PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. SL 188 (7682) TRST, torek, 25. avgusta 1970 SPOROČILO POSREDOVALCA OZN VELEPOSLANIKA JflRRINGfl DANES ZAČETEK RAZGOVOROV ZA MIR NA BLIŽNJEM VZHODU Razgovori bodo na sedežu OZN v New Yorku - Jarring se bo ločeno pogajal z izraelskim, egiptovskim in jordanskim predstavnikom pri Združenih narodih YORK, 24. — Predstavnik OZN za pogajanja o Bližnjem odu veleposlanik Jarring je danes sporočili časnikarjem, da se n, ® Pogajanja začela jutri v njegovem uradu na sedežu Združenih Jord V- N°W Yorku‘ Jarrin9 j® sporočil, da so vlade Izraela, *0dm * in Egipta določila svoje zastopnike za razgovore, ki se bodo ^*,|i pod njegovim pokroviteljstvom. 0». , *8 tega je Jarring izjavil, da v začetni fazi razgovorov bodo l*r«'iJ*ne .,ri driav® zastopali n hovi stalni predstavniki pri OZN. lili * L pa i° °Pani®' da s® bodo nadaljnje faze razgovorov udele- zunani ministri treh držav, iio ** ,or®i začeli posamez- JjI '*zgovarjati s posredovalcem lt»u > H**1 nar°dov egiptovski pred-k. ,n'k pri OZN Zayyat, izraelski Iom avnik Pri OZN Tekoah in 'on *n,k' veleposlanik v VVashing-»u-U ^bar'f> ki trenutno nadome-,i ** »talnega jordanskega pred-«Mllka Pri OZN El Ferra, ki je v Amanu. (nua naw5'orških političnih krogih da je tudi zadnja ob- predstavnik pri OZN Te-"• ki bo vodil začetna pogajanja z Jarringom fea Izraela proti Egiptu, da je (Hj11 Premir.je ob Sueškem prekopi gradn-i° raketnih izstrelišč, nalil ?,,na hladen odziv v Washingto-g' v'ada ZDA, ugotavljajo ti kro-C.P^sveča sedaj vse svoje diplo-H^ke napore za začetek pogajanj VjT;,. Arabci in Izraelci pod pokro-y*Jstvom veleposlanika Jarringa. ^ New Yorku ugotavljajo, da se prpTarring začel ločeno pogajati s LJr^avniki Egipta, Jordanije in Vaela' j|l nekaterih vvashingtonskih kro-^ tolmačijo pripravljenost Izraela U Začetek pogajanj z Jarringom ok Posledico dejanske uresničitve l Oznostj, da ZDA ne bodo v no orin y0-primeru dovolile spremembe iškega ravnovesja na Bližnjem v0 °du na škodo Izraela. Zanimi-sljjJe današnje pisanje lista «Wa-|^*8ton Post*, ki se sklicuje na Sf^nacije osebe, ki se je nepo-udeležila dosedanjih izrael-v,l. * ameriških razgovorov na vili ,ravni- (U .Piše, da so ZDA, v primeru venčnega nespošaovanja prekinit-lp °|nja, formalno zagotovile Izrae-®th ♦ mu 'x>do D°slale nnod dru-^ . oudi najnovejše orožje za uta-1^ Je raketnih izstrelišč. ki so ga poizkusile v Vietnamu, eki ,Tel Aviva poročajo, da je izra-Pogj zunanji minister Aba Eban Dra . Rogersu spomenico, v kateri sUnV|' da predstavnik OZN velepo-•Jr* Jarring ne sme postati med P1' da predstavnik OZN velepo svJljk Jarring ne sme postati mer (jjl™1. posredovanjem orodje prirej® štirih velesil in da izraelske 4 i^Pred šestdnevne vojne iz le-tsiplb . ne bi smele predstavljati in priznanih meja*. V ^m.'. V.jpra vršiti na osnovi resolucije Rastnega sveta od 22. novembra Poslanici Aba Eban nadalje S(|J' da Jarringovo posredovanje Heikal prepričati voditelja največje organizacije palestinskega osvobodilnega gibanja, da se otrese iraškega vpliva in da sprejme Naserjevo in Huseinovo politiko v pogledu do Rogersovega načrta. Isti opazovalci poudarjajo tudi, s kakšno spretnostjo sta Naser in Husein, ob zaključku njunih razgovorov, postavila bagdadske voditelje pred njihovo odgovornostjo do Arabcev, ko sta poudarila, da mora iraški kontingent 12.000 vojakov ostati v Jordaniji. List »Al Ahram* ugotavlja, da je Naser s tem hotel potrdita enotno arabsko politiko in povedati, da spori, ki so nastali med Kairom in Bagdadom, ne sme jo zajeti Jordanije. Iz New Yorka poročajo, da je teednik «Newsweek» objavil nekatere izjave, ki jih je jordanski kralj Husein dal dvema urednikoma lista. Husein je med drugim dejal, da bi dosežen sporazum o Bližnjem vzhodu, ki bi upošteval palestinske pravice, imel podporo ogromne ve čine arabskega prebivalstva tako na zasedenih področjih kot v Jordaniji. Jordanski kralj zatem pe stavlja dva pogoja: 1. umik Izraelcev iz vseh zasedenih področij leta 1967, vključno iz Jeruzalema in 2. pravico palestinskemu narodu do samoodločbe. Medtem ko je Arefat odpotoval v Kairo na razgovore z Egipčani, je glasilo centralnega komiteja palestinskega odporniškega gibanja »Al Fatah* sporočilo, da se bo v četrtek sestal v Amanu Palestinski narodni svet, «da sprejme u-krepe proti mirni rešitvi in prepreči zarote proti odporniškemu gibanju*. List pojasnjuje, da se bodo sestanka palestinskega narodnega sveta udeležile visoke palestinske in arabske osebnosti in delegacije naprednih sil ter nekaterih arabskih držav, kakor tudi predstavniki osvobodilnih gibanj in delegacije prijateljskih dežel Ljudske republike Kitajske, Albanije, Severne Koreje, Severnega Vietnama in Kube. Poleg tega list »Al Fatah* sporoča, da bo ustanovljeno revolucionarno sodišče. K temu dodaja, «da palestinska revolucija lahko doseže vsakega izdajalca*. Izjave ameriškega senatorja Wil-liama Fulbrighta. predsednika se natne komrsije za zunanje zadeve, glede mirne rešitve spora na Bližnjem vzhodu s posredovanjem Združenih narodov, so naletele v Kairu na pozitiven odmev. List «A1 Ahram* piše v svojem komentarju, da priznanja Fulbrighta, »da se morajo izraelske čete popolnoma u-makniti iz zasedenih področij in pravic palestinskega naroda, imajo velik pomen v sedanji fazi krize*. Poleg tega je Fulbright dejal, da bi morale ZDA skleniti z Izraelom sporazum, ki naj zagotovi njegovo teritorialno celovitost in neodvisnost. Italijanske skrbi z libijskimi begunci RIM, 24. — Podtajnik za zunanje zadeve Benporad je predsedoval medministrskemu odboru, na katerem so obravnavali razna vprašanja v zvezi z italijanskimi begunci iz Libije. Določili so ustrezno število potniških pomorskih zvez, da bodo lahko pravočasno odpeljali begunce, ter govorili o učinkovitejši takojšnji pomoči, o načinu vključevanja beguncev v gospodarsko življenje države in končno PRVIČ PO OBNOVITVI DIPLOMATSKIH ODNOSOV Zunanji minister Vatikana Casaroli na uradnem obisku v Jugoslaviji Obiskal bo tudi Hrvaško in Slovenijo ter imel razgovor s predsednikom Titom Predsednica Indije Indira Gandi o pomembnosti sestanka neuvrščenih v Lusaki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavoa je nocoj prisrpell na tridnevni uradlni obisk v Jugoslavijo tajnik sveta za javne posle Vatikana msgr. Agostino Casaroli. Na letališču v Beogradu so visokega gosta pozdravili državni tajnik Mirko Tepavac s svojimi sodelavci, navzoči so bili tudi pomočnik državnega tajnika Ante Dmdlč, veleposlanik Jugoslavije v Vatikanu Vekoslav Crvlja, načelnik v državnem tajništvu Nikola Mandič, dr. Dean Kosič in druge osebe, ter pronuncdj Vatikana v Beogradu Mario Cagna. »Prepričan sem, da bo ta moj obisk prijateljskega značaja ter pri-dobre rezultate. Verja- o zapletenem vprašanju za odškodni- j čakujem, no imovine, ki so jo italijanski I mem, da bomo ustvarili prijatelj-državljani izgubili v Libiji. I sko ozračje In učinkovitost v delu. da bi uresničili to, kar smo pričeli v preteklosti. Upam, da bo ta obisk ne le prijeten, temveč obojestransko koristen,* je izjavil pri prihodu v Beograd msgr. Casaroli in dodal, da je zelo zadovoljen, da je ponovno v Jugoslaviji posebno v Beogradu, od koder je odnesel mnogo lepih spominov. Po pozdravu se je msgr. Casaroli v spremstvu državnega tajnika Mirka Tepavca z avtomobilom odpeljal v svojo rezidenco v Beograd. Nocoj je državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac v palači zveznega izvršnega sveta v novem Beogradu priredil slovesno večerjo v čast svojega gosta, s katerim bo jutri dopoldne skupno s svojimi sodelavci pričel uradne razgovore. Popoldne bo predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Milo JovoJevič priredil v čast msgr. Ca- Vilmini ............................................................................................................................................................................. ZADNJE PRIPRAVE FINANČNIH MINISTROV V četrtek bo vlada sprejela ukrepe gospodarskega in davčnega značaja Sprejeli bodo tudi kreditne olajšave za malo in srednjo industrijo, trgovino ter kmetijstvo - Prodajalci bencina protestirajo proti povišanju cene in so ie napovedali stavko RIM, 24. — Izdelava vladnih ukrepov Je prešla v zaključno fazo. V sredo popoldne bo predsednik vlade Colombo načeloval medministrskemu sestanku, na katerem bodo poleg podpredsednika vlade De Martina in vseh treh finančnih ministrov prisotni tudi ministri zainteresiranih ministrstev. Na tem sestanku bodo dokončno pregledali predloge za ministrski svet. V četrtek dopoldne ob 9. uri se bo sestal medministrski odbor za gospodarsko programiranje CIPE, kateremu bo ponovno predsedoval Colombo, za 11. uro pa je sklican ministrski svet. V naslednjih dneh se bodo nadaljevala medministrska zasedanja, ki naj izdelajo vladno stališče o najvažnejših reformah (zdravstveno, stanovanja, promet). Ko bodo postopoma stališča do teh reform izdelana, se bodo s prvimi dnevi septembra pričeli tudi razgovori s sindikalnimi organizacijami. Nato bodo izdelali dokončne zakonske predloge, ki jih bo vlada predložila parlamentu. Iz tega napol uradnega poročila predvidene vladne dejavnosti v tem iHiiiiiiiiiHnuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiimiiiiHiiiiimimiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiniii PRIPRAVE ZA AFRIŠKI «VRH» Otvoritveni govor etiopskega cesarja Podčrtal je stalni gospodarski m politični napredek črnega kontinenta • Podpora osvobodilnim gibanjem tfti' ’ se pravi, «doseči sporazum za ^-j«le vse prizadete stranke.* rešitev spora, ki ga bodo Craelski zunanji minister v svo-šf. .Pismu posredno odkriva stalila ln Predloge, ki jih bo dal nji-fj Predstavnik Jarringu, v prvi Razgovorov. Aba Eban pravi, n. 1)0 treba v razgovorih z Jarrin- s in da se bo morala vsaka C Ta'pre' določit’ kakšen bo mir VaivL Israelom in arabskimi drža- li[aava obvezati, da ne bo dovo izkoriščanja svojega ozemlja pnaPadc gverilcev. hK^Pfadm egiptovski list ^ rvVnnttlia rlanok SVD «A1 A- objavlja članek svojega di-C!?ria in člana egiptovske vlade . v Kuieiem ----. • k večkrat kršil vojaško premirij8 Področju Sueškega prekopa. \J5a‘ pravi, da .je egiptovska ob-nSCevalna služba ugotovila v zarito” dneh, da so Izraelci zgradili V ^ročju, na katerem bi mora-if, v'sdati premirje, nove utrdbe k, n°ve komunikacijske naprave Ul® neresnične vse izraelske ob-tS Proti kršitvi premirja. U?i tem poudarja, da so te ob-. služile za prikrivanje in o-ti) 'ioilo sporazuma med Izraelom tojvsshingtonsko vlado o dobavi ranjenih elektronskih naprav. Dj]anes je prispel v Kairo voditelj Mlinskega osvobodilnega giba-C.«Al Fatah* Arafat, ki se je dne in popoldne žg razgovar-hj« 1 ministrom Hedkalom. To je j^Kov pn,i obisk v Egiptu po vstati nV veljavo premirja z Izraelom. Htji/lPhih razgovorih ni bilo izdano Ci P° poročilo. Politični opazoval-v Kairu menijo, da bo skušal ADIS ABEBA, 24. — Etiopski cesar Haile Selasie je danes otvoril sestanek predsednikov vlad organizacije afriške enotnosti OUA. Pripravljajo zasedanje na vrhu, ki bo v etiopski prestolnici prihodnji teden. V svojem otvoritvenem govoru je Haile Selasie obsodil sklep londonske vlade, da bodo ponovno preučili možnost dobav orožja Južni A-friki, in dejal, da bi take dobave nedvomno pomagale rasistični vladi nadaljevati nasilje proti Afričanom, ki predstavljajo veliko večino prebivalstva. Pozval je člane OUA naj prepričajo Veliko Britanijo in druge države, ki dobavljajo orožje Južni Afriki, da prenehajo so ta politiko, ki škoduje vsem in ki predstavlja ostro kršitev embarga, ki ga je proglasila OZN. Haile Selasie je nato podčrtal stalni gospodarski in politični napredek afriškega kontinenta, kar je rezultat naporov afriških voditeljev. Med drugim je omenil konec državljanske vojne v Nigeriji in ohranitev enotnosti te države. Dejal je. da se čuti pri reševanju svetovnih političnih kriz pozitivna težnja k reševanju s pogajanji, ter izrazil željo, da bi se tako končal tudi spopad na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Med zasedanjem je govoril tudi minister za zunanjo trgovino Tanzanije Abud Rahman, ki je pozval afriške države, da z vsemi razpoložljivimi rezervami podprejo osvobodilno gibanje, pri čemer je tudi govoril o reviziji odnosov med a-friškimi in zapadnimi državami. Indonezijski minister v Sovjetski zvezi MOSKVA, 24. — Današnja «Iz-vesMjfu ln kasneje tudd agencija Tass so objavili vest, da Je pred dvema dnevoma prispela v Sovjetsko sveao delegacija Indonezije, ki jo vodi zunanji minister Adam Malik. V poročilu je rečeno, da se bo Malik raagovarjal o gospodarskih ln trgovinskih odnosih med Indonezijo ln Sovjetsko zvezo. Na letališču ga je sprejel namestnik sovjetskega zunanjega ministra Fir-juhdn in namestnik ministra za zunanjo trgovino Osdikov. Po današnji vesti agencije Tass Je danes zunanjega ministra sprejel v Kremlju podpredsednik sovjetske vlade Vladimir Novikov. Prisoten Je bdi tudi podpredsednik državnega odbora za stike s tujino Ivan Artilkov, prvi pomočndk ministra za zunanjo trgovino Ivan Semlčashnov in sovjetski veleposlanik v Indoneziji Vojkov. Malika pa sta spremljala predsednik vsedržavnega sveta za načrtovanje Nitisastro ln in-doneriinkl veleposlanik v Moskvi Moultiadi. Sovietsko voščilo Romuniji ob 26-letnici osvoboditve MOSKVA, 24. - Sovjetski voditelji so poslali Romuniji čestitke ob 26. obletnici njene osvoboditve izpod fašističnega jarma. V pozdravu podčrtujejo pred kratkim podpisano sovjetsko - romunsko pogodbo o prijateljstvu, ki izraža »skupno željo da se razširijo dvostranski odnosi na osnovi marksistično • leninističnih načel, da se krepi po vezava v okviru socialistične skupnosti in da se združijo napori v izgradnji socializma in komunizma za utrditev miru in mednarodne varnosti. PARIZ, 24. - Malajzija .ie kupila v Franciji sedem izvidniških čolnov oboroženih z raketami. To vest je sporočilo malajzr.jsko veleposlaništvo v Parizu. Gre za hitre čolne podobne tistim, ki so jih Izraelci pred meseci na skrivnosten način odpeljali iz francoskega pristanišča Cherbourg. Glede oborožitve čolnov menijo, da bo Francija dobavila Malajziji tudi rakete. tednu ponovno in dokončno izhaja, da se vlada pred četrtkom ne bo posvetovala s sindikalnimi organizacijami in da bo torej sprejela nekatere ključne ukrepe gospodarskega značaja brez kakršnega koli sodelovanja sindikatov. Zakladni minister se ie danes ves dan ukvarjal z izdelavo ukrepov. Popoldne .je imel nvnister Ferrari Aggradi dolg razgovor z guvernerjem Banca dltalia Carli-jem. Bilo je več sestankov, na katerih so sodelovali generalni državni računovodja prof. Stammati, ravnatelj Isco, prof. Miconi in funkcionarji državnega računovodstva, generalnega ravnateljstva zaklada ter drugih oddelkov. Glede ukrepov v korist male in srednje industrije, odnosno ukrepov kreditnega značaja, se navaja, da bodo omogočili izvajanje zakona 623 za malo in srednjo industrijo, zakona 1470 za obrtnike, povečali bodo fonde za zadružništvo, kredit za trgovino in kredit za kmetijstvo. Po istih virih gre za kompleksen ukrep, ki naj pospeši proizvodnjo, in za ukrepe, ki .jih že dalj časa preučujejo v okviru splošne gospodarske in socialne politike. Glede drugih ukrepov, zlasti fiskalnega značaja, pa je zelo malo novosti, odnosno še vedno ni prav jasno, kakšni bodo ti ukrepi in kakšen obseg bodo imeli, še vedno se govori o 300 do 350 milijardah, ki jih mora dobiti vlada za kritje deficita zavarovalnih ustanov in v tej zvezi tudi deficita bolnišnic. Prav gotovo bodo zvišali ceno bencina in se v tej zvezi čujejo vest', naj bi šlo za povišanje v višini 15 lir pri litru, od česar pa naj bi del odpadel na prodajalce bencina. Govori se o zvišanju takse na avtomobile za 20 odst., takse pri nabavi novih avtomobilov za 7 do 15 odstotkov, na zvišanje taks na pivo, na žgane pijače, kozmetična sredstva, kakao, plošče, igre, krzno in podobno. Zvišanje cen bencina, ali točneje rečeno govorice o tem zvišanju, so zbudile resno nezadovoljstvo med prodajalci bencina pa tudi med petrolejskimi družbami, saj nihče ni zadovoljen s kvotami, k* jim pripadajo po odbitku fiskalnih dajatev. Avtonomna federacija prodajalcev bencina (AFB) in medsindikalni vsedržavni odbor prodajalcev bencina CINB sta danes zahtevala, da jih vlada sprejme še pred sejo Tini s trškega sveta. V skupnem poročilu se sklicujejo na govorice tiska o povišanju cene bencina in da se skuša na njih prevreči vsaj delno odgovornost za nepriljubljen ukrep. Dejansko pa bi kakršno koli zvišanje marže, ki jo prejemajo, pomenilo samo nadoknado izgube, ki jo bodo imeli zaradi zvišanja cene bencina. Skupno poročilo zaključuje.. da sta obe sindikalni organizaciji že sklenili stavko, ki so jo pokrajinski odbori soglasno ratificirali in ki bo proglašena takoj, ko se bo zvišala cena bencina. Finančni minister Preti je danes govoril novinarjem o davčnih ukrepih, ki jih pripravlja vlada in dejal, da so upoštevali vse upravičene zahteve. Zaradi tega so odgovorni za gospodarsko politiko države dolgo časa poglobljeno preučevali položaj. Novih davkov se zaradi tega ne more ocenjevati kot nekaj ločenega, saj spadajo v širši sklop ukrepov, ki naj bi pospešili gospodarski napredek. Seveda pa vladna politika sama ne bo zadostna in mora naleteti na široko podporo. Preti je dejal, da so bili rezultati prvega polletja nezadovoljivi in da je industrijska proizvodnja narasla samo za 3,3 odst. v primerjavi s prvim polletjem lanskega lete. Smo izpod upanja in izpod predvidevanj. Še vedno obstajajo inflacionistične težnje in istočasno produkcija ne narašča. Prav gotovo .ie industrijska proizvodnja tesno povezana z današnjo produktivnostjo. Zato morajo vsi sodelovati pri produktivnem pro cesu v ozračju pomirjenja, ko se bodo lahko reševala vprašanja na tak način, da se ohrani gospodarski račun podjetij v skladu z zah tevamd delavcev. Zakladni minister Ferrari Aggradi saroUja kosilo v hotelu Metropol. Msgr. Casarall bo na obisku v Jugostenriji do 27. t. m. in bo poleg Beograda obiskal Brione, kjer ga bo sprejel predsednik Tito, Zagreb in Ljubljano. Obisk mosgr. Casaroli ja je prvi uradni obisk vatikanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji in istočasno je to prvi obisk visokega uradnega zastopnika Vatikana z namenom, da izmenja misli z zastopniki tuje države. Ta obisk ni povezan z določenim dogodkom. Msgr. Casaroli je prvič obiskal Jugoslavijo 1966. teta, ko je bil med Vatikanom in Jugoslavijo podpisan protokol o izmenjavi odposlancev. Kot rezultat dobrega razvoja sodelovanja zadnjih štirih let so z imenovanjem veleposlanikov 14. avguste, lotos ponovno popolnoma obnovljeni diplomatski odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo. Pred odhodom je mons. Casaroli izjavil, da gre pri obisku predvsem za izmenjavo mneni o splošnih vprašanjih. V izjavi, ki jo je prečital na letališču v Rimu v nemščini ie med drugim dejal, da bi moralo priti do obiska že pred nekaj meseci, da so Da razne okoliščine to preprečile. Obisk bo omogočil stik ne samo s predstavniki zvezne jugoslovanske vlade, ampak tudi s predstavniki republik Hrvaške in Slovenije. Zelo pomemben bo predviden sestanek s predsednikom maršalom Titom. Obnovitev diolomat-skih odnosov med Sveto stolico in Jugoslavijo je rezultat stalnega izboljšanja medsebojnih odnosov od podpisa protokola 25. junija 1966. Globalno predstavlja ta podpis o-snovo ir perspektivo za nadaljni razvoj ne samo dvostranskih odnosov med jugoslovansko državo in Sveto stolico, temveč tudi ko gre za sodelovanje Svete stolice in jugoslovansko vlado za veliko stvar mini in sodelovanja med narodi. Mons. Casaroli je nadaljeval, da glede vsebine razgovorov ni nobenega v naprej določenega programa in da gre za izmenjavo sta lišč, med razgovorom v svobodnem in resnem ozračju. Prav gotovo bodo seveda morali omeniti tudi tiste vprašanja, ki zahtevajo rešitev za popolno ureditev odnosov med državo in Cerkvijo. Nujno je, da se bodo razgovori dotaknili tudi vprašanj sedanjega mednarodnega položaja, ki dajejo vsaj rahlo upanje na pomirjenje. »Želim, da bo moje potovanje uspešno. To še zlasti, ker je prvo potovanje take vr- \ Kmalu nadaljevanje razgovorov na pariški konferenci o Vietnamu Po prihodu načelnika ameriške delegacije se bo vrnit v Pariz tudi načelnik delegacije Severnega Vietnama PARIZ, 24. — Predstavnik delegacije Severnega Vietnama na pariški konferenci o Vietnamu je danes izjavil, da se bo še ta teden vrnil v Pariz načelnik severnokorejske delegacije minister Thuy. Kot je znano, je minister Thuy zapustil pariško konferenco preteklega maja. Urodno je bilo rečeno, da je odpotoval v domovino, da poroča vladi o razvoju pogajanj. V resnici pa Severni Vietnam in predstavniki osvobodilne fronte Južnega Vietnama so hoteli s tem izraziti svoje nezadovoljstvo proti zavlačevanju imenovanja novega načelnika ameriške delegacije, potem ko je C abot Lodge odstopil. Preteklega julija je Nixon imenoval novega načelnika ameriške delegacije, ki je prispel v začetku tega meseca v Pariz. V pariških političnih krogih menijo, da bo povratek načelnika sevemovietnamske delegacije omogočil nadaljevanje pogajanj. Iz Washingtona poročajo, da je predstavnik zunanjega ministra ZDA sporočil, da je vlada sklenila dati kamboški Lon Nolovi vladi 40 milijonov dolarjev pomoči. Seveda se bo ta pomoč izrazila v dobavi kamboški lutkarski vladi orožja, mutacije, prevoznih sredstev in druge opreme za njeno vojno. Sevemovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da so kamboški gverilci od 10. do 13. avgusta ubili 600 vojakov Lon Nolove vlade ter uničili in zapletali precej orožja v pokrajini Siem Reap. Ista agencija je danes objavila vest, da je Združena narodna fronta Kambodže sporočila, da so njene oborožene sile popolnoma osvobodile več kot dve tretjini Kambodže, z 2 milijona 800 tisoč prebivalci. Skupno število prebivalcev Kambodže znaša okrog 5 milijonov 729 tisoč. A-gencija poudarja, da so ti podatki iz sporočila, ki ga je podal predsednik komboške vlade v begunstvu Nenn Nouth na seji vlade, ki je bila baje v Pekingu. Na isti seji je bil voditelj kamboških gverilcev gene- v begunski vladi, imenovan za podpredsednika vlade. Po vesteh iz Phnom Penha, je bil položaj v zadnjih štiriindvajsetih urah v Kambodži na splošno miren. Podpredsednik ZDA na Daljnem vzhodu SEUL, 24. — Podpredsednik ZDA Spiro Agnew je danes zjutraj prispel v Seul, kjer ga je na 'letali- šču sprejel južnokorejski predsednik vlade. V kratkem govoru ->l> sprejemu je poudaril, da bodo ZDA zmanjšale število svojih kopnih sil v Koreji, hkrati pa zagotovil južnim Korejcem, da jim bodo poslali v zameno enoto »phantomov*. ter da bodo ZDA poskrbele za večje dobave orožja Južni Koreji. Po razgovorih v Seulu, bo podpredsednik ZDA nadaljeval pot na Formozo, nato pa bo obiskal še Bangkok in Sajgon. ste. Ljubeznivost vabila predstavlja že pričetek pozitivnega rezultata.* • • • Smoter sestanka na vrhu v Lusaki in celotna dejavnost neuvrščenih mora biti krepitev njihove politične in gospodarske neodvisnosti, ki naj na tej osnovi omogoči uspešen razvoj tudi medsebojnega sodelovanja, je izjavila predsednica indijske vlade Indira Gandi posebnemu dopisniku Tanjuga v zvezi s sestankom neuvrščenih na vrhu. Indira Gandi je opozorila na nevarnost gospodarskega pritiska velikih držav na neuvrščene države, ki so večinoma države v razvoju, in na potrebo kreDitve položaja neuvrščenih s pomočjo gospodarskega sodelovanja. Indira Gandi meni, da je neuvrščenost danes bolj upravičena kol kdaj koli prej in to predvsem, ker na svetu še vedno obstajajo sovražni bloki. Res .je, .je dejala predsednica indijske vlade, da te nasprot-stva niso tako ostra kot nekdaj. Toda teorija o nadvladi supersil in vlpivnih področij je še vedno prisotna. Prav zato je važno, da se narodi izrekajo za lastno neodvisno politiko in da stvari sami ocenjujeta- Na vprašanje, kaj bo po njenem mišljenju glavna tema razgovorov v Lusakii, je odgovorila Indira Gandi: »Glavno je. da se spregleda, kaj grozi neuvrščenim. A to je dominacija velikih sil. Pri tem imajo pomembno vlogo gospodarska vprašanja.* Poleg tega morajo po mnenju indijske predsednice voditelji držav na sestanku v Lusaki določiti, koliko je področje njihovega soglasja in ali se lahko to področje razširi. Obstajajo pa vpra Sanja, o katerih bi lahko pod vzeli skupne akcije. Ob koncu svojega razgovora je Indira Gandi izrazila zadovoljstvo, da se bo v Lusaki ponovno srečala s predsednikom Titom in z drugimi jugoslovanskimi prijatelji. BOŽO BOŽIČ Italijansko-madžarsko gospodarsko sodelovanje BUDIMPEŠTA, 24. - Predsednik vsedržavnega instituta za zunanjo trgovino (ICE) in predsednik madžarske trgovinske zbornice sta danes podipsala sporazum o sodelovanju med obema ustanovama. Sporazum predvideva ustanovitev italijanske sekcije pri madžarski trgovinski zbornici in študijske skupine za vprašanja gospodarskih odnosov Madžarske z ICE. Oba organa boste delovala v okviru avtonomnih pravilnikov in bodo pri njih sodelovale organizacije in podjetja, ki so zainteresirana pri izmenjavi med obema državama. Ukvarjali se bodo predvsem s proučitvijo tržišča in ustvarjanjem povezove * izmenjavo trgovinskih in tehničnih delegacij, sodelovanjem na velesejmih, izmenjavo obvestil o tržiščih in podobno. Ob tej priložnosti so se italijanski gospodarski predstavniki sestali tudi z madžarskim ministrom za zunanjo trgovino Birom, ki je obrazložil načela madžarske gospodarske reforme in možnosti, ki jih nudi za prejem dogovorov o industrijski kooperaciji. Predsednik ICE dr. Massacesi pa je govoril o italijanski konjunkturi in je obrazložil nekatera vprašanja medsebojne izmenjave. TRIPOLIS, 24. — Tu so danee podpisali med Libijo in Sirijo sporazum o gospodarskem, tehničnem ln znanstvenem sodelovanju. mm ■ > :■ - : ■ Arvika. Po sestanku je švedski pred _____________________ _ sedtok vlade izjavil, da ni bila to ral Khieu Sumphsn, vojni minister kaka uradna konferenca, marveč STOCKHOLM, 24. — Zahodnonem- sestanek med tremi prijatelji, ki se dobro poznajo. Pojasnil je, da so se razgovori vrteli predvsem o-krog zahodnonemško - sovjetske pogodbe, naporov za dosego pomiritve med vzhodom in zahodom ter o načrtih za evropsko konferenco ški kancler Brandt, predsednik avstrijske vlade Kreisky in predsednik švedske vlade Palme so se danes sestali v švedskem mestecu proti koncu letošnjega lete sklicana konferenca uglednih evropskih osebnosti na kateri bodo razpravljali o evropski konferenci. (Na sliki vidimo Willyja Brandta na počitnicah na Norveškem skup-_ no s svojim sinom Matthiasocn in o varnosti. Na pobudo švpdske, bo i nekaterimi prijatelji). NADALJEVANJI DEVINSKEGA USEDANJA V nedeljo in včeraj so razpravljali o mednarodnih razorožitvenih pogodbah Moch, ki je bil več let odgovoren za francosko razorozitveno politiko, je padal lastno izkušnjo - Septembra bodo znanstveniki simulirali vojno SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO ŠOLO! V nedeljo in včeraj se je v De- | nega srečanja »na počitnicah*, vinu nadaljevalo mednarodno sre- | Srečanje bo prekinjeno za en dan, Čanje o znanstvenih vprašanjih razorožitve In nadzorovanja orožja. V nedeljo je govoril William Epsteln. šef oddelka OZN za vprašanja razorožitve. Predavanje je bilo posvetno napredkom na področju razorožitve. Govornik je obrazložil predvsem pogodbo o »denuldearizaciji* antarktične celine, o prepovedi jedrskih eksplozij v atmosferi, pod morsko gladino in v vesolju, o prepovedi jedrskega orožja v Južni Ameriki, o prepovedi uporabe satelitov in drugih vsemirskih teles v vojaške namere, o nedavnih napredkih na področju prepovedi uporabe kemičnega in bakteriološkega orožja, ter o pogodbi proti širjenju .jedrskega orožja. Popoldne pa je Epstein predaval o pogajanjih, ki so sedaj v teku. Pri tem je predvsem govoril o stalnem zasedanju 26 držav v Ženevi, ki so skoro pripravil« pogodbo o prepovedi nameščanja orožja pod morjem ki lahko uniči veliko število ljudi, kot n.pr. jederske rakete, ter o pogajanjih, ki so se zaključila pred nedavnim na Dunaju med Sovjetsko zvezo in ZDA o omejitvi strateškega orožja. V debati, ki je sledila, so razni govorniki poudarili dejstvo, da je sicer mnogo pogodb, ki so neobhodno potrebne za obstoj človeštva, vendar pa je pot do dokončne rešitve vprašanja razorožitve še zelo dolga. V nedeljo popoadne je govoril tudi Jules Moch, ki je bil večkrat član francoske vlade in mnogo let odgovorni funkcionar za francosko ra-zorožitveno politiko. Govoril je o perspektivah v Evropi: predvsem je važno, je dejal govornik, da se Evropa združi in usmeri svoje delovanje k gospodarskemu in ne k vojaškemu napredku. Svoje predavanje je nadaljeval včeraj zjutraj, ko je govoril o zgodovini mirovnih pogajanj. Predavanje je bilo zanimivo, ker je dober del svojih analiz naslanjal na lastno fidcušnjo v dobi, ko je bil odgovoren za razorožitveno politiko svoje države. Včeraj popoldne pa je bila v Devinu okrogla miza o temi »evropska varnost*. Za okroglo mizo so sedeli Jules Moch, dr. Bamaby, angleški izvedenec za vprašanja razorožitve, sovjetski akademik Eme-ljenov, švedski znanstvenik poljskega izvora prof. Lapster ter Italijan Cagliati. Mimo ideoloških razlik so vsi potrdili tudi v debati, ki je sledila okrogli mizi, da so v sedanjem političnem položaju odprte vse možnosti, da se odvije nova doba nesti med bloki in državami, janes bodo udeleženci mednarod- ki bo posvečen turizmu in počitku. Delo bodo nadaljevali jutri in bo trajalo do konca meseca. Potem bo še poseben seminar, med katerim bodo tudi naredili poskus simulirane vojne, neke vrste znanstvene «igre», kjer se bodo igrali vojno. Namen tega pojzkusa je ugotoviti kakšno je človeško obnašanje v vojni, predvsem ko mora v stiski sprejemati odločitve o zaveznikih in nasprotnikih v «vojni» igri. Škoda je le, da je, medtem ko se v Devinu igrajo vojno, res vojna v raznih nevarnih žariščih po svetu. Upajmo, da bo lahko iz tega mednarodnega srečanja, ki je na izredno visokem znanstvenem nivoju, res prišlo nekaj napotkov za vse človeštvo, predvsem pa za tiste, ki o vojni in o miru odločajo. Jutri odločitev za dela na pomolu VII Jutri se bo sešel izvršni odbor Neodvisne ustanove za tržaško pri- stanišče, da bi sklepal o tem, ali naj se poveri gradnja cestne in železniške zveze med pomolom VU in ožjim zaledjem milanski družbi «Farsura» ali ne. «Farsura», ki je zgradila pomol VII. in ki zdaj gra di tud’ zidani dok na področju Tržaškega arzenala - Sv. Marka, se je namreč edina priglasila na natečaj, ki so ga svoj čas razpisali za izvedbo omenjenih del. Po nedavnem priznanju poslovne neodvisnosti kar zadeva oddajo razrvh del pristaniški ustanovi je upati, da bodo dela za gradnjo cestnih in železniških infrastruktur s pomola VII. lahko stekla brez vsake nadaljnje zamude. Pomol je bil nam reč dograjen že pred letom dni. Danes seja deželnega odbora Za deželno upravo so se končale poletne počitnice in danes se zopet sestane deželni odbor, ki ima na dnevnem redu številna upravna vprašanja. Deželni svet pa se sestane sredi septembra. Po mestnih ulicah so se v teh dneh pojavili prvi lepaki odbora za slovensko šolo. Veliki klicaji opo zarjajo slovenske starše na njihovo sveto dolžnost do svojih otrok in do svojega naroda, da vpišejo otroke v slovensko šolo, ki jih edina lahko vzgoji v zvestobi do materinega jezika, do slovenske besede, slovenske misli in slovenskega duha. Otrok, ki ne obiskuje slovenske šole, je skoraj vedno odtujen svo jemu rodu liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii XI. TEČAJ 0 PREVOZIH NA UNIVERZI Prometne zveze nujno potrebne za razvoj gospodarskih dejavnosti Italija Je to občutila zlasti na Jugu - Danes razprava o organizaciji prevozov v Beneluksu Na tržaški univerzi se .je začel i in v železarstvu. Gradnja novih in- dnigi teden XI. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Včeraj je predaval ravnatelj inštituta za proučevanje gospodarskih vpra šanj na področju prometa v Neap lju prof. A. Petriccione. in sicer o načrtovanju prometa v Italiji. Govomrk je uvodoma naglasil razliko med gospodarskim potencialom severne in južne Italije ter prikazal nekatere značilnosti iz u-strezne problematike. Glede tako imenovanega gospodarskega čudeža v povojni Italiji je nadalje poudaril, da je ta čudež prinesel med drugim vejice premike. plasti v porazdelitvi premvalsiva med severnimi in južnimi predeli države, na vseh področjih pa med mesta in njihovo bližnjo in daljno okdličo. Porazdelitev gospodarskega potenciala po deželah je vidna zlasti v kemijski industriji, v petrokemiji NtluiiiiiiitaiiniiiiiaiiiiiiMiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii SPOROČILO DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE Dr. legiša podal ostavko na dosedanje župansko mesto Slovenska skupnost poudarja, da bo sodelovala v levosredinskem odboru le, če bo župan Slovenec - Danes razgovori SS - PSI Nabrežinsko županstvo je sporočilo, da je župan dr. Drago Legiša s pismom z dne 28. letos podal ostavko ter da ga bo nadomestil starejši odbornik Raffaello Corberi. To je suha vest. Dejansko gre le za formalno dejanje, kajti dr. Legiša, ki je bil izvoljen na zadnjih volitvah hkrati za občinskega svetovalca v De vinu-Nabrežini in za pokrajinskega svetovalca, je bil na zadnji seji pokrajinskega sveta izvoljen za pokrajinskega odbornika. Po zakonu pa ne more biti hkrati pokrajinski odbornik in župan. Zato je podal ostavko na mesto dosedanjega župana, ostaja pa seveda občinski svetovalec v novem občinskem svetu devinsko-nabrežinske občine. Kot jo znano, pa je ta edini v naši pokrajini, ki se še ni sestal. Toda dr. Legiša je podal ostavko na mesto dosedanjega župana tudi zato, ker ni občinski odbor na svoji zadnji seji sprejel njegove zahteve, da se občinski svet sestane 28. oziroma 31. avgusta. Pri tem so se nekateri odborniki izgovarjali na to. da so še v teku pogajanja med strankami v zvezi s sestavo novega odbora. Vsekakor vztraja Slovenska skupnost na tem, da mora biti župan Slovenec, kar je neogibni pogoj za njeno udeležbo v novem odboru. Danes se bo Slovenska skupnost sestala v zvezi s tem s socialisti. Položaj je torej naslednji: dr. Le- Druitvena gostilna — Opčine Izlet v Ptuj Društvena gostilna na Opčinah priredi v nedeljo, 6. septembra tradicionalni letni izlet s vlakom v Ptuj. Potova nje z najmodernejšim motor nlm vlakom jugoslovanskih železnic. V vlaku dobro založen bite s hrano in pijačo, zvoče nje ter klimatske naprave. Odhod s postaje na Opčinah ob 7. uri, povratek ob 24. uri. Vpisovanje v Društveni go etilni na Opčinah vsak dan do 2. septembra. Cena zelo ugod na: Ur 5.500 vključno potova nje, kosilo in ogled grajskega Zaradi omejenega števila VMpoložlJlvlh mest, se pri potnik m čimprejšnji vpis. giša ostaja občinski svetovalec novega sveta, Id se mora še sestati in izvoliti novega župana in odbor. Če se torej sklene na podlagi zahtev Slovenske skupnosti sporazum med strankami leve sredine, ostaja dr. Legiša kandidat za novega župana, tako da se bo vedelo šele takrat, ali se dokončno odpove županskemu mestu v novem odboru ter se odloči za mesto pokrajinskega odbornika, ali pa se odpove mestu pokrajinskega odbornika in se odloči za mesto novega župana. Vse kaže, da so pogajanja težavna, saj je, kot smo dejali že v začetku, devinsko-nabrežinska občina edina, ki še nima novega odbora in novega župana dustrijskih središč, ki se nahajajo pretežno v južnih predelih države, .je zahtevala tudi speljavo številnih novih prometnih zvez. Prometna sredstva in prometne infrastrukture so po svojem obsegu znatno pre koračile predvidevanje, je zaključil svoja izvajanja prof. Petriccione, ter se je moral zato tudi v zadnjem času spoprijeti s posebnimi problemi na tem področju sam medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE. Za danes sta najavljeni dve pre davanjd iz prometne problematike severnih dežel. Govorila bosta 'ir. L. Van Huffel iz Antwerpna o organizaciji prevozov v Belgiji in Luksemburgu ter dr. W. Blonck iz Bruslja o istem problemu na Nizozemskem. h«.......... Glede spremnih prireditev pa naj omenimo, da so si slušatelji tečaja sinoči ogledali ladjo »Victorio*. last Tržaškega Lloyda, medtem ko so jih tukajšnje turistične organizacije za jutri zvečer povabile na prireditev «Luči in zvoki*, ki bo v Miramarskem parku v italijanščini in nemščini. Trčenje avtov na obalni cesti Včeraj popoldne je 32-letni Rio cardo Mandolini iz Rima vozil s svojim avtom fiat 850 z registracijo iz kraja As coli Pičeno po obalni cesti proti mestu, sopotnik pa mu je bil 32-letni Lamberto Chechipelli iz kraja Maiuloro. Iz še nepojasnjenih vzrokov je Rimljan, nekaj po Sesljanu za hip izgubil nadzorstvo nad vozilom in rahlo bočno oplazil nasproti prihajajoči volsk-vvagen, ki ga je vozil 33-letni nemški državljan Gerhard Omnscoke iz Miinchna. Pri trčenju se je laže ranil le sopotnik v italijanskem fiatu, ki so mu v bolnišnici zaradi prask po prsih nudili le prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v treh dneh. Tri aretacije zaradi vinjenosti Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem zaradi vinjenosti tri osebe. Prvega »vinskega bratca*, 38-letne- ga Maria Siroticha iz Ul. Fosco-lo 30, so agenti aretirali, ko je cikcakasto vozil po Miramarskem drevoredu z osebnim avtomobilom tržaške registracije. 19-letni kovač Roberto Martella-ni iz Ul. Aquileia 3 pa je, kljub precejšnji vinjenosti, v baru v Ul. Sv. Marka 31 zahteval, naj mu točajka še natoči vina. Ker tega ni hotela storiti, jo je fant pričel zmerjati in nadlegovati, zraven pa se je z besedami zagnal še v nekatere kliente, ki so bili v lokalu. V Ul. Caprin pa sta dva gojenca agentov javne varnosti zapazila vinjenega 39-letnega Edoarda Margona iz Ul. Caprin 8, ki je nadlegoval mimoidoče pešce. Ko sta ga pozvala, naj se umiri, se je zagnal še proti njima in ju pričel zmerjati. Vse tri zgoraj navedene so agenti letečega oddelka kvesture aretirali' prejšnjo soboto, med 20. in 23. uro zvečer Slovensko prosvetno društvo PROSEK-KONTOVEL priredi proslavo 25. obletnico osvoboditve V četrtek, 27. t.m. ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku OTVORITEV RAZSTAVE NOB V nedeljo, 30. t. m. ob 17.30 na Proseku na prostem KONCERT s sodelovanjem pevskih zborov in proseške godbe Adrijanu Rusiji, članu Slovenskega gledališča, je žena Rafaela povila krepkega sinčka MITJO Prisrčno čestitamo staršema, malemu Mitji pa želimo dolgo in srečno življenje. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ' . „ , Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik Resen položaj v ladjedelnici Navalgiuliano Podjetje je zašlo v krizo zaradi pomanjkanja načrtnosti Kaže, da so vesti o odtegnitvi) delnic finančne družbe Friulia docela neutemeljene Pred dnevi smo poročali, da se je vodstvo miljske sekcije PSI sestalo s tajništvom stranke, kateremu je izrazilo svojo zaskrbljenost in vznemirjenje vseh nameščencev spričo neugodnih vesti o ladjedelnici Navalgiuliano v Miljah (bivša Danes praznuje svoj 80. rojstni dan Marija Sosič (Dmjackotova). Vnuka Milojka in žarko ji iskreno čestitata in želita še mnogo let zdravja. nillllMIIIIIHIHIIllUlllllllllllllllllfmilMIimillflllllllllllHIHHIIIIIIIIIIIMHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllll OB VESTEH 0 PREMESTITVI ŠTIRIH LADIJ Tržaškemu Lloydu se ne sme dodeliti le tovorni promet Pomorščaki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe Vest o odstopitvi štirih ladij Tržaškega Lloyda družbi Adriatica di Navigazione je povzročila v tržaških krogih veliko nezadovoljstvo. Gre za ladje Europa, Asia, Africa in Victoria, ki plovejo sedaj pod Lloy-dovo zastavo v Južno Afriko in na Daljni vzhod in ki naj bi jih v Tržaškem arzenalu preuredili tako, da ba služile za križarjenja po Sredozemlju. V bistvu oi šlo za to, da bi koncentrirali vse turistične proge v Benetkah, kar se v glavnem že dogaja, medtem ko naj bi dodelili Tržaškemu Lloydu le pomorski blagovni promet. To so seveda načrti na daljši n* in ne more se niti izključiti, da gre za ne kak »poskusni balon*, da bi videli, kako bodo Tržačani na to reagirali. Po drugi strani pa tudi ne smemo pozabiti, da imajo štiri plovne družbe PIN, ki spadajo pod Finmare oziroma IRI, okrog 90 milijard lir primanjkljaja na leto ter da je vlada napovedala splošno varčevalne ukrepe, kar se državnih I financ tiče. Toda pri vsem tem gre za splošno pomorsko politiko, ki je po mnenju sindikatov zgrešena. Upoštevati je namreč treba, da je ladjevje zastarelo in da prevažajo 60 odstotkov vsega italijanskega blaga po morju tuje ladje, kar pomeni velik valutni primanjkljaj. Kar se načrtov za preureditev ladij in njihove premestitve iz ene v drugo družbo PIN tiče, so pomorščaki močno zaskrbljeni tudi glede ohranitve števila zaposlenih. Sedaj dela na omenjenih ladjah o-krog 900 pomorščakov, ko pa bi dodelili Lloydu samo tovorne ladje, bi se število zaposlenih zelo skrčilo. Govori se sicer o načrtih za zgraditev desetih sodobnih tovornih ladij, toda te bi nadomestile stare ladje, Id jih bodo razpremili. Pri vsem tem pa šteje nekaj tudi prestiž Lloyda in Trsta sploh. Zato so pomorščaki seveda odločno nasprotni premest!tvi ladij v Benetke, če se ne nadomestijo enakovredno z drugimi. To pa bo seveda terjalo odločen boj pomorščakov in drugih strok, saj je treba spremeniti predvsem pomorsko politiko. Trst so sploh zanemarili, kar se tiče turističnih prog in križarjenja po Sredozemlju. Prej je bdi Trst med drugim izhodno pristanišče za nekatere jugoslovanske in grške turistične ladje, sedaj pa odhajajo sko raj vse iz Benetk, kjer štejejo okrog devet odhodov vsak dan. Končno ima pri vsem tem važno vlogo obnovitev delovne pogodbe sa pomorščake in glavni poudarek njihovih zahtev je na normativni plati. Pomorščaki zahtevajo pred vsem, da se določi stalež z njihovim številom, da se preuredijo njihove kvalifikacije ter da se končno uredi vprašanje njihovega počitka, tako da bd .jih po vsakih štirih mesecih plovbe za mesec dni izkrcali in jpm ta mesec seveda tudi plačali. Pomorščaki zahtevajo jamstva za svojo zaposlitev tudi v zvezi z razpremo ladij. Kot vidimo, lahko pri ček"i«'o, v* <1 kar. se pomorščakov Uče, «vročo« sindikalno jesen. Felszegi). V tem podjetju je zaposlenih okrog 280 delavcev in uradnikov, čeprav bi jih moralo biti okrog 450, kakor je določal sporazum ob likvidaciji bivše ladjedelnice Felszegi. že to dokazuje, da ni vodstvo novega podjetja izpolnilo danih obljub. Kot je znano, ima pri glavnici podjetja precejšnji delež deželna finančna družba Friulia, ki je pomagala reševati položaj, ko je nastala kriza v Fefczegiju. Skrb delavcev podjetja se je povečala, ko je krajevna sekcija PRI izdala poročilo, da namerava družba Friulia odtegniti svoje delnice iz družbenega kapitala. To, da ni podjetje v najboljšem položaju, je bilo razvidno že prej, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja načrtnega delovanja. Namesto da bi gradili ladje enake in podobne vrste, so sprejemali naročila za razne vrste ladij, tako da staneje več tudi načrti, ki jih je treba stalno na novo pripravljati. Tudi naprav v podjetju niso obnovili in je često delo podobno bolj obrtniškemu ka kor industrijskemu. Ladjedelnico deli poleg tega na dvoje tudi cesta, kar tudi ovira učinkovitost dela. Zaradi nenačrtnosti in iz tega izvirajočih večjih delovnih stroškov je torej položaj precej neugoden. Toda vse kaže, da so vesti o umaknitvi družbe Friulia brez vsake podlage, kajti tudi deželni upravi ne more biti vseeno, ali bi šla tudi nova družba po zlu tako da bi ostalo na stotine delavcev brez dela. Vse kaže, da se bo finančna družba Friulia potrudila, da se položaj v podjetju uredi in popravi. Kako se bodo stvari razvijale, se bo pokazalo že prihodnji mesec in delavci so seveda odločeni z vsemi silami braniti svoja delovna mesta. Njihovo odposlanstvo je bilo že pri podpredsedniku deželnega sveta Pit toniju in pri prefektu, ki sta mu dala zagotovila, da bosta posredovala in se potegovala za pozitivno rešitev vprašanj. Vsekakar bo treba zečeti delati načrtno, kar je glavni pogoj za ozdravitev krize ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12. septembra 1970 od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29779) Pouk se prične v ponedeljek, 14. "eptembra 1970. I Ravnateljstvo Vpisovanje v osnovne šole od 1. do 15. septembra Šolski skrbnik sporoča, da bo vpisovanje otrok v osnovne šole za šolsko leto 1970/71 na vseh didaktičnih ravnateljstvib. od 1. do 15. septembra. Popravni izpiti bodo 7. septembra šolski skrbnik sporoča, da se bodo popravni izpiti na srednjih šolah začeli 7. septembra, in ne 1. septembra. Sporočilo Sindikata slovenske šolo Sindikat slovenske šole — osnovnošolski odsek, sklicuje sejo za danes, 25. t. m. ob 17. uri. Dnevni led — vpis v osnovno šolo. Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje lote •Ivan Cankar* sporoča, da bo 15 septembra izpit Iz latinščine. K izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučni izpit letos ali v prejšnjih letih In želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili k iz. pltu Iz latinščine v poletnem roku. pa ga niso izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju Je treba nasloviti na ravnateljstvo ln Jo vložiti do 5. septembra. Popravni Izpiti se bodo pričeli v ponedeljek, 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državnega znanstve-Dega liceja »France Prešeren* v Tr. stu Javlja, da se pričnejo vsi poprav, ni Izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1969/1970 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji ln klasičnem liceju 7. septembra 1070 ob 0.30 s pismeno nalogo lz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ust nih Izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski šole. Ravnateljstvo slovenske drž. srednje šole sFran Levstik* na Proseku z od-deljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se bodo pričeli vsi popravni izpiti v Jesenskem roku šolskega le-ta 1969/1970 7 septembra 1970 Ravnateljstvo državne srednje šole »Srečko Kosovel* na Opčinah sporoča da se začnejo letošnji popravni izpiti v ponedeljek, 7 septembra 1970, ob 8.30 Razpored pismenih ln ustnih izpitov bo objavljen na oglas, m deski v šoli Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A M. Slomšek« v Trstu sporoča, da je začetek popravnih ln vstopnih iz-pltov v jesenskem roku 7. septembra 1970 ob 8,30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pisme-nih In ustnih izpitov je objavljen na oglasni desk! šole. Ravnateljstvo državne srednje šole šole »Fran Erjavec* v Trstu - Rojan, sporoča, da se začnejo popravni izpiti v jesenskepp roku v ponedeljek, 7. septembra 1970 ob 8.30. Razpored pismenih ln ustnih Izpitov bo objav-ljen na oglasni deski šole. Šolski skrbnik sporoča, da Je na oglasni deski šolskega skrbništva objavljena prednostna lestvica kandtda-tov za poverjena mesta profesorjev telovadbe (ženske In moški) na srednjih ln višjih šolah Šolski skrbnik sporoča, da Je ml-nlstrstvo za javno vzgojo odredilo, da so prošnje za začasno dodelitev za šolsko leto 1970/71, ki so jih vložili profesorji v staležu za telesno vzgojo po 31. juliju 1970, tj. po roku, ki je bil določen z okrožnico št. 238 z dne 11. julija t.l., veljavne. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «2iga Zoisi v Trstu, Ul. Guardiella 13/2 sporoča, da se bodo popravni izipitl začeli dne 7. septem-bra ob 8.30 s pismeno nalogo lz slovenščine. Razpored pismenih Izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. ONAIHC sporoča, da je na pokra, jlnskem ravnateljstvu v Ul. Valdlrlvo 42 od 25. 8. do 15. 9. od 9. do 11. ure izobešen dokončni vrstni red za triletna poverjena ln suplentska mesta v otroških vrtcih. Razna obvestila Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo pripravlja za prvi oz'roma drugi teden v septembru študijsko potovanje, ki je namenjeno samo cvetličarjem in vrtnarjem (za živi norejce je študijsko potovanje, v načrtu nekoliko pozneje). Predviden je ogled cvetličarskih in vrtnarskih obratov v pokrajinah Mantova, Pistira, Lucca in Siena. Študijsko potovanje bo trajalo šest dni. Kot po navad1 bo nadzomištvo krilo stroške za prevoz in prenočitev. Za hrano poskrbijo udeleženci sami. Prijave se sprejemajo na sede žu nadzomištva do zasedbe razpo ložljivih mest v avtobusu (40) Naknadno bo nadzomištvo, ko bo vedelo za vse podrobnosti, sporočilo vsem udeležencem program po tovanja s točrvmi datumi in urni kom. V škedenjskem domu (Ul. Sonclni 112) se bodo vršili TEČAJI ZA VRT- narstvo cvetličarstvo ter UREDITEV VRTA. Tečaji se bodo vrstili dvakrat v tednu, brezplačno. Začetek danes ob 20. url. Tečaje vo-dl Inž. Janko Košir Prijavi se lahko vsakdo. snn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulice F Filzi št 10 Tel 38101/38045 opravila vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji' Ameriški dolar 623,— Kanadski dolar 590,— Brit šterling 1480,— Švic. frank 144,— Franc, frank 110,— Belg frank 12,— Hol. florint 172,— Nemška mark« 170,— Avsf. šiling 24 — Jug. dinar (val.) 43 - Jug. dln«r (mali) 44, - MIRAMARSKI PARK Danes tedenski počitek. Nazionale 16.00 »Prima tl perdono pol tl ammazzo*. Eden 16.30 «Le calde nottt dl Popea*. Olinka Berova, Brad Harris. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 16j00 «Quel giorno Dlo non c’era». (Caso Defregger). Grattacielo 16.00 «La moglie nuova». Silva Koščina, Maurlce Ronet ln Emtnanuelle Rlva. — Prepovedano mladini pod 14. letom. ExceIsior 16.00 «11 mostro del museo delle cere*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technicolor. Rltz 16.30 ttLTncredibile affare Kop-cenko»». Romy Schnelder ln Tom Courtenay. Technicolor. Alabarda 16.30 «Fanny Hill (Vita Intima di una ragazza moderna)*. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor. Fllodrammatico 16.30 «€he fanno 1 nostri superman tra le verginl del-la glungla?* Technicolor. Aurora 16.00 »Ardenne 44». Burt Lan-caster. Sledi »Apollo 11». Technicolor. Crlstallo 15,30 «Sumiirii regina e fem-mina*. F. Heston. Technicolor. Capitol 16.00 «L’tnvestigatore». Frank Sinatra. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16,30 «Flipper contro 1 pl. rati*. Impero 16.30 «11 piti fellce del ml-liardari*. F. M-cMurray. Film Walt Dlsneyja. Technicolor. Vlttorlo Veneto 16.45 «Qu*l maledetto ispettore Novak*. Yul Brynner. — Technicolor. Ideale 16.30 «Dopplo bersaglio*. Yul Brynner. Technicolor. Astra 16,30 Tom e Jenry in «C’era due volte*. Filmske slikanice v technicolorju. Abbazia 16.30 »II poker della risata*. Najbolj zabavne komične zgodbe iz preteklosti združene v zabavnem filmu. Sledijo filmske slikanice. KINO «|RIS> PROSEK Danes ob 19.30 url dramatičen barvni film LA STRAORDINARIA FUGA DAL ČAMPO 7/A Igra: Oliver Reed, Michael J. Foilard KINO NA OPČINAH Danes ob 18. uri pustolovski barvni film L’ISOLA DEL TESORO Igrajo: Robert Newton, Bob-by Driscod, Basil S4dmey. V sredo ob 18. uri ponovitev filma L’ISOLA DEL TESORO Gledališča TEATRO STAB1LE Pod pokroviteljstvom mehiškega ir’ žavnega zavoda za lepe umetnosti t*f na skupno pobudo Teatra Stabile i” tržaške avtonomne letoviščarske 1° turistične ustanove, bo v soboto, !»■ t.m. ob 21. url v gledališču Rosset« revija mehiških narodnih pesmi ij1 plesov «Uradna predstava Mexico C* ty». Nastopili bodo znani balet A*' tlan, Mariachl, orkestri in pevci. GOj stujoči ansambel bo nastopil nato s® v nedeljo ob 17. ln ob 21. url. Rezervacija vstopnic pri glavni hi gajnl v Pasaži ProttI (36-373 In 38-M"' GLEDALIŠČE VERDI Avtonomna ustanova občinskega 81* dališča Giuseppe Verdi je razplsalJ vsedržavni natečaj za naslednja *e' sta v stalnem orkestru ustanove: Druga prva violina z obveznosti vrstne violine, drugi prvi kontrahs z obveznostjo vrstnega basa, drU’ prvi fagot z obveznostjo vrstnega > ' gota, druga prva trobenta z obvej nostjo vrstne trobente, drugi P1/ trombon z obveznostjo vrstnega tro*1’ bona. „ Prošnje za pristop k natečaju J treba poslati do 20. septembra ravnateljstvo ustanove v Trstu, 8' 3 Novembre 1. Izpiti bodo v prvi ^ lovlct oktobra. Za vsa druga pojasnila lahko Pj*j silo! zahtevajo razpis natečaja V" ravnateljstvu ustanove. Tudi v naaem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerkne® Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. pesi _ derija Venutija darujeta Fani 1® *j,| na Pazdera 5000 lir in Erminija Z«1 3000 lir za Dijaško matico. u. Ob deseti obletnici smrti neP®2^ ne Gian-e Požar darujejo starši W-lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. - .j( Mirka daruje Danilo Stubel 10.0 za šolo - spomenik NOB v Cerkn ,, 3) Silvester Ražem (Bazovica . daruje 10.000 lir za športno drus Zarja. Ob prvi obletnici smrti Franca & ke darujejo Markčevt 10.000 >lr spomenik padlim na Kontovelu. Ob desetletnici smrti drage PriAa. teljice Glane Požar daruje Seima cheluzzl 10.000 lir za Dijaško rita'1 t>ra*a Včeraj - danes Danes, TOREK, 25. avgusta LUDVIK Sonce yzide ob 6.17 in zatone pb 19.57 — Dolžina dneva 13.40 — Luna vzide ob 00.22 in zatone ob 16.30 Jutri, SREDA, 26. avgusta BERNARD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,7, najnižja 18,3, ob 19. uri 19,5 stop., zračni tlak 1010,4 rahlo raste, veter 10 km/h severovzhodni, vlaga 55 odst., padavine 0,1 mm, nebo 7/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 23,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. avgusta 1970 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 58-letnl Desiderlo Ve-nutl, 81-letna Angela Markovič, 76. letna Teresa Lechner por. Trlsciuzzl, 74-letna Carmela Petronio, 59-letna Emilta Lucchesl por Cedin, 83-letna Anna Zvetan por. Rebelll, 90-letnl Osvaldo Malnardis. 73-letna Ellsabet. ta ScarlovaJ por. Guerrlnl, 93-letna Giovanna Ermann vd, Švara. 92-letna Caterlna Penco vd. Delbello. 85-letna Amella Ipaviz vd. Bertossi, 75 letni Narciso Glrardl, 81-letni Leopoldo Krenzneyer, 88-letna Anna Sturm vd Lenardon, 66-letnl Edoardo Tuzzt 26-letni Claudio Comandini. Ob desetletnici smrti naš® drage Giane Požar se Jo z žalostnim srcem sp°' min ja jo starši. sirih Minilo je žalostno leto odk&r izgubili našega dragega očeta, ža, brata ln strica Franca Štoko Markčevega S tem bi želeli počastiti spomin nj«^ dru i° Žena Slavka, otroci Meta in Marjanca ter sorodstvo Kantove], Ljubljana, Trst, 25. avgusta 1970. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. Istrla 7. Al Ga-leno, Ul S. Cilino 36 (Sv. Ivan) De Leitemburg, Trg S. Giovannl 5 Mtz-zan Trg Venezla 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barba, Trg Garibaldi 4. Dl Gret. ta, Ulica Bonomea 93. Godina Al 1IGEA, Ul Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv Alojz) r M <&' Zapustil nas je naš dragi mož in brat. Desiderio Venuti Pokopali smo ga včeraj 00 kopališču pri Sv Ani .i 0» Žalujoči žena Valerija roj-, vič. sin Andrej, hčerk* m sestra Bianca in drugi soro Trst, 25 avgusta 1970. Naznanjamo žalostno vest, da nas ie nas preuragi ^ plemeniti MIRKO ŠTUBEL učite Ij v pokoju po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil dne 24. avgust® Pokopali ga bomo danes na pokopališču v Murski Sobot1 Žalujoči žena Marija, sin Mirko in snaha B on« vnukinji Marjanca in Zora ter brata Alojz in Dani1'1 Murska Sobota. Skopje Trst, 25 avgusta 1970 Za vedno nas je zapustila partizanska mama IVANKA ERMAN vd. ŠVARA Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 11. uri iz ^ nišnice pri Sv. Ivanu na pokopališče pri Sv And Žalujoči sin Drago in drugi sorodni' IM, ». GORIŠKI DNEVNIK REKORD VSEH ČASOV, V soboto in nedeljo skozi glavne prehode nad pol milijona ljudi Obmejni organi že dolgo ne pomnijo za velikošmarnske praznike tako živahnega prometa - Od 14. do vključno nedelje na pet glavnih mednarodnih prehodih na Tržaškem rekordno število 3.149.096 prehodov Nedeljsko kislo in večidel muhasto vreme je marsikaterega tržaškega dopustnika, ki je še pred •tetlsim namakal svoje trudne ude Y •norsko slanoto, kje v Istri ali £ dlje, ali pa se hladil v senci Košatih gozdičkov, nagnalo k te-*au. da je v naglici spravil v prtljažnik in na avtomobilski strešni °Porač vso prtljago in se podal Ph>ti domu. Tako so se v nedeljo ? v poznih dopoldanskih urah in Se vse do pozne noči vile na glav-J* mednarodnih prehodih na Trža-akem kolone vozil s tržaško pa tudi J tujo registracijo. Mnogo je bilo ll)di tistih, ki so prihajali, še več P* onih, ki so odhajali. Skratka !>Pomet na teh prehodih je bil tako v Soboto kot v nedeljo izredno ži-vahen in, po mnenju organov obojne policije, naravnost prese-jfctljiv, saj že dolgo niso pomnili «ko živahnega prometa. Treba je res reči in poudariti, da takega Prometa za velikošmarnske prazni-še nismo videli, saj jt bilo od ** do vključno 23. avgusta na Vseh glavnih mednarodnih prehodih na našem področju kar 3,149.096 Prehodov v obeh smereh. .“glejmo si še posamezne Štefke za soboto in nedeljo. V so-7° je skozi bloke prt Fernetičih, PpI Pesku, pri škofijah, pri Sv. Jerkih ter skozi železniški blok na jPoinah vstopilo oziroma iztopilo s PPJndm listom 124.600, v nedeljo pa ‘“•952 tujih državljanov. “kozi iste bloke je v soboto prešlo P^Jo 144.295 italijanskih državlja-P°v, v nedeljo pa 139.809. S pot-, 1,1 listom je torej v dveh dneh podalo skupno 519.656 ljudi. . Prehodov s prepustnico pa je v soboto 62.913 in v nedeljo W,4°0, skupno torej 132.313 prehodov . sklep je bilo torej v soboto “* nedeljo s potnim liste n in s pro-PUstnico skozi pet glavnih medna-panih prehodov na Tržaškem (sko-Prehode TI. kategorije je v omejenih dneh potovalo približno 55 rf°č ljudi) skupno 651 tisoč 969 Prehodov. V VIDMU 5. SEPTEMBRA 17. razstava sodobne stanovanjske opreme . ,^ne 5. septembra bodo v Vidmu fPprli 17. (Razstavo sodobne sta-P®vanjske opreme*. Na njej bo nabilo 311 proizvajalcev in trgaV-z razno opremo (lani je na Reditvi nastopilo 290 razstavljav-Letošnji sodelavci bodo skup-?P Prikazali proizvodnjo kakih 500 i Varn in delavnic iz naše dežele L a drugih krajev Italije. V ospred-.. bodo predvsem naslednja raz-področja: pohištvo, oprema, jjfdbem material, naprave za so-j/Pno ogrevanje itd. Lansko leto i, obseg poslov, zaključenih na ,«stavi, doseglo 2 milijardi lir, Jos pa organizatorji računajo na °** 3 milijarde lir. Včeraj ponovno odprta tudi tržaška borza vsej Italiji so včeraj znova i ,^'e poslovati valutne borze. Po j Pi premor je trajal 14 dni. Ozrač , nft borzah je bilo mimo saj ni-K., v Preteklih dveh tednih našteje1 nobene posebne spremembe go jirklarsko - političnega značaja. Ita-fi^Pski poslovni svet se je nam-c Po uresničitvi nove vlade m ni bilo posebno razgibano. Povpraševanje po delnicah je bilo malo izrazito, medtem ko so šle le razne obveznice nekoliko bolje v promet. Vsega skupaj so operaterji tretiraii 1.500 delnic. Trst na cvetlični razstavi v Celovcu Tržaška občana se bo udeležila skorajšnje »Mednarodne cvetlične NEDELJSKI UMETNI OGNJI razstave* v Celovcu, na sporedu od 27. avgusta do 1. septembra, ter bo na njej pripravila razstavo kra-ške flore in kraškega okrasnega kamenja. V petek, 28. avgusta, bo na razstavil «dan Trsta*. V tem okviru bodo zavrteli barvni film z naslovom »Tržaški kras*, last tukajšnje Neodvisne turistične in letovi-ščarske ustanove, nadzornik občinskih nasadov dr. D. Cosma pa bo imel v glavnem mestu avstrijske Koroške strokovno predavanje. OB PROSLAVI PROLETARSKE BRIGADE V RONKAH Pokrajina naj sodeluje pri pobudah za proslavo odporništva na Goriškem Priporočilo v tem smislu so poslali pokra/inski upravi levičarski svetovalci Komunistični svetovalci v pokrajinskem svetu, skupaj s predstavnikom PSIUP, so poslali predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientaroliju pismo v zvezi s proslavo partizanskih borb na našem področju, v septembru 1943. To proslavo pripravlja poseben odbor za nedeljo, 13. septembra v Ronkah in v zvezi z njo nat bi s primernim programom prikazali nastanek in delovanje znane »Proletarske brigade*, v kateri so sodelovali predvsem delavci takratne ladjedelnice CRDA v Tržiču. V tem pismu želijo vedeti, kakšne pobude namerava podvzeti pokrajinski odbor s tem v zvezi in na tem področju, ki tudi z zgodovinskega vidika predstavlja veliko demokratično vrednoto. V pismu navajajo tudi druge sorodne prireditve, ki jih pripravljajo, kot. n.pr. v Krminu, kjer je nastala prva garibaldinska brigada v Italiji, in proslavo prvih borb za Gorico dne 12. in 13. septembra 1943. Nadalje podpisniki priporočajo u-skladitev delovanja raznih kulturnih ustanov in knjižnic tako v Trstu kot drugod na področju naše dežele ter sodelovanje pri zadevnih proslavah z združenji bivših borcev, v prvi vrsti z ANPI ter raznimi občinskimi upravami na tržiškem področju. Obenem priporočajo, naj bi pokrajinska knjižnica v Gorici, ki ima svoj sedež v palači Attems na Komu, uskladila zlasti vse delo na zgodo-vinsko-političnem področju, ki se nanaša na partizanske borbe in odporniško gibanje na našem predelu. Pri tem omenjajo tudi razna predavanja, ki jih je že organiziral, ali jih ima v programu v bodoče tudi Krožek za svobodno kulturo ter razne druge ustanove. Podražitev in pokojnine INPS Številni upokojenci INPS se spra šujejo, če bodo še letos lahko prejeli obljubljeno draginjsko doklado na pokojnino, kot. je predvidena v pokojninskem odloku od 30. aprila 1969, bi predvideva posebno draghij-sko lestvico, ki naj bi jo začeli izvajati s 1. januarjem 1971. V zadevi nam sporoča Mario Po lese, odgovorni! za tisk pri pokrajinskem uradu INPS v Gorici, da je minister za delo že v preteklem februarju dal izjavo, po kateri naj bi v skladu s povišanjem cen življenjskim potrebščinam že pred koncem tega leta priznali in izplača- ustrezen povišek pokojnin upo kojencem INPS. Zaradi vladne kri ze in drugih ovir pa ni prišlo do uresničenja te napovedi. Zato bodo odredili izplačilo določenih poviškov iz naslova podražitve šele od januarja 1971 dalje. Kot znano je zadevnem odloku ‘ rečeno, da se ustrezno poviša pokojnina v primerih, kadar so se življenjski stroški prejšnjem letu pov:šali najmanj za 2 od sto. V našem primeru se to nanaša na razdobje od 1. julija 1969 do 30. junija 1970. Ker so se tem razdobju zvišali življenjski stroški več kot navala ta mini mum, je torej gotovo, da bo prišlo do takega povišanja s prihodnjim prvim januarjem. Dodamo naj še, da če bi se zgodilo, da v prejšnjem letu povišek na doseže 2 od sto. se realno podražitev prišteje k po dražitvi v naslednjem letu in se izvede povišek pokojnine z enoletno zamudo. ........................................................ Novi predpisi v korist družinskih članov zavarovanca Gre za otroke upokojencev, za zakonca, ki sta oba v pokoju ter za otroke - študente ‘lasti po znanih programskih iz- Ceprav Je v nedeljo čez dan grozilo, da nebo ne bo naklonjeno na Javljenemu ognjemetu na zunanjem valobranu tržaškega pristanišča, se je zvečer le toliko zjasnilo, da Je pirotehnično podjetje Iz Fran-caville al Mare lahko v celoti izpeljalo svoj program. Tako so številni domači gledalci In tuji turisti, ki so zavzeli «strateške» točke na gradu Sv. Justa in na okoliških višavah, prišli v celoti na svoj račun Pol ure trajajoči prizor je bil res lep. ko so rakete pošiljale v zrak raznobarvne variante umetnih ognjev in se Je v morju odsevala bleščeča svetloba vsakokrat drugače oblikovane ognjene lepote iiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimiimMaiiiiiiiiiniNiiiiiiuiiiiiiiiiiimiinniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiniiHiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiMMiiiii Dnevne plače za bolniška oskrba inam pristaniške delavce V Uradnem vestniku štev. 208 z dne 19. avgusta 1970 je objavljen dekret, s katerim je minister za delo in socialno skrbstvo določil višino konvencionalnega plačila za pristaniške delavske «kompanije* in grupe, v skladu z določbami po členu štev. 110 pomorskega zakonika. Dnevni znesek je določen od 1. avg«ata letos dalje v višini 7.000 lir v lukah 1. kategorije, kakor spada tudi Trst, 5.000 v lukah II. kategorije in 3.500 lir v lukah ni. kategorije. Dekret navaja tudi koeficiente za račonanie začasnih odškodnin, preživnin, zavarovane premije itd. Dekret navaja kot luke I kategorije naslednja pristanišča: Ancona, Anzio, Arbautax, Augusta, Bari, Benetke, Brindisi, Cagliari, Catania, Chioggia, Civitavecchia, Crotone, Fiumieimo, Gela, Genova, Imperia, La Spezia, Livorno, Lipa-ri, Marina di Carrara, Maršala, Mrissina, Milazzo, Neapelj, Olbia, Palermo, Pescara, Piombino, Porto Empedocle, Portoferraio, Portotor-res, Ravenna, Salerno, Savona, Si-racusa, Sant’Antioco, Taranto, Tra-ni, Torre Annunziata, Trst, Tržič !f„Vah predsednika Colomba, v glav umiril. na tržaški borzi so se vče vi Ponovno zbral; domači agenti, znano, so bile kotaci.ie raz vrednotnic ob nastopu poletne-f^Premora pred 14 dnevi pretežno ^erajšnje poslovanje na borzi pa ............................................................... !ažna okrožnica ministra za trgovinsko mornarico Ukinjen «monopol» države gradnjo športnih pristanov Poslej bodo lahko dobile koncesijo za gradnjo in režijo turističnih pristanov za športne čolne tudi druge ustanove in celo zasebniki ,^‘staniški poveljnik je prejel te ministra za trgovinsko mor-Sv??° Posebno okrožnico, ki bo s te** preprostim in skopim besedi111 lahko pomenila veliko prido-hič-V marsikatero obmorsko podli, v Italiji in tako tudi za Trst tw5ruge turistične kraje v sever-bij? Jadranu. Minister namreč v slei u °dprav!ja omejitve, ki so do-fiJ,.vuljale za gradnjo in režijo tu-tfočhih pristanov ob italijanski obali. Po novem bodo javne ijjVc. konzorciji, družbe ali celo sj; lahko zaprosili za koncie- tw Večjega ali manjšega odseka 6 °bale ter uredili ob njej pri-I),j1 7-a turistične in športne čolne, kij va se je odločila za ta korak, (lilaSarha nima sredstev, da bi zgra-l;i£ in opremila takšne pristane, lijJ s° za to danes možnosti in st;7n.?e Po njih čuti potreba. Turi-'n in športnih čolnov pa je iz leta v leto več, tako pri samih ita lijanskih državljanih, kakor tudi pri tujcih, ki prihajajo letovat na italijanske plaže. Na našem področju so turistični pristani kakor znano popolnoma zasičeni in »parkiranje* čolnov je postalo v zadnjem času prav problematično. Da bi zadostili potrebam domačih in tujih turistov, so pristojni krogi (tako dežela, trgovinska zbornica in turistične ustanove) že pred časom pripravile okvirne načrte za uresničitev petih pristanov ob obali od Devina do lazareta pri Miljah. Doslej je imela pravico prevzemati takšne pobude kakor rečeno, le država, sama pa ni imela denarja, da bi dejansko šla na roko navtičnemu turizmu. Z odpravo tega «monopola» se torej zdaj odpirajo možnosti, da se bodo druge ustanove, organizacije in morda tudi zasebne družbe lotile tega perečega problema. Pokra) insko vodstvo bolniške blagajne INAM za Goriško je te dni izdalo nov pravilnik za bolndšiko pomoč dručiimskim članom svojih zavarovancev, ki vsebuje nekaj zanimivih novosti. Naj Jih na kratko navedemo: 1. Otroci upokojencev, bratje in sestre, Imajo pravico do bolniške pomoči tudi! preko starosti 21 let pa do 26. leta ne samo kadar obiskujejo univerzo,ampak tudi druge univerzitetne tečaje kot Akademijo umetnosti, posebne šole pri univerzah in višje šolske 1 zavode. 2. Zakonca, ki sta oba v pokoju: tak upravičenec lahko izbere tisto vrsto zavarovanja, ki se mu zdi bolj ugodna. 3. Otroci študenti v zadnjem letu študija in poročeni otroci, bodisi da jče oče v rednem službenem odnosu ali no upokojen, lahko zahtevajo podaljšek bolniške asistence proti potrdilu, da bodo v prihodnjem februarju šld k izpitom. To volja v primerih da prizadeti še nd dopolnil 26 let. Kar se tiče otrok, ki so stopili v zakon, lahko imajo še pravico do bolniške oskrbe, kadar spada v družino zavarovanca in je prizadeti star izpod 18 let, ali tudi več v primeru, da obiskuje kakšno višjo šolo, ali kadar so priznani kot tratni invalidi. Za družinske člane upokojencev velja bolniška pomoč samo za otroke ((poročene ali samske«, ki pa se preneha kadar se ti poročijo. pravil. Pred kratkim pa je izvedel, da je tudi novi pooblaščenec že pred skoro mesecem dni izginil brez sledu z ladjico vred. Zato se je lastnik končno odločil, da zadc vo prijavi policiji zaradi nadaljnjih ukrepov. Iz tržlške bolnišnice Zarad; padca s kolesa so sprejeli za 10 dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico 48-letno Amelijo Bobič iz Tržiča, 1. Buonarroti 10, ki so ugotovili udarec s poškodbo lobanje Pri padcu se je poškodoval tudi 15-letni Andrej Kralj iz Nabrežine, št. 9, ki si je pri padcu spahnil levo roko. Pridržali so ga za dni na zdravljenju. Včeraj so pridržali za 30 dni boltvsnici tudi 34-letno Alojzijo Sonet ti iz Krrnina, Ul. Friuli 85, je bila že dva dni prej žrtev pro metne nesreče. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve roke v komolcu. Komemoracija v Cerknem za nadškofom Sedejem V Cerknem, ki je bil njegov rojstni kraj, so v nedeljo počastili spomin bivšega goriškega nadškofa Franca B. Sedeja. Goriško nadškofijo je na svečanosti zastopal škofijski delegat Eržen. Pred nekaj tedni so prav tako v Cerknem v prostorih tarnkajšnjega župnišča odprli tudi Sedejev muzej z njegovimi pastirskimi pismi in njegovimi spisi, objavami ter spisi o njegovem življenju in delu. Frančišek Sedej, ki je pokopan v cerkvi na Skalnicd, je bil gori-ški nadškof od 1906 do 1931 ter si je pridobil mnogo zaslug za pravice goriških Slovencev zlasti v prvih letih fašizma. PO PODATKIH MATIČNEGA URADA GIBANJE PREBIVALSTVA V ŠTEVERJANSKI OBČINI Dne 30. junija je bilo vpisanih 811 prebivalcev V 6 mesecih so izdali tudi 4 gradbena dovoljenja Po podatkih občinskega matičnega urada v Števerjanu, so imeli v prvih šestih mesecih na področju te občine naslednje spremembe v gibanju domačega prebivalstva: Rodili so se 4 otroci, umrli so trije občani in pet parov se je poročilo. ROJSTVA: Marjan Buzzinelli z Jazbin, dne 11. februarja 1970; Nataša Mužič, Ščedno 8, dne 25. marca; Gloria Decarlo, Jazbine 4, dne 3. aprila in Anamarija Škorjanc, Sovenca 14, dne 23. junija. UMRLI; Tereza Humar, vdova Škorjanc, Križišče 21, umrla 6. a-prila; Anton Humar, Valerišče 2, umrl dne 23. aprila in Jolanda Prinčič, Oslavska ul. 22 v števerjanu, umrla v Ivreji dne 26. aprila. POROKE: Sonja Maraž in Slavko Bednarik, v Števerjanu 16. maja; Majda Mikluš in Marij Klanjšček, v Števerjanu 24. maja; Jolanda Medvešček in Giuseppe Falcicchia, na Jazbinah dne 6. junija; Rado Stani in Nerina Brumat, v Fari OB DODELITVI OBČINSKIH STANOVANJ Ljudska stanovanja naj dobijo občani ki so jih v resnici najbolj potrebni Obenem bi bila potrebna tudi revizija vseh tistih, ki že prebivajo v delavskih stanovanjih Lastnik prllavll v Tržiču tatvino svoje Jahte Neki premožen Dunajčan, ki ima shranjeno svojo osebno jahto v prostorih kluba Hannibal v Tržiču je včeraj prijavil policiji, da mu je bila jahta ukradena, odnosno da je izginila. Jahta, ki se imenuje «Johann Strauss* je dolga 9.5 me tra in široka 3.4 metra. Že junija meseca je lastnik poveril nekemu kapitanu nalogo, naj odpelje ladjico v Benetke, kjer bi morali tej zgodovinski študiji so prikazana politična dogajanja prvih šestih let, odkar je italijanska komunistična pmrtija morala v ilegalo. V tej zbirki je vrsta dokumentov, ki še niso bi'i nikoli obelodanjeni, nadalje je tu vrsta neposrednih prav tako izvirnih pričanj. Ob tej priložnosti je Secchia v svojem uvodu h knjigi dodal nekaj svojih «pojasnil» in sicer v zvezi s tem, da so ga ocenili kot stalinista, konservativca, itd. V zvezi s tem Pietro Secchia pravi, da človeka ne smemo soditi po tem, kako misli o samem sebi, pa tudi ne po tem, kako ga prikazujejo določene in povsem zainteresirane karikature. »Razne etikete, pravi Secchia, ne ustrezajo vedno dejanskemu stanju*. Ob drugi obletnici sovjetske zasedbe Češkoslovaške je izšla knjiga tSocialismo a Praga?*, ki jo je napisal bivši direktor češkoslovaške televizije Jiri Pelikan .K) predstavlja knjigo, Livio Labor zatrjuje, da spraska po-m'ad se je razvijala v okviru protislovij in problemov, ki niso bili le nacionalnega značaja pač po so se nanašali tudi na izkušnje delavskega gibanja na Zahodu*. Ko govorimo o gornji knjigi, bomo omenili še, da je v teh dneh češkoslovaški pesnik Gorazd Zvonicki izdal zbirko pesmi ob drugi obletnici zasedbe Češkoslovaške. Gre za drobno zbirko poe zij, ki jih ni mogel izdati v svoji deželi in jih je zato izdal v Padovi v okviru združenja sArturo Cronia*. Ob slovaškem tekstu je tudi italijanski prevod. RIM, 24. — Zaključil se je rok za oddajanje literarnih del, ki zajemajo tematiko novih družbenih vrednot, Ki so nastale po osvoboditvi in ki tekmujejo za nagrado Prato. To je že XXI. natečaj te nagrade, za katero so prijavili 30 del. Nagrajevanje bo 8. septembra. jevni spored gradiščanskega radia vključene redne hrvaške oddaje. Na to prošnjo je odgovoril generalni intendant Bacher in sicer odklonilno. Odklonitev te nedvomno upravičene želje oziroma zahteve gradiščanskih Hrvatov po lastnih radijskih oddajah je edinstvena: Bacher meni, da take oddaje niso možne, ker bi »prikrajšale* veliko večino nemških poslušalcev. Treba je priznati, da je to res svojevrstno pojmovanje načel enakopravnosti, zlasti če upoštevamo, da imajo nemški poslušalci v Avstrija na izbiro kar tri radijske sporede in kljub temu bi jih nekaj minut dolge oddaje v hrvaščini že »prikrajšale*, medtem ko avstrijski državljana hrvaške narodnosti p) tej logiki očitaio tudi zdaj niso prikrajšani, čeprav sploh nimajo lastnih oddaj. Toda isti generalni intendant je v svoji »doslednosti* tudi nedosleden: če bi hrvaške oddaje prikrajšale nemške poslušalce, zakaj jih potem prav tako ne bi prikrajšale tudi oddaje, ki jih avstrijski radio redno ima v raznih drugih jezikih za tuje turiste? Po znanih političnih dogodkih na Češkoslovaškem pa so bila na avstrijskem radiu (pa vendar ne iz političnih razlogov!) uvedena celo dnevna poročila v češčini, ne da bi se kateri od nemških poslušalcev pritožil, da je bil »prikrajšan*. Bacberjeva »utemeljitev* torej prav ničesar ne utemeljuje, nač pa odkriva nazore, ob katerih je težko govoriti o dejanski enakopravnosti vseh avstrijskih državljanov ter o medsebojnem spoštovanju in razumevanju v duhu strpnega sožitja. Ravno v tej smeri pa bi moral radio kot moderno komunikacijsko sredstvo še posebno delovati. Gradiščanski Hrvati pa na takšno nerazumevanje za svoje želje in potrebe niso naleteli le pri vodstvu avstrijskega radia, marveč so čutili potrebo, da povedo svoje »mnenje* k stvari, tudi še drugi. Med te spada tudi gradiščanski poslanec hrvaškega porekla Ro-bak, ki zastopa stališča, iz katerih izhaja, kakor da bi bila rešitev edinole v čim hitrejši asimilaciji, torej v odpadništvu in narodnem izdajstvu, kakor bi to tudi lahko imenovali. Iz članka, ki ga je objavil celovški »Kleine Zeitung*, dobi človek vtis, kakor da bi pri zvestobi narodu, ljubezni do materinega jezika in ohranitvi lastne kulture šlo le za nekaj podobnega kot je na primer zbiranje znamk ali podstavkov za pivo, pri narodnih organizacijah, ki požrtvovalno gojijo in čuvajo svoje posebnosti, pa za kegljaški klub. Kako je mogoče kaj takega spraviti v sklad z naprednim, socialistično opredeljenim gledanjem na svet, ne vemo, znano pa je, da podobne cvetke poganjajo na re-negatsikem zeljniku tudi na Koroškem — samo da je tam ozadje strankarsko-politično malo drugače obarvano. IVO JUVANČIČ: AVTO - ATLAS - »PO JUGOSLAVIJI* — vsebuje zemljevid Jugoslavije 1 : 750.000, zemljevid Evrope, zemljevid Jugoslavije v manjšem merilu ter več zemljevidov Slovenije, Hrvatske, Bosne, Srbije, Heroegovine, Čme gore, Makedonije, prometne znake, seznam večjih krajev, načrte Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skopja, Titograda, Maribora, Niša, Novega Sada, Pulja, Reke, Splita, Šibenika in Zadra ter zemljevide Boke Kotorske, Dubrovnika in Plitvičkih jezer. BOLLETTINO DELLE COMUNITA' EUROPEE - CECA, CEE, CEEA, aprile 1970. — Terzo anno, No. 4. »NOVA POT*, glasilo Cirilmetodij-skega društva katoliških duhovnikov SLS, letnik 22, štev. 4-6, Ljubljana, L junij 1970. Med članki k tej številki običa.no poročilo J. Korošca «0 Slovencih v zamejstvu*; v poročilu je omenjeno «u-padanje prebivalstva v Beneški Sloveniji*, podelitev častnega doktorata teološke fakultete v Ljubljani dr. Jakobu Ukmarju, letošnji Trinkov koledar in letošnji Jadranski koledar, skoraj vsa ostala poročila pa zadevajo koroške Slovence. Primorski Narodni svet • Goriška sredina in OF-NOB XIV. Moj odgovor na vse to je bil Kristus in galilejsko gibanje II. del. Brez diskusije in polemike sem prinesel v itaiMijainščiiia poluradna vatikanski »Osservatore Romano* (2. 4. 1943. razmišljanje za 4. postno nedeljo), ki se je v celoti držal moje zgodovinske interpretacije, pisali o galilejskih gverilcih in Kristusu. Fraoioiija jih je že bala polna, vatikanska politika v n. svetovni vojni se zdi po vseh uradnih publikacijah v neki meri večtirna, še vedno težko pregledna danes. Na vsak način pisec Galiiejcev se je lahko za svoj zgodovinski pogled skliceval na «Osservatore» (Danes je menda ta pogled postal že kar splošna last, za tiste, Id gredo s časom seveda, po poti papeža Roncallija (priimek Roncailli pomeni isto, kar naš Rutar-Rovtar). Našel sem govor o Gaiilejoih, »banditih* o »vodju Barabi* v dunajski Fbrche 28. 3. 1970, Str. 9, kar mimogrede). V drugem delu sem se iz taktičnih ralogov oprl še na pastirski list nadškofa Margottija (Bolletti-no N. 3 str. 33—34), ki je poudarjal neko linijo »nadstrankarskih strasti*. Mimogrede sem citiral še že imenovanega jezuita P. Ledita, da je treba nasproti ateističnim komiunastom nastopati z »delom prepričevanja... z dedom socia’nega skrbstva* in ne z »vaškimi stražami*, MVAC oddelki, kar ni bito napisano, ali je vsak moral razumeti, ker je P. Ledit obsojal, da bi duhovni šli s policijo proti komunistom. Nasprotniki niso odnehali, ne vem, tožili so me pri obeh škofih, tržaškem in goriškem. Ko me je ta klical, se je skliceval na Trsit, da me toži tržaški, da izdajam letake, da pišem brošure... Po ustnem razgovoru z Margobtijem, bil je diplomat, (12. 4. 1943), je Saintin preko Margottija (19. 4. 1943) zahteval pismeno izjavo: Dal sem jo, da sem kot profesor bogoslovja nujno proti ateističnemu komunizmu. V tem času je bil znan le I. del Galiiejcev. Izšel je drugi, seveda vedno hrez mojega imena. In 7. 6. 1943. sem zopet stal pred Margottijem in mu izročil oba dela Res, lahko sem mu rekel, da so jih širili brez mojega pristanka. Prav tako nisem pisal letakov. Tone Rutar je prve Galilejce prebral (pregledal celo knjigo Piekla, ki mi je bila za izhodišče) in jih dal razmnožiti. Margotti mi je brez vsake graje kmalu povedal, da so Galilejci «molto bene serit-ti.» Zima 1942—43 je bala preokret vojne: diplomat Margotti se je tega zavedal. R. Klinec (3) poda nekaj dokazov njegovega preokre-ta v dobro Slovencev. Dodam ponovno svoje mnenje: mož osebno ni bil napačen. Bil je poln dobrote; toda njegova poolitika! In prepričan sem, da jo je vodil na ukaz in po direktivah kongregacij iz Rima, iz Vatikana. Ni moč vsega tu povediati, naj zadostuje to. Sam sem ime! z Margottijem strogo uradne odnose, interesiral se je s sfcrbo za moje zdravje, za mojo preobloženost z delom, toda ne on ne jaz nisva nikdar začela razgovora o položaju slovenskega ljudstva na splošno. Sam sem mu zameril marsikaj. Do dna duše sem mu zameril njegovo »tajno* pismo «po pošti* poslano duhovščini ob vstopu Italije v vojno 1940, ko je od nas zahteval patriotizem! «Non basta lealta*, priznati, po-veličev'ti je treba režim in njegovo obnovo... In zameri] sem mu njegovo sinodo 1941. Zato sem sicer z velikim zanimanjem prebral, kar o njem piše (po dopisih ohranjenih v goriški nadškofijski pisarni) R. Klinec. Zame so Margottijevi nastopn pred oblastmi 194? nekaj, za kar takrat večina duhovnov ni vedela. Pisma pa povedo: odkrito je začel priznavati slovenskemu ljudstvu pravico do obstoja, obsodil je fašistično zatiranje — po padcu fašizma. Toda ponavljam: Nasproti meni je bil o tem tih, diplomatsko tih. Vendar so me »Galilejci* z njim zbižali. Julija (28. 7. 1943.) mi je preko generalnega vikarja, prav nič simpatičnega moža, monsignorja But-toja — čeprav je bil furlanskega porekla — poslal v oceno osnutek pastirskega lista z" rem reči, ali ga je pisal sporazumno vsaj z dokaj bojevitim somišljenikom Lojzetom Filipičem ® bolj umirjenim Lojzetom Novako®-Sam sem pa bil takrat rrrneop da bi kaj drugega ne mogel n* podpisati, ne napisati, česar ®' sem že povedal v »Gallilejcih*. J? še moram dodati, da sem bil krat mnenja, da bd cerkvena last (gre za škofe), ki je z 'a' šizmom pri naših ljudeh zap^' vila precej, če ne popolnoma, ® gleda in avtoritete, položaj zapletla, dobri stvari škodova®-če bi nastopila: Nujno bi se čelo s papeško encikliko o »brezbožnem komunizmu...* In še nekaj moram dodati. hi na dan le z nače’i in iz Aj* izvajala svoje »ukaze*, direktive Ne bd pa mogla oceniti konto*” nega stanja in položaja. Sam s®? bal in sem proti »ukazom in rektivam*. ki niso razumsko tivirane, utemeljene s p>ojasnitv>fi' da človeka vsaj prepričajo. zahteva, etika in psihologija. naj gre za našo osebno svobod® svobodo odločanja, dedovanja, fr svobodo osebe. Krščanstvo, klas1 no je to poznalo «Obsequium 'jr struno rationabile esto!» (Pav®'-S tem pa ne zanikam, da ®*? v življenju nujoie tudi organi^ je, ki zahtevajo slepo podrejeno®: člana (revolucionarnega gibanj®^ Tu gre za svobodni pristop- ^ nastopijo časi, prav doba NOB r bil tak s svetovno vojno, z vs jo ljudstva, ko je vladala kojiSF. racija kot življenjska nuja in ^ bilo mogoče vsega pojasniti. meljiti. - Nasprotniki tudi nato niso o, rovali. Iz Trsta je 5. maja proti mena in Virgiliju Sčeku j* ovadba na politično darek®£_ (OVRA) pri notranjem m*®*^ stvu v Rim. Ta je nato spraše'® tržaško kvesturo za podatke if Pjjj jasnila. Ni pa dokumenta, da vedeli, kaj je ta odgovorila- TL brega pač ne, ker je 3. avg%. 1943 ista OVRA iz Rima Inšpektoratu javne varnosti v da13 Trstu proste roke, da postopa gii accertaimenti dd compet®1®^. Znano je, kakšna so bala ta tavljanja* v kleteh znane v Bellosguardo. No, pila je dioha RadogU®' vlade, bližal se je septembri/^ skratka, ne jaz ne Šček dela, kaj so še kuhali najini to-črni* »prijatelji*. Po vojni prebiral knjigo, ki je 1957- ® v Čedadu. (Nadaljevanje * u TOREK, 25. t IVGUSTA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 »Pratika*; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchdori; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Naši pomorščaki; 19 45 Zbor Gallus; 20.00 Šport; 20.30 Smetana, Prodana nevesta; 21.20 Pogled za kulise. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.45 Radijska priredba; 16.20 Prvo ilejanje Mozartovega »Doi Juana*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9 45 Plošče; 10.00 Juke box; 10.30 Plošča za poletje; 10.45 Glasbeni vrtiljak; 11.15 Od plošče do plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 15.00 Pesmi, posvečene...; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 16.30 Melodije; 17 05 O morju in pomorstvu; 17.20 Ansambel »Optimisti*; 17.30 Počitniški vrtiljak; 18.10 Pevec dneva; 18.45 Ritmi; 19.15 Mala biblioteka; 20.00 Orkester Riddle; 20 30 Prenos RL; 23.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program z Lionellom, 16.00 Beethovnova klavirska glasba; 16.30 Poletni program za mladino; 18.15 Oddaja za bolnike; 19.05 GlasDene počitnice: 20.20 R. Zandonai: »Conchi-ta*I 22.00 črnske duhovne pesmi; 22.30 Solisti lahke glasbe. II. PROGRAM 7 30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8 40 Basist P. Washington; 9.00 Flošče za poletje; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Dino; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Ansambel in orkester; 16.00 in 16.30 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Poje Barbra Streisand; 21.00 Juke box poezije; 21.40 Nove popevke; 22.10 Straussove skladbe; 22.43 RadUrica priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; Sodobna ital. glasba; 11.40 Ba®> ne kantate; 12.20 Operna 13.55 Skladbe za pihala; Plošče resne glasbe; 15.30 koncert; 17.10 Na sporedu je * .5 chini; 18.15 Lahka glasba; Koncert; 21.30 Glasbena srecan“ v Rimu. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; Viottijev koncert št. 22; 9.401 dobna ital. glasba; 10.00 Hajto”^ trio štev. 16; 11.00 Mozart Strauss; 12.20 Marceilova s0f štev. 1; 13.30 Portret avtorr Stamitz; 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 3o 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16-00, 2°! 8.45 Inform. oddaja: 9.10 Op- ^ matineja; 10.05 Počitniško P^Kiv-vanje: Gusarski zaklad; 10-25 s ; 10.45 Pihalna .S^fi- narodne; 11.15 Pri 12.00 vas doma; i«-«- Trstični napotki; 13.10 Kitara v *• certni glasbi; 13.30 Kmetij^1. sveti; 13.40 Koncertni valčki; ‘ Priporočajo vam...; 15.10 N . f mentalna glasba; 15.25 »Na P~ kitaro*; 15 40 Orkester I’ret\ja»; 16.40 Wagner: iz »Tannliaus® 1„0 17.00 Vsak dan za vas; 18-°® lna poldanski koncert; 19.00 Akta«. sti; 19.15 V torek na svide«^ 20.00 Lahko noč, otroci!i rr Ansambel L. Slaka; 21.00 *egio-je; 21.30 Ranko Marinkovič: rija — rad. igra; 22.45 Ba s_ glasba; 23.15 Jugoslovanska » ba; 00.05 F. Molnar: S prv'lh s ni, 00.15 Nočni akordi. ITAL TELEVIZIJA 18.15 Program za najh“?L|; 19.30 »Tiha dolina*, sovjetski -|i 19.45 Izžrebanje loterij^; * v Šport in ital. kronike; 20.30 J® 0. nik; 21.00 Cicero-Prosperi: Jj. va vlada; 22.30 Glasbeni 23.00 Dnevnik. II KANAL , 21.00 Dnevnik; 21.15 Drug8 " i; dicina; 22.15 Slevensoo: čn® sčica. JUG TELEVIZIJA 19.15 Obzornik; 19 30 godrnjavček; 19.45 Risanka: 0 Melodije iz Brašova: Eva va; 20 30 Traktoristi, koles* otroci — oddaja »Cesta i° ij / 20.50 Cikcak; 21.00 Dnevnik: * Angel uničenja — film; , živalmi potrpežljivo — oddal* t cikla »V senci zvezd*, ct> * AMERIŠKO PLAVALNO PRVENSTVO V LOS ANGELESU Senzacionalna rekorda Spitza in Kinselle Spitz je plaval 100 m prosto pod 52 sek. - Prvič v zgodovini plavanja pod 16 minutami na progi 1.500 m - V štirih dnevih tekmovanj so postavili trinajst svetovnih rekordov v Gary Hall po zmagi na 200 m metuljček LOS ANGELES, 24. - Trinajst •vetovnih rekordov je padlo v štirih tekmovanj za plavalno prven-»tvo AAU. Junaka zadnjega dne bila 20-letni Mark Spitz in 17-jetni John Kinsella. Kinsella zju-traj in Spitz popoldne sta bila pr-dva plavalca na svetu, ki sta j*8 pod šestnajst minut na progi L500 m jin pod 52 sekund na 100 Prosto. Spitz je v izločilnih sku-binah dosegel izreden rezultat 51”9, v finalu pa mu nj uspelo osvojiti haslov, boljše od njega je plaval * ranck Heckel, Spitzu je pa osta- lo zadoščenje, da je edini v zgodovini plavanja plaval pod 52”. Najzanimivejše je bilo tekmovanje na progi 1.500 m, ki ga je Kinsella odločil v svojo korist po napeti borbi z Burtonom. Kinsella je prispel na cilj z dvema desetinkama sekunde prednosti pred prejšnjim rekorderjem, oba sta plavala pod 16 minutami. Tretji svetovni rekord je dosegel Gary Hall, ki je popravil prejšnjega za desetinko sekunde. Na progi 200 m mešano je dosegel čas 2’09”5. Včerajšnji rekord je tretji, ki ga je PLAVANJI BALKANSKO PRVENSTVO Osem zlatih odličij za Mirjano Segrtovo 'Idgoslovani so skupno odnesli devetnajst zlatili kolajn Osvojili so prvo mesto tudi v vaterpolu . Predrag Miloš Postavil nov balkanski rekord na 100 m hrbtno ATENE, 24. — Z devetnajstimi o-v°jenimi zlatimi kolajnimi so ju-r^lovanski plavalci in plavalke do-■ ^ali, da so najmočnejši na Bal-V zadnjih dveh dneh a6 pri-jjbdl za svoje barve še devet zla-rv odličij. Levji delež je šel tudi Mirjani Šegrtovi, ki .jih Je osvojila štiri. Posebno dober jf® je dosegla na progi 200 m pro 2° 'n postavila resno kandidaturo t® zlato kolajno tudi na evropskem pvenstvu v Barceloni. Zlato ko-.®too so osvojili tudi vaterpolisti. j.8® premagali vse nasprotnike in J®*0. osvojili prvo mesto na tem brez zgubljene tekme. Pa Jjfdejmo podrobneje izide v posa-°eznih panogah. - Y tretjem dnevu je Veljko fto-p 'c postavil nov balkanski in ju-T^lovanski rekord na progi 1-500 Poleg njega pa so osvojili prva M . Segrtova na 200 m pro-J0 in 200 m mešano ter Bjedova t® 100 m prsno: Dobro tretje mesto "dosegel mladi Ozretič na 200 m ?®®ano. Zelo dobro se ie odrezal Romun Slavic, ki je osvojil 20(f Drv' vnesti na 200 m prosto 'n k: to mešano. Posebno dober rezu! j®1 Je dosegel na 200 m prosto, kjer V^val v 2'03'T. njv četrtem dnevu niso Jugoslova-J, dosegli norme 5 zlatih kolajn, J”0 Pa so osvojili tri srebrne. Kot t/ navadi je bila najboljša tudi v t. to dnevu Mirjana šegrt. Prvo meha i^e osvf>jila na 200 m prosto ter '®0 m delf:n, bistveno pa je pri-toogla k osvojitvi zlate kolajne štafeti 4X100 m prosto. Rezultati: ^OšK, ' to prosto i ‘ Slavic (Hom.) 2’03’T na 400 m mešano 1. Čakarov (Bolg.) 4’55"9 100 m prosto 1. Slavic (Rom.) 55”6 100 m hrbtno ■ - - 1. P. Miloš (Jug.) 1’02”7 4x200 m--prosto 1. Bolgarija «'89,’l .... ŽENSKE 200 m prosto 1. Šegrt (Jug.) 2’13”0 100 m hrbtno 1 Gašparac (Jug.) 1’10”4 100 m prsno L Bjedov (Jug.) 1’19”4 200 m mešano 1. Šegrt (Jug.) 2’35”1 400 m prosto L Šegrt (Jug.) 4’47”4 100 m delfin 1. Šegrt (Jug.) 1’06"6 4x100 m prosto 1. Jugoslavija 4’18”9 lestvica po točkah: MOŠKI 1. Jugoslavija 166 2. Bolgarija 163 3. Romunija 159 4. Grči !a 113 5. Turčija 27 ŽENSKE 1. Jugoslavija 189 2. Bolgarija 146 3. Romunija 124 4. Grčija 87 5. Turčija 18 KOLAJNE *0|) , m prosto 1 Rogošič (Jug.) . to mešano 1 Slavic (Rom.) 2T8”6 JUGOSLAVIJA 19 8 BOLGARIJA 4 11 ROMUNIJA 6 8 GRČIJA - 2 TURČIJA — — - Lestvica (umirja v vaterpolu: 3 n 8 7 Hall popravil na tem prvenstvu, druga dva sta bila rekord na 200 m delfin in na 400 m mešano. Izidi zadnjega dne: 100 m prosto ženske: 1. Cindy Schilling r00”4 100 m prosto moški: 1. Frank Heckel 52”5 200 m mešano ženske: 1. Lynn Vidali 2'26”1 200 m mešano moški: 1. Gary Hall 2’09”5 Štafeta 4x100 prosto ženske: 1. Santa Clara Swin Club 4’06"3 štafeta 4x100 m prosto moški: 1. Los Angeles Athletic Club 3’28”8 1.500 m prosto ženske: 1. Debbie Meyer 17'28"4 1.500 m prosto moški: 1. John Kinsella 15'57’T Jugoslavija Romunija Bolgarija Grčija Turčija 4 3 2 1 0 0 1 0 o o SVETOVNI rekordi V LOS ANGELESU MOŠKI 100 m prosto: Spitz 51”9 400 m prosto: Kinsella 4’02”8 200 m hrbtno: Stamm 2’06”3 200 m prsno: Job 2’23”5 200 m delfin: Spitz 2’05”4 Hall 2’05”0 400 m mešano: Hall 4’31”0 4x200 m pro.: Philips 66 4’47”6 200 m mešano: Hall 2’09”5 4x100 m prosto: Los Angeles Athletic Club 3’28”8 1.500 m prosto: Kinsella 15’57”1 ŽENSKE 400 m prosto: Meyer 4’24”3 100 m delfin: Jones 1’04'T 200 m delfin: Jones 2’19”3 V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Dober odpor Vesne moštvu Triestine Pred skoraj 3000 gledalci je kri j Primi; Chiodini, Bortolotti, Rabusin, ška Vesna v nedeljo na nabrežin- Dconini, Doljak. s kem igrišču odigrala prijateljsko SODNIK: Tamburin iz Trsta. c- fn.c.Ji.rJirfne/im TViLil oHa 1 r»ii cr» hili trvkrnif ncfrw^TV~» Gledalci so bili tokrat ugodno presenečeni. Že v 6. min. je namreč padel prvi gol. Cassan, ki je bil med najboljšimi na igrišču, je izkoristil zmedo v obrambi Triestine, streljal je v nasprotna vrata, branilec Del Piccolo pa je nespretno podal žogo v lastno mrežo. Triesti-na je nato močno reagirala, a kriški nogometaši so igrali urejeno in požrtvovalno. V 25. min. pa so morali kloniti, ko je Tumiati z glavo preusmeril usnje v Tencetova vrata. Do konca polčasa je ostal izid neodločen. V drugem dedu igre sta obe moštvi stopili na igrišče s skoraj prenovljenima pasta vama. Predstavniki Triestine so bili boljši od domačinov in so najprej z Naldijem in nato pa s Tumiatijem dosegli še dva gola. Končni izid je bil torej 3:1 v ko rist Triestine. Izid je zadovoljil vse, še najbolj pa domačine. ATLETIKA Na mednarodnem atletskem mitingu v Beljaku je Branko Vivod od celjskega Kladivarja skočil v višino 210 cm. S tem je postavil letošnji najboljši rezultat s Sloveniji, obenem pa je to tudi njegov izenačen osebni rekord. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Bor-KASTA 2:1 V prijateljski nogometni tekmi je v soboto na Padričah Bor premagal enajsterico KASTA. Borovci so bili telesno bolje pripravljeni in so že v prvem polčasu prešli v vodstvo, nato pa so v glavnem osredotočiti Igro na sredini igrišča. Predstavniki KASTA, ki so bili tehnično boljša od borcev, pa se niso znašli na blatnem igrišču in so morali dvakrat kloniti. Izid: BOR — KASTA 2:1 (1:0) BOR: Kante, Starec, Rudeš, Franko, Lakovič, Uršič, Sancin, Persin-ger, Starc, Zavadlail, Pučka. KASTA: Orel, Pilat, Meden, Zafred, Kufersdn, Gruden, Čok, Bar-netdč, Žigon (Štoka), Pertot, Klab-jan. STRELCI: v prvem polčasu Sancin t(B), v drugem polčasu Meden (K), Starc (B). Sodnik: Edi Kralj. V uvodnih minutah Igre Je prevladovala KASTA, ki je s tamtod-nlramtai akcijami spravljala v težave borovo obrambo. Borovci so skušali s protinapadi ugnati, nasprotno obrambo in prav s protinapadom so prišli do vodstva. Sancin je po dolgi osebni akciji ugnal odličnega vratarja Orla, ki je bil med najboljšimi na igrišču. V drugem polčasu so napadalci KASTA močneje poprijeli in so z Medenom Izenačili. Kazalo .je, da bodo borovci klonili, a kmalu so zopet prišli v vodstvo, tokrat s Petrom Starcem, ki je izkoristil zmedo pred vrati in realiziral. KASTA je takoj odgovoril z učinkovitimi napadi, a do gola ni prišlo. B. L. \ «■* Enajsterici Bora (zgoraj) In KASTA (spodaj), ki sta se pomerili v medsebojni prijateljski nogometni tekmi ' "»v: KOŠARKA VES TA TEDEN Bor na treningu v Domžalah Včeraj so Borovi košarkarji — mladinci in člani — odpotovali v Domžale pri Ljubljani, kjer bodo imeli enotedenski skupni trening. Borovci bodo obenem odigrali tudi prijateljsko tekmo z Domžalami. V nedeljo, pred odhodom v Trst, pa se bodo spoprijeli še s člansko in mladinsko peterko Jesenic. Tako Domžale kot Jesenice nastopata v drugi zvezni jugoslovanski ligi. Za Bor bo torej ta «izpit» zelo važen. 1. — 1. Lar 1 2. Surtees X 2. — 1. Mau 2 2. Giullarc 1 3. — 1. Zappone 2 2. (juesturino 1 4. — 1. Kiko 2 2. Amber 2 5. — 1. Bellini X 2. Happines 2 6. — 1. Garand 1 2. Opis X KVOTE 12 — 11.578.903 lir n — 137.844 lir 10 — 11.719 lir tekmo s tretjeligašem Triestino. Medtem ko je Vesna na splošno zadovoljila s prikazano igro, so predstavniki Triestine dokaj razočarali. Tretjeligaši so namreč igrali nepovezano. V napadu so bili povsem neučinkoviti. Skratka, trener Pison bo moral še precej «piliti» telesno in tehnično pripravo svojih fantov, da bodo lahko uspešno nastopili v C ligi. Križani so se z navdušenjem vrgli v borbo in so se požrtvovalno potegovali za vsako žogo. Moštvo je zadovoljilo v obrambi, pa tudi na sredina igrišča in v napadu je na splošno potekalo vse v redu. Izid: TRIESTINA - VESNA 3:1 (1:1) STRELCI: v p.p.: v 6. min. Del Piccolo (avtogol), v 25. min. Tu-miati, v d.p. v 20. min. Naldi, v 26 min. Tumiati. VESNA (1. polčas): R. Tence; Verzier, Botti; Ridolfo, Skrem, Gra-mero; Degrassi, Milič, Cassan, Bar-biani, Codemo. TRIESTINA: Colovatti; Martinelli, D Eri; Marcelini, Del Piccolo, Moretti; Tumiati, Scala, Fregonese, Roda, Rakar. VESNA (2. polčas): Farra, Finot-to, B. Tence: Tomizza, Perisutti, ...........■■■■■.mn...milil..iiiiiiiiiiiiii...........................mn...................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiimm Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Sloboda — Vojvodina 0:1 Radnički (K) — Beograd 2:0 Željezničar — Dinamo 1:0 Velež — Radnički (N) 1:0 Borac — Crvenka 1:1 C. zvezda — Maribor 1:0 Bor — Sarajevo 1:2 Partizan — Olimpija 2:0 IZIDI Partizan Radnički (K) Sarajevo C. zvezda Velež Vnivodina Željezničar Borac Crvenka Bor Dinamo Marlhnr Radnički (N) Sloboda Beograd Olimpija OD DANES DO 6. SEPTEMBRA Skoraj 3 tisoč študentov na univerziadi v Turinu Nastopili bodo v devetih panogah - Stroški prireditve znašajo poldrugo milijardo Od jutri do 6. septembra bo v Turinu univerziada, svetovne študentske igre. To je ena največjih športnih manifestacij sploh, katere se udeležujejo študentje - športniki z vsega sveta, in je precej podobna olimpijskim igram. Pa tudi kakovost prireditve je običajno dokajšnja, saj ne manjka na njej niti svetovnih rekordov, niti drugih izrednih športnih storitev. Letošnje igre bi morale biti lani v Ližboiiij Včndar so jih salazarjev-ci v zadnjem trenutku odpovedali. Kpt ttov kandidat se je pojavil Tu rin, ki je v izredno kratkem času pripravil vse potrebne naprave ter igrišča in je glede tega vsekakor postavil rekord. Kljub temu pa kvže, da v Turinu igre ne vzbujajo posebnega zanimanja, saj se je celo občinski odbornik za šport, demokrščanski poslanec Silvio Geu-na v teh dneh podal — na počitnice na Baleare. Poleg tega pa se čujejo tudi kritike, da si je mesto privoščilo prevelike stroške za to manifestacijo: Turinčane bo namreč stala univerziada kar poldrugo milijardo lir. Ne glede na te polemike pa zbu ja prireditev med študenti - športniki veliko zanimanje: 63 držav bo namreč poslalo v prestolnico Pie- monta skoraj tri tisoč tekmoval-1 Poleg rekordne udeležbe (skupaj s cev, ki bodo nastopali v devetih spremstvom in časnikarji nad 5.000 športnih panogah: to bodo atletika, plavanje, skoki v vodo, vaterpolo, košarka, odbojka, sabljanje, tenis in telovadba. Izven uradnega programa bodo tekmovali tudi v ba seballu. Največ tekmovalcev bo imela Sovjetska zveza (245), najmanj pa Tanzanija, Čile in Gvatemala (1). Sicer pa bodo imele večje reprezentance naslednje število tekmoval cev: Italija 207, Ž. Nemčija 157, Poljska 128, ZDA 126, Bolgarija 124, Madžarska ,121, Francija 120 itd. Jugoslavija bo imela 72 tekmovalcev. Svetovne študentske igre prirejajo običajno vsaki dve leti. Prekinili so jih le v času vojne, sicer pa so .iih odgodiili nekajkrat za radi organizacijskih vzrokov. Prve igre so bile že leta 1910 v Rimu, kjer so bile še dvakrat, nato pa so bile še v Varšavi (dvakrat), Pa rižu (štirikrat), Darmstadtu, Turi nu, (dvakrat, letos torej tret.vč), v Budimpešti (štirikrat), na Dunaju, v Meranu, Luksemburgu. Berlinu, Dortmundu, San Sebastisnu, Sofiji, Portoalegru in Tokia). Zadnie so bile leta 1967 prav na Ja pon skem. V Turin so prispele že skoraj vse reprezentance, ki se vneto pripravljajo na začetek tekmovanj. Sodeč po seznamih tekmovalcev (lahko nastopajo le tisti na univerzo redno vpisani vseučiliščniki, ki so se rodili po 1. januarju 1941, in pa srednješolci, ki so se vpisali v zadnji razred srednje šole) bo na letošnji univerziadi toliko kakovostnih rezultatov, kot še nikoli doslej. Mark Spitz je eden najbolj nadarjenih ameriških plavalcev TENIS Zmaga Franuloviča I KITZBUEHEL, 24. - Jugoslovan Željko Franulovič je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstrije. V finalu je premagal Avstralca Johna AJexandra 6:4, 9:7, 6:4. oseb), torej tudi rekordni rezultati! Zato bo tudi italijanska televizija zelo obširno poročala o prireditvi. KOŠARKA Žcravica bo treniral beograjskega Partizana Trener jugoslovanske košarkarske reprezentance, Ranko Žeravica, je prevzel vodstvo strokovne komisije beograjskega Partizana. Tam bo vodil delo vseh trenerjev tega kluba, posebno pozornost pa bo posvečal članski moški ekipi. Žeravica bo sodeloval le na treningih tega moštva, tekme pa bo vodil njegov pomočnik Radovič. Zadnje čase so precej govorili o odhodu Žeravice v inozemstvo, zdaj pa iz tega — kot je videti — ne bo nič. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim, iiimuii iiimmi Koledar tekmovanj na univerziadi POPOLDNE: telovadba, tenis, sab-’ 'Ijanje, Odbojka,- košarka, vaterpolo. ZVEČER: telovadba, odbojka, ko-'■' •šarka,-vaterpolo: ■*' Torek, 1. septembra ZJUTRAJ: tenis, sabljanje, odbojka, košarka. POPOLDNE: telovadba, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. ZVEČER: telovadba, odbojka, košarka. Sreda, 2. septembra ZJUTRAJ: atletika, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. POPOLDNE: atletika, telovadba, tenis, sabljanje, odbojka, košarka: ZVEČER: telovadba, odbojka, košarka. Četrtek, 3. septembra ZJUTRAJ: atletika, tenis, odbojka, košarka. POPOLDNE: atletika, telovadba, sabljanje, odbojka, košarka, tenis. ZVEČER: telovadba, odbojka, košarka. Petek, 4. septembra ZJUTRAJ: atletika, tenis, odbojka, košarka. POPOLDNE: atletika, tenis, sab-lianie, odbojka, košarka. ZVEČER; odbojka, košarka. Sobota, 5. septembra ZJUTRAJ: atletika, odbojka, košarka. POPOLDNE: atletika, sabljanje, odbojka, košarka, tenis. ZVEČER: odbojka, košarka. Nedelja, 6. septembra ZJUTRAJ: atletika. POPOLDNE: atletika. ZVEČER: zaključna slovesnost. Sreda, 26. avgusta ZJUTRAJ: plavanje.”1'------- 1 POPOLDNE: skoki v vodo, plavanje in vaterpolo. ZVEČER: otvoritvena slovesnost in prijateljska nogometna tekma Cagliari - Sporting Lizbona. Četrtek, 27. avgusta ZJUTRAJ: plavanje, vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. POPOLDNE: skoki v vodo, plavanje, vaterpolo, tenis, odbojka, košarka. ZVEČER: vaterpolo, odbojka, košarka. Petek, 28. avgusta ZJUTRAJ: plavanje, vaterpolo, tenis. sabljanje, odbojka, košarka. POPOLDNE: skoki v vodo, plavanje, vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. ZVEČER: vaterpolo, odbojka, košarka. Sobota, 29. avgusta ZJUTRAJ: plavanje, vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. POPOLDNE: skoki v vodo, plavanje, vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. ZVEČER: vaterpolo, odbojka, košarka. Nedelja, 30. avgusta ZJUTRAJ: vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. POPOLDNE: vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. ZVEČER: vaterpolo, odbojka, košarka. Ponedeljek, 31. avgusta ZJUTRAJ: vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 9 i l n 1 0 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 o o o o o o o o o o o o 0 1 1 0 1 o o 0 0 1 0 0 1 0 0 I 2:0 2:0 2:1 1:0 1:0 1:0 1:0 1:1 1:1 1:2 0:1 0:1 0 0:1 0:1 0:2 0:2 PRIHODNJE KOLO Vojvodlnn - Olimpija, Čelik -Partizan, Sarajevo - Hajduk, Maribor - Bor, Crvenka - C. zvezda, Radnički (N) - Borac, Dinamo -Velež, Beograd - željezničar, Sloboda - Radnički (K). 2. LIGA - ZAHOD IZIDI Muhliana Karlovac Orijcnt — Železničar Mura — Zadar — Zaereb — — Trešnjevka — Split Metalae — Rovinj Lokom' *iva Rudar Rijeka 2:0 0:0 5:0 2:0 2:1 0:0 0:2 Jedinstvo (B) - Šibenik 1:4 Jedinstvo (Zg) — Varteks LESTVICA i 0:3 Oriient 1 1 0 0 5:0 2 Šibenik 1 1 0 0 4:1 2 Liuhl iana 1 1 0 0 2:0 2 Riieka 1 1 0 0 2:0 2 Železničar 1 1 0 0 2:0 2 Mura 1 1 0 0 2:1 2 Karlovac 1 0 1 0 0:0 1 Rudar 1 0 1 0 0:0 1 Split 1 0 1 0 0:0 1 Zadar 1 0 1 0 0:0 1 Lokomotiva 1 0 0 1 1:2 0 Rovinj 1 0 0 1 0:2 0 Trešnievka 1 0 0 1 0:2 0 Zagreb 1 0 0 1 0:2 0 Jedinstvo fB) 1 • 0 1 1:4 0 Jedinstvo (Zg) 1 • 0 1 0:3 0 Metalae 1 0 0 1 0:5 0 PRIHODNJE KOLO Orijcnt - Ljubljana. Karlovac -Trešnjevka, Železničar - Split, Mura - Meta'ac, Zadar - Rovinj, Zagreb Lokomotiva, Jedinstvo (B) - Rudar, Jedinstvo (Zg) -Rijeka, Varteks - Šibenik. MLADKIN OLJA« Al 55. K 01 A RA 4% -Jf' • Prevedel: Severin Šali «To je moja domovina,» Je rekel. Začel sem doumevati, kaj tiči na dnu te nenavadne pre-f^ščine in dostojanstva Ante Paveliča. Pomislil sem na kmete, ? sem jih srečaval po Hrvatskl od Zemuna do Osijeka, od tkovara do Zagreba; srečaval sem jih po vaseh, na polju, so obdelovali zemljo, ali pa oborožene, z naboji za pasom, ' na rami in z rdeče-belo-modrim trakom okrog komol- ko so nadzorovali ceste. In skraja sem se čudil, da so , ^ost m red dežele, mir in čast hiš in družin ter bogastvo |?tve bili zaupani ne samo ustašem, ampak tudi kmetom. t»° le njegova ljubezen do zemlje, njegov sen o kmetski j^atski o kmetiškl državi: mimo, dobro, plemenito in čisto f°stojanštvo zemlje. Začel sem spoznavati, da je skrivnost JJjkt Paveliča skrivnost izredne plemenitosti, saj Je tudi zemlja členita, morda še bolj kakor meso in kri... fp0č,4VWK (V DUBICI) — Veselo žuborenje glasov Je od-“'Sv&lo po trgu in glavni cesti v Bosanski Dubici, se širilo od dvorišča do dvorišča in od okna do okna. Cesta Je bila obrobljena s cvetovi fesov in rut, sonce je odsevalo v šipah in mlakah ob cesti ln plotovih. Iz vrtov in dvorišč so vrele nove gruče ljudi, po cesti so tekli otroci, gledali proti vhodu v mesto ali se zbirali okrog mater, čakaje nekaj velikega, nekaj, kar bo razvalovilo te majhne ljudi in duše kot mehak dotik neprimerljivega doživetja. Hrum je slovesen In vznemirljiv, z rdečino fesov obrobljeni obrazi še bolj svečani, v očeh seva neka toplina in ganjenost kot mehka nežnost mladega zelenja. Oči se krešejo, gube se raztegujejo v nasmeh, svetloba odseva v zenicah, ulice in ljudje so polni sonca, duše pa radostnega čakanja. Hrum in nedeljsko ugodje, fesi in minareti, vreščanje otrok in podvizanost žensk, modrina neba in zeleni sadovnjaki, popoldansko sonce in sijaj oči; v glo bini vsega pa kot duša naroda in zemlje kipi navdušenje razburkane rodne krvi in tisto, kar je čutiti v žilah. Vir kipi, navdušenje pa narašča do solz. Migotajo spomini, nizajo se strani borbe: nadloge, tiplje nje, skušnjave in vstajenje, da na koncu ostane samo človek, ki je verjel v zmago celo tedaj, ko ga je že preplavila smrt... Poglavnika sem počakal sredi mesteca in mu raportiral. Zahvalil se mi Je in rekel, naj se usedem k njemu v samovoz. «Kako se razvijajo boji?» je vprašal strog in zamišljen. «Poglavnik, ustaško javljam,» sem rekel ln mu povedal o postojankah naših čet in o obroču, v katerega smo uklenill Kozaro. «Kdaj boste potolkli upornike?« «NJihov poraz čakam vsako uro,» sem odgovoril in čutil, da se mi Je glas zatresel. «Ali so pripravljena taborišča za ujetnike?« »Pripravili so tri taborišča: v Jasenovcu, v Gradiški to v Zemunu. Bazen tega smo uredili nekaj manjših taborišč za ženske in otroke, zlasti za dečke od pet do dvanajst let.» »Kolikor manj je ujetnikov, toliko zanesUivejša je zmego,« Je rekel Poglavndk. «Treba Je poskrbeti, da jih kar najmanj ostane živih. Kaj pa naših ranjencev je veliko?« cPoglavnik, veliko jih je.» »Kako poskrbite zanje?« «Imamo premalo prevoznih sredstev, vozov in samovozov, zato zelo težko in počasi odpravljamo ranjence v bolnišnice, tako da jih spotoma veliko umre.« «Takoj ko se vrnemo v Zagreb,« se je Poglavnik obrnil k oficirju iz svojega spremstva, «ukažite, da se na to postojanko hitro pošlje čim več bolniških samovozov.« «Poglavnik, nekaj bi rad vprašal.« «VprašaJ,» je rekel Poglavnik. «Zakaj so Nemci na Kozar! vzeli vse v svoje roke? Zakaj so prevzeli komando celo nad mojo legijo?« «Tako Je moralo biti,« je rekel Poglavnik potrto. Samovoz Je peljal mimo dvorišč, po ozki ulici, okrog nas, v sadovnjakih, parkih, pred vrati in vhodi pa so hrumeli glasovi, občudovanje in dobrodošlice. Fesi so se tresli, v žilah se je pretakala sreča, zenice so vpijale ljubljeni lik, glasovi pa doneli kot večerni zvonovi. Poglavnik Je stopil iz samovoza to obdan od spremljevalcev stopil povsem svobodno med pisano množico. «Kako ti je ime?« je vprašal nekega starca. «Hasan, Poglavnik.« «Si Iz tega mesta, Hasan?« «Sem,» Je odgovoril Hasan. «2ivio poglavnik!« je odmevalo po ulici. Navdušenje Je raslo, to ko Je Poglavnikova desnica prehajala iz roke v roko, Je napolnjevala duše čarobna moč. Ljudje ao se gnetli, hoteli priti bliže, on pa je korakal mimo starega muslimanskega pokopališča s črnimi stebri na grobovih, se ustavil pred džamijo, kjer se Je rokoval z ostarelim hodžem In mu rekel, da je nekoč, v najzgodnejšem detinstvu obiskoval munlima' sko versko šolo. ((Poglavnik, moj ata je ranjen v bojih na Kozari.« «Kako se piše?« «Ivan Pezo.« «In kje je sedaj?« «V Zagrebu, v bolnišnici.« «Ne boj se, vše bo dobro,« je odgovoril Poglavnik. »Čigavo Pa Je to dete? Čigav si, malček?« «To je moj vnuk, Poglavnik,« je odgovoril starec namesto otroka. «Dal sem mu vaše ime, Poglavnik.« Drug otrok Je prestrašen iskal mater. «Kako ti je ime?« ga je vprašal Poglavnik. «Hasndja,» je prestrašeno odgovoril otrok. «Ljubo dete, ne boj se...« K Poglavniku je stopila neka žena in zajokala. ((Zakaj jokaš?« jo je vprašal Poglavnik. «Jokam od sreče, Poglavnik, ker vas vidim,« je rekla žena in si z dlanjo obrisala solze, medtem ko je Poglavnik kot dober oče šel skozi množico. «0 ti mali debellnček,« je rekel otroku v materinem naročju, nato pa stopil k dečku z leseno puško. «0, tudi ti imaš puško?« «Imam,» je rekel deček. «Jaz sem ustaš.« «Svi če, oj, Hrvati, zate život dati!« je donela pesem. Poglavniku se je pridružil nemški pooblaščeni minister v Zagrebu Slegfrid von Kasche v svečani uniformi višjega častnika z belo srajco in črno kravato, na levem rokavu je imel kljukasti križ. Von Kasche je nižji od Poglavnika, Ima tanko ostro brado ln košate obrvi, je koščen in čvrst, pozoren ta diskretno molčeč, človek, ki noče poudarjati svoje navzočnosti. Ob cesti proti Kozari so stali vojaški vozovi, v katerih ustaši vozijo opremo. Ko je Poglavnik opazil vojake, je stopil k njim in se rokoval z njimi. «Od kod ste?« je vprašal dva. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna Številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 25. avgusta 1970 Za SFRJ »ADIT* - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 Ut beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi- Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*, Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaia in tiska ZTT • Trst USPEŠEN BOJ PROTI VIBRIONU «EL TH0R» Epidemija kolere omejena na Libijo in Srednji vzhod Mednarodna agencija OMS je poslala ekipe strokovnjakov v prizadete dežele - Zaskrbljujoče stanje v begunskih taboriščih ŽENEVA, 24. — Glasnik mednarodne agencije OMS, ki spada v okvir Organizacije združenih narodov, je danes sporočil, da je v nekem taborišču v južnem Libanonu umrl 20-mesečni otrok zaradi kolere. Gre, kot je znano, za taborišča palestinskih beguncev. Na drugi strani je urad Organizacije združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Srednjem vzhodu sporočil, da so libanonske oblasti dokončno identificirale bacil, ki povzroča epidemijo kolere na takmajšnjem področju. Gre za isti bacil, ki se je pojavil že pred časom v Astrahanu in se je potem razširil naprej tja do Libanona, Izraela im Libije in ki je znan pod imenom «E1 thor*. To je bacil, ki je sicer nekoliko različen od klasičnega bacila kolere, toda je vendar zelo nevaren. Bolezen je seveda zelo nevarna posebno tam, kjer živi na tisoče ljudi v neposrednem stiku, kot je primer begunskih taborišč na Srednjem vzhodu. Zato so pristojne o-oblasti sprožile že pred dvema tednoma kampanjo za boj proti epidemiji. Predvsem pa so poskrbele v Libanonu in v Siriji za množično orp-ljenje beguncev. Mednarodna organizacija za zdravstvo (OMS) pa je poslala v vse te dežele skupine strokovnjakov, ki naj pomagajo krajevnim zdravstvenim oblastem pri uspešnem boru proti okuženju. Do sedai sta poleg Sovjetske zveze obvestila mednarodno organizacijo za zdravstvo o obstoju epi demije le Izrael in Libija. Koliko žrtev je bolezen terjala do sedai? Odgovor na to vprašanje je tvegan, ker dokončnega obračuna še ni mogoče napraviti, saj .je epidemija še v teku. V Izraelu so uradno priznali. da so tam zabeležili devet primerov obolenj. Sem je treba všteti tudi arabska področja, ki so iih Izraelci zasedli pred tremi leti. Pet primerov so zabeležili v ta borišču Anata. Gre za dva dečka, dva odrasla moška in za eno žensko. Taborišče je blizu Jeruzalema. Dva druga primera so zabeležili v izraelski četrti mesta, dva druga pa v dveh arabskih vaseh. Bejrutske oblasti so danes prepovedale kopanje v vseh javnih kopališčih vzdolž Sredozemskega morja. Prav tako je prepovedano kopanje v javnih in zasebnih bazenih. Ukrep so oblasti sprejele zaradi uspešnejšega boja proti e-pidemiji. Prepovedale so celo ribolov v razdalji manj kot 200 m od obrežja. Gre le za profilaktične ukrepe, ker do sedaj niso še zabeležili v Libanonu (razen že omenjenega) kakega primera kolere. 32 oseb so sicer osamili pred dnevi, ker se je zdelo, da gre za to bolezen. Ne ve se še, če je bil sum upravičen. Zdravniške oblasti so cepile proti koleri že 60 odst. prebivalstva. Libanonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so libijske oblasti preklicale prepoved uvoza libanonskih jabolk. Stroge ukrepe v zvezi z epidemijo kolere so sprejeli tudi v Alžiriji. Ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da se mora vsak Alžirec, ki bi želel potovati v države Srednjega vzhoda, Libijo, Sovjetsko zvezo, Sudan in Daljni vzhod, cepiti proti koleri vsaj pet dni pred odhodom. Cepljenje je obvezno tudi za vse potnike, ki prihajajo iz o-menjenih dežel. Vesti iz Sovjetske zveze so še vedno zelo pičle. V Astrahanu je bolezenski pojav še vedno prisoten, toda ni znano, če se širi, ali pa če gre le za bolnike, ki se še zdravijo. Posredne vesti kažejo, da je zdravstveno stanje razmeroma normalno, toda včasih sovjetsko časopisje objavlja vesti, ki bralca nekoliko zmedejo. Tako se je zgodilo na primer, da so pred dnevi objavili vest, da so iz Astrahana poslali proti severu večje količine paradižnikov in drugega južnega sadja. Tedaj se je zdelo, da je nevarnost epidemije na tistem področju že mimo. V članku pa, ki ga je danes objavil dnevnik »Pravda*, zdravnica Jermoljeva piše, da lahko bacil »El thor» živi na površini sadja in zelenjave le dva dni. Če se pomisli, koliko časa traja prevoz od Astrahana do Moskve, potem je razumljivo, da astrahanski bacili kolere ne morejo okužiti moskovskega področja. Sicer pa so vsa ugibanja o razsežnosti bolezni v Sovjetski zvezi popolnoma brezplodna. Sovjetskim zdravstvenim oblastem se je posrečilo v bistvu zatreti bolezen pri prvih pojavih. Pri tem so uporabile najsodobnejše zdravniške ukrepe. V tem trenutku skušajo verjetno preprečiti, da bi klice zašle bolj proti severu, zraven tega pa spodbujajo vse krajevne zdravniške oblasti, da bi poskrbele za čim sodobnejšo u-redibev kanalizacije in higienskih naprav v vseh mestih SZ. O tem priča tudi članek današnjih večernih »Izvestij*. Profil aktična akcija je v polnem teku tudi v vseh italijanskih pristaniščih, kjer so do sedaj cepili že na tisoče ljudi, posebno pomorščake, ki prihajajo iz raznih pristanišč Srednjega vzhoda, ali pa iz Libije. S kanuji preko Rokavskega preliva LONDON, 24. — Angleško bro-dovje sestavljeno iz 34 dvosedežnih kanujev je začelo danes zjutraj plovbo preko Rokavskega preliva. Čolni so odpluli iz Doverja in bi morali v 72 urah dospeti v Calais. V soboto bi se morhli po isti progi rrniti v Anglijo. Pri plovbi sodeluje 68 oseb angleške narodnosti. Vsi so stari od 16 do 20 let, vodi pa jih 63-letni zelo izkušeni pomorščak. ugotovila, da je to najbolj cenen način preučevanja. V parku je namreč precej klope in tudi nekaj manjših votlin. V noči med nedeljo in ponedeljkom so agenti ujeli kar 33 mladih ljudi različnih narodnosti in jih odpeljali na kvesturo. Ugotovili so tako, da je bilo kar 20 tujcev, med katerimi tudi 21-letna Francozinja Annelise Jacque, ki so jo aretirali, ker so ji že pred nekaj dnevi ukazali, naj nemudoma zapusti Italijo, dekle pa tega ni storilo. Vsem ostalim tujcem so agenti ukazali, naj se v ermkrajšem času vrnejo domov. Mnogi so imeli s seboj omamna sredstva, ki pa ne spada jo med po zakonu prepovedana mamila. NA VVISCONSINŠKI UNIVERZI Univerzitetni asistent umrl zaradi eksplozije Hudo poškodovan tudi jedrski reaktor NEW YORK, 24. - Eden mrtev, 4 ranjeni in velika škoda so posledice eksplozije v mestu Madlson na wisconsinškii univerzi države \Visconsin: peklenski stroj je sko-ro popolnoma zrušil središče za fizikalna in matematična raziskovanja in je poškodoval tudi bližnja poslopja. Nekaj minut pred eksplozijo je neznanec telefoniral policiji: »Poslušaj prašiča — to je izraz, ki ga rabijo levičarski ekstremisti za policiste — v središču za raziskovanja na univerzi je bomba!* Kljub temu, da je policija takoj sprožila alarm, ni utegnila pravočasno obvestiti središča in tako je izgubil življenje 33-letni asistent fizike, Robert Fassnacht. Ranjenci so: agent, ki je čuval središče, dva študenta in bolnik, ki je bil v bližnjem medicinskem središču in ki so ga drobci stekla ranili po obrazu. Pri eksploziji je utrpel hude poškodbe tudi jedrski reaktor univerzitetnega središča, vendar pa ni nevarnosti atomskega sevanja. Policija mesta Madison je takoj pozvala agente FBI, naj ji pomagajo pri iskanju krivcev tega atentata. Središče za fizikalna in matematična raziskovanja je bilo že dolgo časa cilj študentovskih protestnih manifestacij, ker so v njem izvajali raziskovanja za ameriško vojsko. Med hudimi neredi, ki so sledili umoru študentov na kentski univerzi, so skupine manifestantov večkrat poskusile napasti to središče, a vedno brez uspeha. Iiiiiilllilllliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui POLITIČNI BOJ V DRŽAVAH LATINSKE AMERIKE Gverila Tupamo ros napovedujejo napade na vladne predstavnike Vicekonzul Gomide in Claude Fly še nista bila obsojena - ZDA: milijarda dolarjev za varnost diplomatov - Čile pred volitvami RIM, 24. — Rimski agenti so v preteklih dneh strogo nadzorovali Villo Borghese, kajti v parku se je zbirala skupina mladih brez stalnega bivališča in dohodkov, ker je MONTEVIDEO, 24. — V sporočilu, ki ga je urugvajska policija prejela davi, gverilci »Tupamaros* pišejo, da sc brazilski konzul Aloy-sio Gomide in ameriški kmetijski strokovnjak Claude Fly počutita dobro in da gverilsko sodišče še ni izreklo nobene obsodbe proti njima. Gomide in Fly sta bila ugrabljena 31. julija, oziroma 7. avgusta. To sporočilo je, če bo potrjena njegova avtentičnost, že enajsto v vrsti, ki so jih gverilci objavili v zadnjih dneh. Tudii v njem se še enkrat poudarja, da bodo «Tupa-maros* umorili talca, če bi se policiji posrečilo odkriti kraj, kjer ju skrivajo. Za dogajanja v tej južnoameriški republiki je zanimivo, da gverilci napovedujejo napade na »člane oligarhične vlade, policijske sile in ameriške svetovalce*. Te napovedi so pravzaprav v skladu z raznimi dogodki, ki so se odigrali v bližnji preteklosti. Znano je, da so gverilci napadli pred kratkim dve banki in so celo zasedli za kratek čas neko radijsko postajo. V tem zadnjem primeru NEREDI V ULSTERJU Eksplozija poškodovala električni transformator Republikanti izključili Gerarda Fitta • Odpoklic 500 angleških vojakov iz Ulsterja - Stavke v Angliji LONDON, 24. — Nadaljujejo se neredi v Severni Irski. Huda eksplozija je povzročila delno uničenje In velike poškodbe na električnem transformatorju v kraju Cradgavon, kar je seveda sprožilo vrsto neredov in nevšečnosti. Ko je nastala eksplozija — za katero so neznana! u/porabill približno 10 kilogramov eksploziva — in Štirje mrtvi in več ranjenih je bil obračun nedavnega trčenja med francosko in južnoafriško podmornico. Na sliki: reševanje francoske «Gala(ee» iz obrežnih naslpin poškodovala transformator, je bila seveda prekinjena dobava električnega toka. Približno 20 bližnjih poslopij je talko ostalo v pgpolni temi, vendar to še ni bilo najhuje. Veliki transformator v Craigavomu namreč dobavlja električno energijo ogromnemu industrijskemu obratu za izdelovanje avtomobilskih gum Good Year. Prekinitev toka je ustavila stroje v tovarni in na stotine delavcev Je moralo prekiniti delo za nekaj ur. Zmanjšanje toka so zaznali tudi v Belfastu, ki je oddaljen od Cradgavona skoraj 40 kilometrov. Eksplozija vsekakor ni povzročila žrtev. Policija in vojaški izvedenci pregledujejo ostanke eksploziva, da bi ugotoviti surovine, te katerih Je bil izdelan. Izvedelo se Je medtem, da so te republikanske stranke izključili poslanca za Ulster in Westminstar Gerarda Fitta, ki je pred kratkim ustanovil novo sooiail-demdkratsko-laburisttčno stranko, M naj bi bila v opoziciji upravi Clark. Sklep so sprejeM sinoči med sestankom republikanskega gibanja: za sklep je glasovalo 52 poslancev, proti pa samo eden. Vendar se ždi, da Fttt ne prizna sklepa, kajti sestanka ni Sklical tajnik stranke kot je obi-čaJ. Angleška Vlada, je Sklenila, da bo v nekaj dneh odpoklicala še 500 angleških vojakov, ki so bili do sedaj v Ulsterju. Odhod vojakov se bo začel jutri v Severni Irškt bo talko ostalo 9000 vojakov, med katerimi Je še 2500 mož, ki so dospeli v Ulster 12. Julija za «mimohod« protestantskih ekstremistov. V Angliji medtem stavka približno 25 tisoč delavcev avtomobilske industrije. Stavka se je začela v tovarni «GKN Sankey», nadaljevala pa se Je v mnogih drugih tovarnah. Do sedaj so morald že zapreti dve veliki avtomobilski tovarni: «Chrysler-> in «Trlumph». Sindikati in predstavniki lastnikov tovarn pa vztrajajo s svojimi zahtevami. Možno Je, da bodo v nekaj dneh zaprli tudi tovarno «VauxhaiH». se jim sicer ni posrečilo govoriti po radiu, oziroma posredovati nekega magnetofonskega posnetka, toda zasedba sama je povzročila v deželi veliko senzacijo. Vesti o bližnjih akcijah gverilcev je posredoval javnosti tudi dopisnik madridskega lista »Pueblo*, ki se je razgovarjal s predstavniki gibanja. Julia Camarera so urugvajske policijske oblasti aretirale tik pred odhodom letala v Madrid. Urugvajski časopisi pišejo mnogo o razmerah v glavnem montevidej-skem zanoru, kjer je zaprtih okoli 150 političnih zapornikov. Vladni listi skušajo dokazati, da vlada v tem zaporu popolna anarhija in da politični zaporniki počenjajo, kar se jim ljubi. Prevladuje vtis, da policijske oblasti pripravljajo represalije proti zapornikom. Zanimiva vest pa je medtem prišla iz Washingtona. Ameriški senat je odobril znesek ene milijarde dolarjev za okrepitev varnosti a-meriških diplomatov v tujini. S tem denarjem bodo med drugim izdelali 30 blindiranih diplomatskih avtomobilov ter povečali število «goriI», katerim je zaupano varstvo diplomatov1. Čile je prav v teh dneh na pragu političnih volitev. V tej deželi se bije ostra bitka med konservativci, katere zastopa njihov predstavnik Jorge Alessandri, levičarskimi skupinami (socialisti, komunisti in radikalci) katerim stoji na čelu kandidat Salvador Allende, ter zmerno skupino Radomira Tomiča, ki je kandidat demakristjanske stranke, ki je sedaj na oblasti. Salvador Allende je izjavil, da bo izvajal, če bo izvoljen, splošno socialistično politiko in se bo tudi boril za ustanovitev »marksistične države*. avtomobila «1300». Karabinjerji so naredili vse, kar je bilo mogoče, da bi ga našli, vendar neuspešno. Danes zjutraj, ko je stopil skozi vežo, pa je Biasi doživel veselo presenečenje: ob pločniku je spet stal nepoškodovan njegov avtomobil, ki so ga tatovi po «uporabi» vrnili. Verjetno so z njim preživeli «week-end«. 30 let zapora zaradi sabotaže SAN DIEGO, 24. — 18-letni mornar Wdilliiam F. Passmore se je moral danes zagovarjati pred vojaškim sodiščem zaradi saboterskdh dejanj na bojni ladji «Rdchard B. Anderson«. Zdi se, da Je mladenič skušal onemogočiti plovbo ladje tako, da je v pogonski sistem vtaknil neikaj žebljev in manjših Jeklenih predmetov. Ladja je bila namenjena v Vietnam, ampak zaradi sabotaže je morala prekiniti plovbo. Popravila so stala 231.000 dolarjev. Passmora lahko obsodijo tudi na 30 let zapora, kar Je za taka dejanja predvidena kazen. Sir Laurenc« Oliver hudo bolan LONDON, 24. — Znani angleški filmski igralec Sir Laurence Oliver, ki je ?tar že 62 let, je pred nekaj tedni zbolel za pljučnico in so ga sprejeli v znano londonsko bolnišnico. Pred nekaj dnevi pa se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo zaradi srčne napake. Glasnik »National Theatre* je javil, da igralec za daljšo dobo ne bo mogel stopiti na oder. Odpovedali so zaradi njega tri predstave »Plesa smrti* v gledališču »Old Vic*. Zdi se vsekakor, da bo Sir Laurence v nekaj dneh zapustil bolnišnico, vendar bo njegova okrepčevalna doba trajala dva ali celo tri mesece FORMIA, 24. — Karabinjerji te Formde so našli v neki votlini približno dva stota pražene kave, ki so jo neznani tatovi ukradli pred dvema dnevoma v nekem skladišču. Verjetno si tatovi niso pričakovali, da bo vanj po praženi kavi tako močan, da ga bodo lahko čutili mimoidoči, kakor se je dejansko zgodilo. Eden od teh je seveda takoj obvestil karabinjerje, ki pričakujejo tatove v votlini. Prepričani so namreč da tatovi ne bodo zapustili ukradenega blaga, temveč se bodo vrniii, da bi ga odnesli, čaka jih vsekakor ne preveč prijetno presenečenje. XXXI. KINEMATOGRAFSKI FESTIVAL V BENETKAH Pakkasvirtov film «Kesakapina» podrobno analizirn finsko družbo Odložili predvajanje brazilskega «Der leone have seot cabacas» BENETKE, 24. — Na XXXI. mednarodnem festivalu umetniške kinematografije so predstavili finski film »Kesakapdna« (Poletna vstaja) režiserja Jaaka Pakkasvirte. Film predstavlja podrobno analizo finske družbe, kd je dosegla blagostanje in bogastvo. Nasprotno od francoskega filma «Petit ži petit« Jeana Roucha, ki je skušal analizirati črnsko nerazvito družbo v Afriki, prikazuje Pakkasviirta preveč razvito družbo na Finskem. S tem filmom je režiser končno nudil gledalcem možnost, da so spoznali novo plat skandinavske kinematografije, ki so jo do sedaj predstavljali edino danski in švedski filmi. Glavno vlogo ima v filmu «oover-girl« Susamne, ob kateri živijo brat, ki je po poklicu jedrski fizik, nekatere kolege in industrije«;, s katerim naj bi se dekle poročilo. Film analizira vsakdanje življenje in delo mlade Susamne, vendar v vsakdanje dogodke vpleta filozofska, politična in sociološka razmiš-ijenja. Na ta način postane anaiM-za socialdemokratske in kapitalistične finske strukture odpor proti blagostanju. Od časa do časa pa med duševnimi krizami «cover-gerl» lahko najdemo tudi vzroke raznih psiholoških, moralnih in socialnih situacij, ki jih še vedno povzročajo materializem in stremljenje po uspehu. Vendar se protagonistka reši krize in se upre sistemu. Film zaključujeta trditvi: «Uničite vse, kar ste zgradili, da boste lahko spet zgradili«. «Sreča posameznikov ne bo možna, dokler ne bo preureditve socialnega sistema.« Glavni protagonisti filma so Tit-ta Karakorpi, Hannu Oravisto, Vedikko Homkamen, Petra Freu in Eero Malasnieni. O svojem filmu je režiser Pakkasvirta izjavil, da je «Kesaikapima» namenjen finske-mu občinstvu, ki kljub blagostanju in napredku ostaja »kmečka« družba«. «Ne gre samo za razredne probleme, temveč tudi za primerjavo družbe, kd živi v bolj ali manj razvitih deželah,« je izjavil režiser, «na Finskem Je ekonomsko in moralno izkoriščanje žeto močno, kajti naša dežela leži med Sovjetsko zvezo in Švico. Psihološki pritisk je torej precej močan.« Svoj intervju s časnikairjd je Pakkasviirta zaključil s sledečimi besedami: «FMm je bil namenjen predvsem občinstvu v majhnih mestih, v vaseh, na podeželju. Nismo nameravali pripraviti izrednega filma, ki naj bi predstavljal kinematografsko umetnino. Naš cilj sta bili analiza in postavitev točnih vprašanj, na katera naj finsko občinstvo samo išče odgovor.« * * • Danes je bili na programu tudi brazilski film «Der leone have seot cabaoasvi (Lev ima sedem glav) režiserja Glaiuberja Roche, ki je pobudnik tako imenovane šole »dnema novo«. Dejansko je Rooha prvi dat mednarodni pomen brazilski kinematografiji. Kritiki in občinstvo si bodo lahko ogledali film šele jutri, kajti filmski trak je zaradi neke napake ostat na rimskem letališču In ne bo mogel pravočasno dospeti v Benetke. Prvič od kar so v Benebkah mednarodni festivali, si bo lahko občinstvo ogledalo film pred časnikarji in izvedenci ter ne dia bi 'lahko prej bralo kritiko. Prvenstvo v gradnji «peščenih gradov» LA BAULE (Francija), 24. — Pred nekaj dnevi se je v francoskem kraju La Baule začelo zanimivo in nekoliko neobičajno prvenstvo v gradnji »peščenih gradov*. Zanimivo je, da je to že dvanajsto Pr' venstvo take vrste. Tekmovalce'1 je 22 te najrazličnejših držav. P°" sebna komisija je podelila prvo nagrado Brazilcu Paulu RodriguezU Perritu, ki je izdelal reprodukcijo kipa »otrok s psom*, ki je v Sao Paolu. RIM, 24. - V pričakovanju sestanka švicarsko - italijanske koto1' sije, ki bo morala odločati o načinu izvajanja zakona za omejite* tuje delovne sile v Švici, je pre? sednik ACLI pozval zunanjega n*1’ nistra, naj bi sklical sestanek P° sebnega odbora pri notranjem ministrstvu, ki se ukvarja s problf mam italijanskih delavcev v tuji*11: Navzoči bi morali seveda biti tu® sindikati in predstavniki ACLI. j* nista znana odgovor notranjega H*] nistra, ne stališče, ki ga bodo zavzele druge organizacije. CORTINA D'AMPEZZO. 24. -J helikopterjem so danes rešili *' letnega planinca iz Munchena H® sa Lutherja, ki se je ponesrečil gorski skupni Cadini di Misurtf* pri Bellunu v višini 2367 m. Tiger je bil privezan z verigo v nekem hollywoodskem študiju- . letni filmski igralec Brandon Cruz se je tigru približal in ga vleči za rep. Sele ko se je zveri na obrnila in grozeče »zabrund®1^ sc je deček oddaljil in presenečeno vzkliknil: «Ampak bil je živ tiger' ^ ZASKRBLJENOST POTROŠNIKOV IN PROIZVAJALCEV Nesmiselno uničevanje sadja v severni Italiji RIM, 24. — V severni Italiji, posebno v Emiliji, je v polnem teku uničevanje sadja. Sedaj so na vrsti hruške sorte «guyot», jutri bo ista usoda prizadela sorto »passacras-sana* (teh bodo morda letos pridelali okoli 5 milijonov stotov), potem bodo na vrsti jabolka. Buldožerji neusmiljeno mečkajo na poljih tisoče in tisoče stotov žlahtne ga sadja, ki ga proizvajalec ne more prodati, čeprav so cene sadju na trgu zelo visoke. Škandal je že na vsedržavni ravni. Predsednik ministrskega sveta Colombo se je o teh vprašanjih že pogovarjal z ministrom za kmetijstvo, ki je sklical za danes sejo na ministrstvu, kjer se bodo vladni funkcionarji pogovarjali o tem vprašanju s predstavniki raznih družbenih organizacij, ki zastopajo proizvajalce iz Emilije in Veneta. Tajništva treh velikih vsedržavnih sindikatov CGIL, UIL in CISL go že pred časom zahtevala od vlade naj se čdmprej skliče skupni sestanek na katerem bi razprav- ljali o vprašanju uničevanja sadja, ki je soda j v teku posebno v Emiliji. V skupnem sporočilu tajništva treh sindikalnih organizacij so menila, da je uničevanje sadja in drugih kmetijskih pridelkov posledica pomanjkanja reform v kmetijstvu in določene politike, ki je odprla pot dlivji špekulaciji in ni poskrbela za obrambo bistvenih interesov države v pristojnih ustanovah skupnega evropskega trga. To je prvi korak, ki so ga napravile uradne sindikalne organizacije v zvezd z: nesmiselnim uničevanjem sadja, posebno hrušk in deloma breskev, do katerega je prišlo v zadnjem času v ne nekaterih kmetijsko razvitih predelih Italije, a predvsem v Emiliji. Zdi se, da so letos, posebno v tej deželi kmetje delali zastonj. Če rečemo zastonj, ne mislimo, da niso prejeli od kilograma hrušk ali breskev prav nič. Res pa je, da je del njihovega pridelka popolnoma uničen. Uničile pa ga niso nevihte, ali kakšne druge vremenske nevšečnosti. Danes desetine in de- setine buldožerjev mečkajo in teptajo tisoče in tisoče stotov žlahtnega sadja, ker ga kmetje ne morejo prodati. Oddajo ga lahko le ustanovi AIMA, ki je pooblaščena v okviru sporazumov evropskega skupnega trga, da odkupuje odvečno proizvodnjo sadja, plača sadjarjem določeno ceno za vsak odkupljen kilogram ter poskrbi za uničenje odkupljenih količin. Postopek je v bistvu tak: sadjar pripelje svoje sadje v neko podjetje, ki deluje v okviru AIMA. Sadje pretehtajo in takoj nato ga obarvajo z anilinom. Tako hruške oziroma breskve dobijo lepo modro barvo. Po tej operaciji sadje ni več užitno. Sadjarju izplačajo okoli 20 lir za kilogram in takoj nato odpeljejo sadje na kraj, kjer ga z buldožerji uničijo. Sto metrov proč morda ženske in moški odbirajo sadje z dreves, kateremu je namenjena ista usoda: pot dio podjetja, kjer ga bodo obarvali in potem nazaj sto metrov od kraja, kjer so ga obrali. V Ferrari, ki je sredi izredno bogatega sadjarskega področja, sta- Tatovi vrnili ukradeni avto MILAN, 24. — Nekoliko neobičajen dogodek se je pripetil v preteklih dneh v Milanu: neznani tar tovi so vrnili lastniku ukradeni avto. Cammeto Biasi je v soboto zjutraj prijavil karabinjerjem krajo ,m Žlahtno sadje (danes hruške in breskve, jutri verjetno jabolka) v zabojčkih, ki so namenjeni prodaji in drugo, ki ga bodo pomendrali buldožerji nejo hruške v trgovini okoli 1®® ^ kilogram. ^ Kolikšne količine sadlja bod-d^ tos uničila? Točna podatki še ^ znani, toda lahko računamo,”®^ letošnja proizvodnja po P^jpjl) vanjih strotovnjakov zn ašal« 17 milijonov stotov hrušk, 60 Qj 700 tisoč stotov več kot 1-a«1-^ teh je okoli 3,3 milijona neuporabnih. Ostane 13,7 ^ stotov, ki bi se lahko prodaj ^ trgu. Dva milijona in 700 tls0*^ tov bodo prodali v tujino, 700 ^ stotov bo uporabila industrij ^ izdelavo sokov in alkohola, ^ količina pa bo namenjena z« tfi njo uporabo. Od te količin® P prodan le en del, ostalo P« uničili. _„ie Kdo bo odgovarjal za unič®,‘lri-vseh teh dobrin? Krivdo z« vdio z« r. «0-kmetij*®** tega ^Po- pisujejo na eni strani liriki v okviru skupnega ew’*'XJ|llt ga tržišča, ki vodi določeno ko cen in ki te posebneg« izplačuje odškodnino kJb^^ cem za proizvode, katerih 0 pi goče prodati po ugodnih cen®® jt» pa je na drugi strani, da rn®\\jp»J' lija, Id Je eden od najpo-ni^^l šdh proizvajalcev sadia, precejšnje vsote, kd gredo v ^ sklad evropskega tržišča. N* pa je tudi res, da je vse se dogaja posledica nenačrtta tike državnih organov, kd & pustili vse to področje vpt* ^ v bije ta se niso zmetal*, -gpf smotrno pripraviti potrebneP^Ji' za koristno vnovčenje veta5"1 čta sadja. j« V severnih državah EvrPP^ijf* sadje zelo drago: Jabolk«