugledna tvrdka Mankoč 143.10 L iesa za klopi v jedilnici. Vrli neimenovani dobrotniki s Krasa 20 kg bele moke, 15 kg aj- L©t@fi|sks Številke izžrebane dne 17. maja 1924. Bari 69 67 14 48 52 Firenze 18 88 81 65 63 Milano 87 46 13 37 Napoli 46 56 35 Paiermo 7 Roma 87 Torino - 2 12 9 71 2 86 64 53 30 51 38 16 42 54 59 68 sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah Iu praznikih od 10—12 Trst, viole XX Settenfore 39,1 (prej Acquedotto) Telefon 23-09. 358 Telefon 23-09. EMU milBIIHI IIBS Moorstnl semenski fižol, vrtna, travniška m cvetlično semena, prvovrstna, garantirana prodala SEVER & Comp. Machiavelli 13. IIMHIII ZA š£ek Ant. Klim It., 2gur Ivanka., Martelanc Dora ia B&rkovi^a V po 2 L; PotforeUc N. D., Konestabo L ia g. Skilan po 1 L Skupno L 72.50. Gospod 2«rjal iz Trsta dartije L 20.— za «Šolsko društvo*. Ileliko partij novih desk s zajedami, delanih, uporabnih za barake, strope in parkete itd. proda i Bertasso V glavnih skladiščih — tehnični oddelek — Gorica, vla Cappuccini 23. Ceae izredne prflike. Preprodajalce« popnst UUBUAN IlO OM Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera tailleurs, pla-ščev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. 5Krojačnica I. reda. Cene zmerne. Majhni tedenski ali mesečni obroki. A ,Prm!M§nf s' Trst, Vla Glnnastlca št. 15/11. Tvrdka M Via lazzinL vogal Via l Caterm Velika prodaja ob priliki 11 vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd. — po tovarniških cenah — tirnica bi mm lieanev MJNJir- Telefon: 5—18, 22—98 1 PODRUŽNICA V TRSTU I & Glavnica io mm Dinarje* 63.008.088- CENTRALA V LJUBLJANI Telefon : 5—18, 22—9S Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- | stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. 1 Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor MfljprlKladnelžii zusza z JiigesMlo Blagajna je odprta od 9l/a—\2lj% in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;::: s i M5RODILNICA OBLEKE po meri MARio ferli tu M Mfimf Tfiftptiiff ? Aluifl T^l iT na obroke ^ Iz volnenega, anglešk. blaga, kroji l.vrste po L 390'- š KrojaHnlca K ZAHARBO, rs! Corso Viti Eman. HI. 26 1 Mm H- li iuusAtsa klan n ksakveočnib Zobozdravnik Sv. M. Magd zgornja Z Bivio. Tel. m prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. . Lojz Kraigher specialist za bolezni v ostiii In na zobeh sauia iiu i u^ic^« i«x —spre}88ia za *sa zaboidrarniška in ZBtBtffcnUka spravtU Boga^Tbera*slikaT vzorcev (Štampov.) | V Gorifl, M TtfžVniRU 20 (Piazia Mla llttlrtl 20) Velika izbera cepilnih potrebščin. ođ 9-12 In od 3-3. PRODAJALNE (359) v ^irnti-doHsa Trst, Vla Corso Verda 32 Ratteri 1 je K2 POZdlStC Zlatarne M HO previdna gospodinje ter komisijske prodajalne po celi Julijski Krajini so založene z ADRIA-SANDALI letošnjega izboljšanega izdelka. Venezia 74 60 55 11 16 Alojzif a Povha v Trstu, Plazza Garlbaldl II. 2 Velika izbera. Najboljši Šivalni stroji so HfiiBollii materijal. IV* Hojuežle Jamstvo. 1 I. R. 1. MiiAl 23 vsako zemljo in Plllgl vseh velikosti „Merkur" Kose Žveplo In Golica tS;. f amann vrtna, travnata semena m cvctncna UMETNA GNOJILA: Superfosfat, Čilski soliter, Thoraaževa žlindra itd. CEMENT „PORTLAND" in vse druge kmetijske potrebščine kakor : šaoe okoiičanske, žveplalniki, škropilnice klajno apno. laneno seme. UNOV^UJEMO : Drva, oglje, zgodnjo zelenjavo, med itd. itd. itd. 9>i< KC"( II? J. rl ll METIJSKO-TR&OVSKO DRUŠTVO D. fi&llif & Lo—TRIESTE vla Rafflntna i tel 3675 Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje Ij 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera Inozemskih strojev po najzmer-nejših cenah. Zaloga Slvainlh strojev in petrebKin 24 Cervelliol. Trst Wa t Carducd 27 Na zahtevo ae po 51 je jo ceniki. GBUSEPPE SPECHA^ - T Via S. Caterina 7, vogal Via MazzS^i naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel Veliko izberotu- in inozemskega blaga (10) fžum za moške In ionske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta t ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO i rs efc mm □n—--——-----□□ □□ O i ni □ □ □ n □ □ n n □ □ □ □ □ □ D žiracBna prilika za vse! (356) Velika razprodaja PO Ril TOV*wminm CIMAH vsakovrstnega manlfakturnaga m modnega blaga. Zelo ugodna priložnost za trgovca, krofate, šivilja in neveste. — Oglejte si mojo zalogo la pričali sa bosta 1 □ddooddddochjoo Svoji k svoji— 1 ANTON SKODNIK -r^sr««iS OD □ □ □ □ □ □ □ □ □ S □ □ □ □ □ODDDDDODODaOOODDOaaaDDaDOCiaDDDOODDDra □ □ □ □ o a □ o □ □ a a □ □ o a □ □ □ □ □ D BANCA Ustanovljena lata 1905. De In lika glavnica Ut. 15,000.000-- popolnoma vplačana. Glavni sadaS i Trst, Vla S. Nicold 9 (Lastna palača), PodruZnld: ABBAZIA, ŽARA. OiaJSuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo In z vzhodnimi deželami Daje subvenclie na blago, efekte In vrednosti Kupni« In prodaja vlog* mm lakofl raCini v ftlrab la dtoavfUi sa Jagoslavljo o o o oVo o O B o a b g a b o o p tt o o o o n g o n o fa o d 6 o d o o o o o p p o 6 q~o □ 1 n) □ □ i □ □ □ □ □ □ a o □ □ □ □ □ □ D □ C