Poštnina plačana v gotortnL Leto XIXM st. 148 LJubljana, sreda 2» junija 19S8 Cena 2 Din Upravnl&tvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122. 8123, 8124, 8125, 8126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2465. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2, — Telefon SL 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11-842, Praga Oslo 78.180. VVien St 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev, 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. ODKMTJE NOVEGA SPOMENIKA NEZNANEMU JUNAKU NA AVAU Veličastni novi spomenik je Ml zgrajen na željo Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja in je delo slavnega kiparja Meštroviča Beograd, 28. junija, p. Na Avah je bil danes posvečen novi veličastni spomenik Neznanemu junaku. Obenem so v okviru posebne svečanosti prenesli zemske ostanke Neznanega junaka iz grobnice pod starim spomenikom v novo grobnico. Svečanosti so prisostvovali poleg drugih zastopnik Nj. Vel. kralja, general Dragoljub Majstoro-vič, vojni minister general Ms; ič, komandant Beograda general Kostič, ter množica bivših bojevnikov iz vse okolice. Novi spomenik je bil zgrajen na željo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in po načrtih našega slavnega kiparja Ivana Meštroviča. Na Vidov dan 1. 1934. je bil v prisotnosti kralja Aleksandra položen temeljni kamen za novi spomenik na vrhu Avalskega griča. Okrog starega in novega spomenika se je zbrala že navsezgodaj velika množica ljudstva iz vseh bližnjih in daljnih kra- jev. Častna četa vojakov se je postavila v vrsto ob starem spomeniku. Dva stara bojevnika, Dragoljub Milovanovič in Marko Vikentijevič, ki sta že pred davnimi leti pokopala zemske ostanke Neznanega junaka, sta jih danes spet odkopala. Dvorski prota Mihajlo Popovič je nato opravil cerkvene obrede, upravnik kraljevega dvora, polkovnik Leko, pa je prečita! povelje, ki ga je izdal blagopokojni kralj ob priliki polaganja temeljnega kamna novega spomenika. Povelje so danes podpisali kraljevi odposlanec general Majstorovič, vojni minister general Maric, poveljnik Beograda general Kostič, polkovnik Leko in prota Popovič. Oddelek vojske je nato oddal častni strel. Zatem se je razvila svečana povorka, ki je krenila od starega spomenika proti novemu in se povzpela visoko gori po stopnišču. Na čelu sprevoda je bil oddelek vojakov z zastavo. Sledila je krsta, ki so jo nosili vojaki. Za krsto so stopali kraljevi odposlanec, vojni minister general Maric in vsi ostali. Preden so krsto spustili v grobnico novega spomenika, je imel poveljnik Beograda lep govor o zaslugah junakov vse jugoslovenske vojske. Ko so krsto spustili v grobnico, so se nad spomenikom pojavila vojna letala, ki so spustila mnogo šopkov cvetja. V državi je bila to vsekakor najlepša, najpomembnejša in najbolj pietetna vi-dovdanska svečanost. A tudi po vseh beograjskih cerkvah so bile danes svečane službe za Vidov dan. Službi božji v Sa-borni cerkvi so prisostvovali vsi člani vlade s predsednikom dr. Stojadinovičem. Cerkvena opravila je opravil episkop Josip iz Skoplja. Lepe vidovdanske proslave so bile danes tudi na vseh šolah, na katerih se ješ obenem zaključilo tudi šolsko leta LIČIC OLSKE IDEJE Zmagoviti pohod življenja kipeče sokolske mladine po ulicah zlate slovanske Prage Praga, 28. jun. h. Zlet sokolskega naraščaja je doeegel danes svoj višek z zmagovitim pohodom telesno in duševno zdrave, življenja kipeče sokolske mladine. Bil je to sprevod, da tudi Praga enaikega še nd videla, četudi .je bila pozorišče že prenrno-g-ih ogromnih svečanosti. Sprevod članskem zletu prihodnji teden bo današnjega morda prekosil po mogočnosti, ne bo ga pa mogel ne po navdušenju, ne po lepoti in prisrčnosti. Naraščajeki zlet se je z današnjim sprevodom še tod]" kakor s svojim javnim nastopom kot enakovreden in enako pomemben -pridružil članskemu in bo tak brez dvoma ostal za vso bodočnost. Defiini-tivno so minfili časi, ko je naraščajski zlet tvoril le nekake predzletne dni. Praga se je za današnjo svečanost oblekla v slavnostno obleko, o kakršni bo ostala do srede prihodnjega tedna, ko bo zuet končan. Lc redke nemške hiše so brez zastave. V središču mesta in po glavnih ulicah ter po ,predmestjih so okrašena z venci in zastavicami tudi vsa okna. Vse izložbe so v znaku sokolskega zleta. Po glavnih ulicah, koder je šel sprevod in kjer bo v glavnem šec tudi članski, so v ustavljeni visoki železni jambori z velikimi! zastavami Pročelia hiš so okrašena z girlandaimi, na mnogih hišah pa so tudi Tyrševe in druge sokolske slike. Tudi vse to je mnogo pripomoglo, da je bil današnji siprevod še lepši in palisrSnejši-Kdor ga ie doživel, ne bo mogel tega nikdar pozabiti. Popisati se to ne da. Naj se zato omejimo le na nekatere ugotovitve. Naraščaj ske čete so se začele zbirati oh 4. popoldne na ulicah in trgih Velikih Kraljevih Vinohradov. Točno ob 5- je za igrala prva godba in je odšlo čelo sprevoda na pot. Ura je bila že 8. in mrak je že padel na mesto, ko so se še vedno uvrščale v sprevod zadnje čete. Nad tri urt je korakal sprevod mimo istega mesta Nad 60.000 naraščajnikov in naraščajnic je bilo v njem. V sprevodu so nosili nad 2000 praporov in med posameznimi četami je bilo uvrščenih 250 sokolskih godb. Pot je bila dolga 7 km in je vodila po glavnih ulicah mestnega osrčja na zgodovinski Staromestni trg. Na čelu sprevoda je sokolska častna straža z golimi meči v rokah nosila državno zastavo. Za njo je šel načelnik ČOS br. dr. Klinger s tehničnim odborom, nate prva godba, za njo pa kot prvi jugoslo-venski naraščaj s saveznim načelnikom dr. Pihlerjem na čelu. Potem so se brez konca in kraja vrstile močne čete češkoslovaškega naraščaja, urejene po župah. Najprvo so šle župe iz Podkarpatske Rusije in drugih oddaljenih pokrajin, naraščaj iz Zedinjenih držav, Kanade, Nemčije in ostalega inozemstva, kjer deluje češko slovaški Sokol, nato pa župa za župo iz vse republike. Prvo četo vsake župe sc. tvorili dečki v okusnih novih narašča jskil krojih, drugo oni v starih belih krojih, ki so znani tudi v naših krajih od posetov češkoslovaškega naraščaja, tretjo četo pa naraščajniki v živih telovadnih krojih enakih našim. Za fanti so korakala dekleta dotične župe, vse v svojih pestrih oblekcah. Dekleta so imela šopke, palčke s trakovi, zastavice ali pa bele, rdeče in modre robce, tako da so z njihovim mahanjem ustvarjale nepopisno slikovito reko, ki se je vila po širokih ulicah. Jugo-slovenski naraščajniki so stopali v vrstah po 8, češkoslovaški pa v vrstah po 12 prav tako tudi naraščajnice. Vso dolgo pot je stopala sokolska mladina v enem samem orkanu pozdravljanja in ovacij. Nad pol milijona ljudi je tvorilo špalir. Vse je mahalo z robci, zastavicami, rokami, povsod neprestano vzklitkanje. Praga, ki je drugače razklana na cel tucat strank in je imela pri nedavnih občinskih volitvah nad 20 kandidatnih list, je bila danes le eno. Vse, staro in mlado, moški in ženske, premožni in revni, vsi so čutili le utrip svojega češkoslovaškega srca in niso mu branili, da je prekipevalo ob pogledu na to zlato mladino, na to krasno bodoč- nost Bil pa je to tudi res poihod življenja, pohod veselja, zdravja in lepote, da si lepšega ni mogoče zamisliti. Ljudje se niso prav nič sramovali, da so bili proti koncu že vsi hripavi, da so bile oči solzne od tega silnega doživetja. Ni treba še posebej omenjati, da so bili povsod entuziastično pozdravljeni zlasti jugoslovanski naraščajniki in naraščajnice. Na Staromestnem trgu je bila postavljena častna tribuna, na kateri so gledali sprevod ministri, povečini v sokolskih krojih, župan Prage dr. Zemkl. tudi v sokolskem kroju, starešinstvi ČOS in SKJ s starostoma v;. ■T*. .... "-i \ - V. '* V.' >.} .. 'i. ■ 'T 1- i š* ■ " Kr V; -Srr, t---' - -- -r-,-T i "•■'--■/i Gasilska župa sreza Kočevje naznanja pretožno vest, da je njen zaslužni starešina, tovariš inž. ANTON RUDEŽ MEJITELJ ZASLUŽNEGA KRIŽCA m. STOPNJE GASILSKE ZVEZE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE, VELEPOSESTNIK IN INDUSTRIJALEC dne 28. junija 1938. ob 9. nri nenadoma preminul. Dobrega tovariša spremimo dne 30. junija 1988 ob 16.30 ari iz hiše žalosti na farno pokopališče v Hrovači k večnemu počitku. Ohranimo mu časten spomin! RIBNICA, dne 28. junija 1938. Župni upravni odbor u Svečana prestava Vidovega dne Ljubljana, 28. junija Slovesno je danes Ljubljana počastila praznik Vidovega dne. Z vseh hiš v mestu so zaplapolale državne troboj-nice, po cerkvah pa so duhovniki darovali svečane službe božje Nacionalna javnost se je z iskreno hvaležnostjo spominjala žrtev padlih v borbah za osvobojen je in zedinjenje, a na svoj način je kakor vsako leto šolska mladina praznovala svoj Vidov dan. Po cerkvah in domačih kapelah so bile šolske maše, ki so se jih udeležili dijaki, dijakinje in člani profesorskih zborov, nato pa so se na šolah delila sprU čevala. Vidov dan je v narodni državi od nekdaj dan žetve za šolsko mladino, a obenem dan slovesa od Ljubljane. Danes dopoldne so ulice še enkrat zaživele v pestrem, razgibanem vrvežu mladosti, potem pa se bo Ljubljana za nekaj mesecev pogrezniia v svojo počitniško tišino, dokler ji na pragu jeseni študentje ne prineso novega zamaha življenja. V stolnici so se ob 10. razen verni- kov in širokega občinstva zbrali k slovesni službi božji tudi predstavniki naše javnosti. Mašo je daroval škof dr. Rožman, a prisotni so bili med drugimi minister za telesno vzgojo dr. Mi-letič, minister brez portfelja dr. Krek, pomočnik komandanta divizije briga-dni general Dodič, ban dr. Natlačen, podpredsednik mestne občine dr. Rav-nihar, šefi in zastopniki vseh državnih uradov, francoski konzul Remerand, konzul ČSR Minovsky in ostali člani konzularnega zbora ter odposlanstva vojnih dobrovoljcev, rezervnih oficirjev in koroških borcev. Ob 11. je sledila svečana služba božja s parastosom v pravoslavni cerkvi, ki jo je daroval prota Budimir in pri kateri je sodelo* val pravoslavni cerkveni zbor. Poleg drugih predstavnikov so se svečanosti udeležili pomočnik bana dr. Majcen, predsednik pravoslavne cerkvene občine prof. Jurkovič in številni člani oficirskega zbora. Službe božje so bile tudi v ostalih cerkvah. Z zaključkom šolskega leta so bile združene tudi Pevski zfeor Glasbene Matice je podal obračun uspešnega Ljubljana, 28. junija. Snoči je v Hubadovi dvorani Glasbene Matice polagala dosedanja uprava letni obračun in sicer je bil to 47. redni občni zbor pev. zbora Glasbene Matice. Predsednik g. Silvan Pečenko je pozdravil članstvo ter podal kratko predsedniško poročilo. Navidez je bila to leto koncertna sezona nekoliko šibkejša, pa le navidez, kajti v resnici je bila zopet staroma-tično zdrava, kar sta predvsem pokazala Foersterjeva proslava in pa koncertni nastop v Postojni. Razmerje glasov je bilo vse leto lepo uravnovešeno, in sicer tudi v drugi polovici leta. Društvo čakajo v prihodnji sezoni velike naloge, za katere se bo treba temeljito pripraviti. G. Pečenko se je spomnil tudi bivših članov Matice, ki bo se letos preselili v večnost, ter se iskreno zahvalil onim, ki so s tako požrtvovalnostjo vodiH delo, tako g. direktorju Poliču, g. Zepiču, ravnatelju Albinu Sajovicu in prof. šivicu. Prav toplo zahvalo je izrekel za sodelovanje tudi Slovenskemu vokalnemu kvintetu. Tajniško poročilo je podal tajnik g. Gr-čar. Glasbena Matica je postala življenjska potreba našega naroda, dasi ljubljansko občinstvo ni pokazalo vedno dovolj razumevanja za njeno delo. Vse nastope, ki so bili tudi letos številni in vedno kar najbolj uspeli, je vodil direktor Polič. Društvo je postavilo spomenika velikima skladatelja A-dmviču in Foersterju. Za obe proslavi je pokazala kulturna Ljubljana še vse premalo zanimanja, število članov je spet naraslo in sicer je zdaj vsega skupaj 32 članic in 52 članov. Društvo ima celo vrsto lepih načrtov, ki jih bo skušalo že v teku novega poslovnega leta vsaj delno uresničiti. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Lasbacher, posnemamo, da je imel pevski zbor dohodkov 16.951 in izdatkov 18.876 din. Trenutno je v blagajni še nekaj nad tri tisoč dinarjev. — Direktor Polič se je zahvalil članom za zvestobo. Poudaril je, da je bilo letos delo poglobljeno v notranjost, medtem ko se na zunaj zbor ni pokazal s svetovnim delom Na sporedu za bodoče leto so pa zopet trije koncerti večjega stila- Svojemu priljubljenemu artističnemu vodji so navzoči prirejali velike ovacije. Računski pregledniki so našli knjige in stanje blagajne v redu, ter so predlagali razrešnico dosedar njemu odboru. Ob soglasnem odobravanju' vsega članstva je bila izvoljena domala do?edanja uprava tudi za novo poslovno dobo. Mesto podpredsednika je zasedel g, dr. M Hribar. Pri Slučajnostih je bil sprejet predlog ravnatelja g. Lajovica, da se po možnosti osnuje pevski zbor za začetnike kot podmladek matičnega pevskega zbora. Matičarji se po celoletnem plodo-nosnem delu razhajajo na počitnice v zavesti, da je njihovo delo v velik prid pevski kulturi slovenskega rodu. Strašna nesreča s tovornim avtom pri čabru Mrtva sta mesar Tavčar iz Logatca in trgovec čop iz čabra — šofer Podgoršek Je hudo ranjen Rakek, 28. junija. Po vsej Notranjski so se danes razširile govorice o katastrofi, ki se je v pretekli noči primerila v bližini Čabra. Kolikor se je zaradi oddaljenosti doslej moglo ugotoviti, se je nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, zgodila takole: Avtobusno podjetje g. Štirna vrši redno prometno službo na progi od Vrhnike preko Čabra na Sušak in nazaj. Podjetje ob ratuje. s težkimi tovornimi avtomobili. Stirnovemu šoferju Vinku Podgoršku se je včeraj na povratku s Sušaka pridružil ugledni logaški posestnik, mesar in gostilničar g. Tavčar v družbi trgovca Čopa iz Čabra. Tovorni avto je bil naložen s cementom. Ker je bila huda soparica, je samo šofer ostal v kabini, a Tavčar in Čop sta poiskala mesto na vrečah cementa Pri Brodu na Kolpi je tovorni avto zavil proti Čabru. Pri vasi Kleščah, ki je oddaljena 9 kilometrov od Čabra, je moral težko natovorjen avto čez most, ki je precej slab in je bilo dovoljeno čezenj prevažati sama tovore do 3 ton, medtem ko je že sam tovorni avto tehtal toliko, tovora pa je tudi bilo za nekaj ton. Pod bremenom se je most takoj udri m avto se je prevrnil v globel. Na Tavčarja in na Čopa se je zrušil ves cement in sta bila na mestu mrtva, medtem ko je šofei Vinko Podgoršek obležal s hujšimi ranami. Vaščani so brž prihiteli na pomoč, da so spravili poškodovance izpod ruševin. Pokojni Tavčar je bil star 56 let in je zapustil ženo in dve hčerki. Na Sušaku je imel kupčijske zveze zavoljo vinske trgovine ir je baje tudi sam nameraval na jutršnji dan odpreti na Sušaku gostilno. Trgovec Tavčar je bil doma iz Tržče nad Čabrom in je takisto užival med prebivalstvom lep ugled Nesreča se je močno dojmila vsega čabranskega prebivalstva. V Logatcu pa še pričakujejo podrobnih poročil Smrtna žrtev strele pri Celjsi Na Čretu Je ubilo 7* letno Apoloni jo Mi\šetovo Celje, 28 mnija Danes popoldne po 15. uri je prihrumela nad Celje in okolico huda nevihta. Padala je tudi toča ki pa k sreči ni napravila prehude škode. Večkrat zapored je treščilo. vendar strela ni zanetila požara. V Grofiji, kjer je nameščeno sresko sodišče, je strela uničUa električno napel iavo, da Je bila Grofija s precejšnjo okolico vred nekaj časa brez toka Strela je tudi močno poškodovala več radijskih aparatov. skrbno pripravljene vidovdanske prireditve na vseh ljubljanskih šolah. Maribor, 28. junija Vidov dan je Maribor proslavil na tradicionalen način z zaključkom šolskega leta in s pontifikalnim Requie-mom v tukajšnji stolnici, ki so mu prisostvovali vsi predstavniki mariborskih oblasti ter javnega življenja. Med 10. in 11. uro so bile mariborske trgovine zaprte Z vseh hiš so plapolale državne zastave. Celje, 28. junija Za Vidov dan se je vse mesto odelo v državne zastave. Ob 8 je bila služba božja v opatijski, nato v pravoslavni cerkvi in starokatoliški kapeli ter v evangeljski cerkvi. Službi božji so poleg ostalega občinstva prisostvovali tudi predstavniki civilnih in vojaških oblast ev in uradov, šol in korporacij ter deputacij Sokola in gasilcev. Na šolah so bile po zaključnih službah božjih lepe šolske svečanosti. Družina posestnika Vrhovška je bila v času nevihte zaposlena pri sušenju m spravljanju sena na travniku v Cretu tik mestnega pokopališča. Ob 15.10 je silovito treščilo in je strela na mestu ubila 73-let-no vdovo tovarn škega delavca Apolonijo Mikšefovo. ki je grabila seno ženo posestnika Vrhr-ška ki je grabila seno blizu Apoloni je Mikšetove, pa je strela zelo t omamna Pokorno Apolonijo so pripeljali v mrtvašnico na bližnje pokopališče. Dvajset let robije za gnusni zločin Celje, 28. junija. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 41-letni delavec Franc Pintarič iz Dečnih sel pri Artičah v brežiškem srezu, ker je letos 23. aprila v Sromljah z lovsko puško umoril svojega brata Josipa Pintariča. Senatu je predsedoval s. a s. dr. Dolničar, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Go-ričan. Franc Pintarič je pred leti dvakrat tožil svojega brata Josipa zaradi dote, ki bi mu jo moral Josip izplačati, in je Josipa že več let mrzil Sresko sodišče v Brežicah je 27. junija 1935 obsodilo Franca Pintariča na deset dni zapora, ker je svojemu bratu Josipu grozil, da ga bo ubil, mu polomil noge in izkopal oči, če mu ne bo dal denarja, in mu tudi s samokresom v roki grozil, da ga bo ustrelil. Franc Pintarič je bil tožil svojega brata Josipa na plačilo dedne odpravnine in na plačilo za prevzeto vino s skupnem znesku 3.900 din. Dne 14. junija 1935 sta se poravnala in se je Josip zavezal izplačati bratu 2.000 v dveh obrokih do 15. julija in do 15. avgusta 1935. Zaradi teh pravd je vladalo med bratoma vefiko sovraštvo, ki se js še poveča- lo. ko je Josip Pintarič naznanil v aprilu in maju 1935 svojega brata zaradi prestopka po §307. k z in zaradi zločinstva po členu 3. zakona o zaščiti javne varno-, sti in reda v državi. Franc Pintarič je bil na podlagi te ovadbe aretiran in izročen sreskemu sodišču v Brežicah. V tej kazenski zadevi je Josip Pintarič kot priča izpovedal, da je ovadil svojega brata zato, da se mu revanžira, ker mu brat vedno grozi, da ga bo ubil in ustrelil in mu zdrobil roke. Josip Pintarič je 1. 1935. poravnal bratu vse obveznosti. Franc Pintarič, ki je bil prej zaposlen v Franciji in je po svojem povratku v domovino živel pri svojem bratu, se je 1. 1935. preselil v Dečna sela. Od takrat brata nista prišla več v osebne stike. Dne 23. aprila t L okrog 18. je prišel Franc Pintarič iz Dečnih sel v Sromlje z namenom, da ubije svojega brata. Pod suknjič je skril lovsko puško, ki jo je bil zložil v posamezne dele, s seboj pa je vzel tudi dve patrom, napolnjeni s šibrami raznih velikosti. V Sromljah je govoril z nekaterimi ljudmi in je bil popolnoma miren. Ko je zavil od Petanove hiše proti Zarni-kopemn vinskem« hrama, je opazil svojega brata Josipa, ki je prihajal iz svojega vinograda proti Petanovi hiši. Franc Pintarič je hitro zložil svojo lovsko puško in nato nr 'aljavo kakih 15 m ustrelil proti prihajajočemu bratu. Strel s šibrami je del Josipa v prsi. Josip je zakričal: »Jezus, Marija, pomagajte!«, se obrnil in stopil proti Zarnikovemu vinskemu hramu. Franc mu je sledil, ustrelil iz daljave 10 m še enkrat proti bratu in ga zadel v hrbet. Josip Pintarič se je še opotekel kakih 18 korakov do zidanice, nato pa se je zgrudil in v nekaj minutah izkrvavel, šibre so bile presekale Josipu Pintariču srce in glavno odvodno žilo ter prodrle v pljuča, jetra, želodec in ledvice. Franc Pintarič je po svojem gnusnem zločinu mirno odšel in se nekaj časa skrival v gozdu, kjer je tudi skril puško, 26. aprila pa se je javil sodišču v Celju. Franc Pintarič priznava svoje dejanje, pravi pa, da ni imel namena ustreliti svojega brata, marveč da ga je hotel samo preplašiti. Trdi tudi, da se ni popolnoma zavedal svojega dejanja in da je ravnal v duševni zmedenosti, ker je božjasten. Vse okolnosti in tudi priče pa so ovrgle ta zagovor. Jasno je, da je Franc Pintarič ravnal po zrelem preudarku, Franc Pintarič je bfl obsojen zaradi umora po § 167/n na 20 let robije, na trajno izgubo častnih pravic in plačilo pov-prečnine v znesku 500 din. Vdovi umorjenega brata mora plačati 1.202 din za pogrebne stroške. Vidov dan na grobu dr. Ivana Laha Ljubljana, 28. junija Na kratko vest v nedeljski številki »Jutra«, da se bodo na Vidov dan. ki ga je pokojni pisatelj in nacionalni borec dr. Ivan Lah vedno tako častil in proslavljal, njegovi prijatelji zbrali ob njegovi gomili, jo okrasili s cvetjem in zagrebti vanjo prst z materinega in očetovega groba v Šmarju, so se sestali ob enajstih dopoldne ob prezgodnji dr. Lahovi gomili pokojnikovi prijatelji — mušketirju njegovi tovariši z lice ja. zastopnice bivših učenk in več gospa in gospodov. Od sorodnikov sta se pietetne proslave udeležila pokojnikov tast g. Jera-la in njegova soproga. Dr. Lahova vdova Boži je s sinčkom Andrijanom na počitnicah pri sorodnikih v Ilirski Bistrici. Ko so pod žgočim vidovdanskim nebom na grobu avtorja knjig »V borbi za Jugoslavijo« zaplapolale svečke, je spregovoril akademski slikar prof. Mirko Šubic: »Vidovdan je — in mi smo prišli k Tebi, dragi naš Ivan — Amadis, kakor že toliko let, ko si nas na ta veliki praznik vedno povabil, svoje najljubše in najdražje. Letos je naše vidovdansko slavje tiho in otožno ob Tvojem preranem grobu. In namesto bučnih besed krepki državni in zvesti to-variški misli, namesto veselih napitnic, namesto svatovske mize, ki je zanjo vedno tako očetovsko skrbel ata Živili, ki tudi že počiva tu — so danes zbrani Tvoji prijatelji v spomin na toiiko lepih in svečanih dni ob fem Tvojem ozkem poslednjem drmu. Prinesli smo Ti šopek cvetja, ki si z njim takn rad kitil svojo bogato delovno mizo in ki Ti je bilo vedno dehteč simbol mlad eni ških vzponov in vonjivo priznanje uspehov Prinesli smo Ti pa tudi grudo 7 materinega in očetovega groba v Šmarju, kjer si včasih želel počivati Grudo dolenjske zemlje, ki si jo tako lepo opeval. grudo svete prsti z gomile ljubljene matere, ki si po njej podedoval vso svojo gorečo. ruman*ično ljubezen do domovine, in z gom'le dragega očeta, po katerem si prejel dediščino borbenosti, podjetnosti in neustrašenosti Da Ti bo bolj domače pod črno zemeljsko pezo. v tihem grobu, ki hla-d* Tvoje plemenito in bojevito srce. Počivaj mirno, ljubi naš Janez. Tvoji prijatelji Te ne bodo pozabili nikdar!« Po teh izbranih besedah so navzoči molče postali ob grobu, nakar je še gdč. Vera Moskovičeva v imenu brših učenk položila šopek na gomilo priljubljenega profesorja. Vsi letošnji vidovdanski gostje dr. Laha so nato obiskali še poslednja domova prijatelja ata Živili ja — nepozabnega Frana Krapeša. in mestnega arhivarja Lojzeta Slanovca, ki sta bila oba zvesta člana mušketirske družine. Strela je zanetila požar v slovenski hiši onkraj nemške meje Gornja Radgona, 27. junija. Po izredno soparnem nedeljskem dopoldnevu se je na severu zatemnilo nebo in se prevleklo s črnimi oblaki. Bilo je mnogo grmenja in malo dežja. Med hudim tres-kanjem je okrog 14. ure udarila strela v dimnik hiše Alojza žitka v Slovenski gorici onkraj Radgone na nemško-avstrij-skem ozemlju. Iz innuka je švignila strela po kuhanji sem in tje, nato pa pri vra- Brez skrbi na sonce, saj Vam kožna krema »Cimean« varuje Vašo koža tih ven skozi dvorišče v skedenj. Med tem ko ni napravila v kuhinji nobene škode, je v skednju, kjer je bil spravljen ves letošnji pridelek sena, zanetila požar, ki se je nato razširil na ostalo gospodarsko poslopje. Ker je bilo poslopje zidano, je zgorel strešni stol do obrambnega zida hiše in seveda vsi ostali notranji zgorljivi delL V času nevihte so bili domači zbrani v hiši, vendar se ni nikomur ničesar pripetilo. Sirena na mestnem stolpu v Radgoni ter sirena lokomotive in plat zvona v Gornji Radgoni so pozvali na kraj nesreče okoliške gasilce iz Radgone, Gornje Radgone, Pridahof-a in Slovenske gorice, katerim je uspelo rešiti vso živino ter obvarovati 6 sosednih poslopij. K sreči ni bilo vreme vetrovno, ker bi bila sicer ogrožena vsa vas, v kateri so naseljeni večinoma sami Slovenci. Žifcek trpi nad 30.000 din škode. Zasledovanie roparjev Maribor, 28. junija. Zadedovanje polskavskih razbojnikov se pod vodstvom polkovnika Bari e ta iz Ljubljane nadaljuje z vso vztrajnostjo. Našli so že povsem jasne sledove za roparji. Ugotovilo se je, da so nekatere osebe bodisi iz nevednosti ali iz strahu pred razbojniki ali pa iz drugih vzrokov pomagale zločincem na ta način, da so jim nudile aH z informacijami omogočile skrivališče. Nekatere teh oseb so bile aretirane, ker niso sumljivcev prijavile oblastvom, četudi so jih videle ter z njimi govorile. Na sektorju Maribor—Polskava—Šmartno na Pohorju so koncentrirani močni oddelki orožnikov, ki vestno vršijo poizvedovalno službo. Zahtevajte neprekosljive gume Good-Yearova guma »G S« Je osvojila svetovna tržišča s svojo kakovostjo, trpežnostjo in varnostjo. Ona vam zagotovi brezskrbno in varno vožnjo in n ti d i izključno poceni kilometražo. »LUSTRA« V. LAZNIK Ljubljana, Gosposvetska c. f OpeKta Navaden zavojček n približno t kg marmelade, cena Din 4r— KOLESA znamke „A X O" v prvovrstni kvaliteti lil lepi izdelavi, kupite ugodno pri H. SUTTNER, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji! Zakaj Zakaj Zato, morajo trpeti dojenčki na kožnem vnetja in nadležnih izpuščajih f morajo trpeti matere^ da jih pri dojenju deteta mučijo razpoka-ne in razbolele prsi ? ker matere še ne vedo za hitro in zaneslpvo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo »OKAMA« Dobi se ▼ lekarnah in drogerijah, škatlica Din 8.—. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu 10 dinarjev (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. Oblak, ŠL Vid nad Ljubljano. Domače vesti * Gotovac v nemškem radiu. Na Vidov dan zvečer od pol 20. do 22. ure je nemška postaja v Stuttgartu oddajala celo Gotov-čevo opero »Ero z onega sveta«. To odlično delo našega skladatelja Jakoba Go-tovca je pred meseci izvajala državna opera v Karlsruhe ter je bilo predmet velike pozornosti in navdušenih kritik Stuttgartska stanica je oddajala s plošč ki so bile izgotovljčne ob priliki nemške izvedbe v Karlsruhe. * Literarni večer v Slovenjem Gradcu. V nedeljo ob 20. bo v dvorani slovenjgraške-ga Sokolskega doma prvi slovenski literarni večer, na katerem bodo recitirali iz svojih del prvaki moderne slovenske literature, člani mariborskega Umetniškega Kluba. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se udeleži te narodne prireditve ter jo gmotno in moralno podpre. Z dobičkom se bo ustanovil fond za postavitev spomenika našemu največjemu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu, ki ga bodo v Slovenjem Gradcu postavili ob stoletnici njegove smrti. Pripravljalni odbor upa, da bo prireditev v narodnem delu združila vse zavedne Slovence ter tako dosegla svoj namen. OfSPBO^***' vZOrcast din 13.— B^SfSSta O* S9"" 4„ 11 ^rzT^rlu tf.KS. * Slavje tovarne v Šoštanju. Prejeli smo: V nedeljo je proslavila največja in najstarejša jugoslovanska tovarna usnja Franc Woschnagg in sinovi d. d. v šoštanju 150 letnico svojega obstoja, že v soboto zvečer so se zbrali vsi uslužbenci tovarne in odšli v sprevodu s prižganimi baklami na grad, kjer so čestitali lastnikom tovarne. V nedeljo je bila ob 10. na dvorišču tovarne sv. maša, katere so se udeležili vsi uslužbenci. Po sv. maši je pozdravil vse navzoče g. Herbert Woschnagg in se je zlasti zahvalil g. banu, da je počastil proslavo s svojo navzočnostjo. Nato je g. ban poudaril vzorno razmerje, ki vlada v tej tovarni med lastniki in uslužbenci in ki naj ba služilo za vzor tudi drugim podjetjem. Čestital je vodstvu tovarne, kakor tudi uslužbencem posebno onim, katerim je kot zastopnik najvišje državne oblasti razdelil odlikovanja. Odlikovani so bili: z redom sv. Save in. stopnje g. Herbert Woschnagg, z zlato medaljo za nad 40 let dela pri isti tvrdki: Anton Vodušek, Franc Mazej, Ivan Stvarnik, Miha Mazej, Josip Pirečnik, Lovrenc Gregorc, Josip Plešnik, Ivan Srebre in Anton Aram. S srebrno medaljo: za 30-let zveste službe: Ignac Jaki, Peter Viher, Anton Vrčkovnik, Martin Penšek. Florijan Klančnik, Franc Forštner, Franc Kovač, Anton Božič, Josip Hudo-breznik, Franc Hrastnik, Josip Kovač, Nikolaj Grabner, Marko Prasnik, Martin Klančnik, Franc Samobor in Josip Ram-šak. Ta počastitev je bila sprejeta s prisrčnim odobravanjem. Ob 12 se je vršil slavnostni obed, pri katerem se je zvrstilo mnogo iskrenih čestitk in napitnic. Želimo podjetju tudi v bodoče še mnogo sreče in uspeha! Bodoče matere morajo skrbeti, da se Izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg. S. br. 15. 485-55 * Požar domačije v ptujsKi okolici. Pri posestniku Antonu Krampergerju na Bi-sečkem vrhu je gorela hiša in gospodarsko poslopje. V hlevu je zgorelo tudi šest svinj, vrednih 2.000 din. Domačija je stala na hribu. Ker manjka voda, ni bilo mogoče gasiti. Skupna škoda znaša okoli 40.000 din in bo le delno krita z zavarovalnino. Požar so baje zakrivili otroci, ki so se blizu svinjskega hleva igrali s pepelom, v katerem je bilo še precej žerjavice. MOTOCIKLI MOTORIMPORT 5,f-'UtmiJANA- * . rVTRSKVA --MIKLOŠIČEVA 30 * Vsem čebelarjem. Obveščamo vse čebelarje, da bo v kratkem izšla nova na-redba o prevažanju čebel v ajdovo pašo. Po tej naredbi bo mogoče postaviti čebele v ajdovo pašo le na določena stojišča, ki bodo navedena v naredbi. Čebelarjem, ki stalno vozijo čebele v ajdovo pašo, so njihova stojišča zagotovljena. Tem letos ni treba vlagati nikake prijave. Vsi oni stalni prevaževalci, ki teh stojišč letos ne bodo uporabili, jih morajo do 5. julija odjaviti Na razpolago je še nekaj prostih stojišč. Za ta stojišča pa je treba vložiti prijavo do 10. julija. Seznami prostih stojišč bodo na razpolago pri sreskih načelstvih in čebelarskem društvu (Poslati je znamko za odgovor.) Vsa stojišča za ajdovo pašo bodo odslej nadzorovala in oddajala sreska načelstva in ne županstva. Vse ostale podrobnosti bodo čebelarjem na razpolago, ko bo naredba izdana. Nova naredba obsega za letos le sreze Mursko Soboto, Dolnjo Lendavo, Ljutomer, Ptuj, Maribor desni breg in Skofjo Loko. Za vse ostale sreze velja za letos še stara naredba, za nje je treba panje prijaviti kakor običajno do 1 julija * Za CMD. Namesto venca na grob pok. gospoda Franca Jagodica v Kamniku je daroval za CMD g. Franjo Kušar v Tržiču 100 din. Hvala! e * Izlete v Bohinj in na Bled priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji v dneh 26. 27., 28. in 29. t. m. Prijave in informacije v vseh biljetarnah Putnika. * Dolomiti vas vabijo! Od 24. do 31. julija i z. i z udobnim avtokarom v Dolomite. Informacije daje in prijave sprejema Izlet-na pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. Iz Lfublfane u— Odhod sokolstva Ljubljanske sokolske župe v Prago. Slednjič je prišel dan, ko odrine za našim dijaštvom in za našim sokolskim naraščajem tudi članstvo v zlato Prago. Vse priprave so bile najskrbneje izvršene. Zadevne pozive glede priprav za odhod smo že objavili. Danes ob 16. uri bo zbcr članov in članic, ki odrinejo v Prago, na telovadižču Ljubljanskega Sokola. Sokolska povorka bo krenila po Bleiweisovi cesti na Aleksandrovo in Tyrševo cesto, odkoder bo zavila v Tavčarjevo ulico in krenila po Miklošičevi cesti na glavni kolodvor. Posebni vlak krene iz Ljubljane ob 17. uri proti Zagrebu, odtod proti Koprivnici in nato čez Madžarsko v ČSR. n— Poziv ženskim društvom! V petek zjutraj 1. julija ob 8.50 pridejo v Ljubljano naše sestre iz Amerike. Pozivamo včlanjena društva, da se udeleže sprejema na kolodvoru. kjer jih bo pozdravila tudi naša zastopnica. Zbirališče na Masarvkovi cesti pred kolodvorom. Jugoslovemska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino. u— Spoštovanemu občinstva Spodnje Š1-ške! V nedeljo, 3. julija, bo prostovoljna gasilska četa Ljubljana—Sp. Šiška praznovala proslavo 50-letnice svojega obstoja. Vljudno naprošamo cenj. hišne posestnike, da okrase ta dan svoja poalopja z državnima zastavama. Na pomoč! — Upravni odbor. u— Abiturienti VHI. b klasične gimnazije v Ljubljani iz leta 1928 se oberemo k desetletnici mature dne 2. julija ob 20. pri Čadu. STOP — FOTO AMATER JI! Filme bom razvijal že o praznikih, zato se poslužite nabiralnika pred vhodom v v trgovino. Kdor odda film o praznikih, dobi istega izgotovljenega v četrtek opoldne. — V četrtek, do 11. ure prinešeni filmi pa bodo izgotovljeni še isti dan. Fotoaparat s samosprožilcem stane pri nas samo Din 300. — Filmi vseh veakosti do 6x9 pa od Din 8.— naprej pri F oto T (turistu Lojze Šmucu LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. Kopalne obleke in potrebščine K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 18 Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNOVAR, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana KLOBUKI čepice pri JAKOB LAH — MARIBOR Obiščite kopališče Ilirije! Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben komfort! Višek higijene! POZOR! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni! Bajbeljea maža za pomladno smuko 2 T S0HAMBA Pil! Drogeri^a Sregorie drzoa. Ljubljana, Prešernova 5. 5 ščurke, ruse, švabe in mravlje odpra- ■ S vite edino s preizkušenim sredstvom ■ „S U R K O L". g DROGEKIJA liANC — LJUBLJANA J Židovska L | u— Sprejem v I. letnik učiteljišča. V L letnik drž. učiteljske šole v Ljubljani to v šolskem letu 1938/39 sprejetih 40 učencev. Učenke se to leto ne bodo sprejemale. Sprejemali se bodo učenci, k} so opraviM nižji tečajni izpit na kaki srednji 'šoli aM pa zavreni izpit na meščanski šoli. in sicer od meščanskošolskih absolventov samo taki, ki so opravili završni izpit z odličnim aii_ s prav dobrim uspehom. Vsi učenci, ki žele biti sprejeti, naj vlože (osebno ali pismeno) v teku meseca julija na ravnateljstvo prošnjo za sprejem, kolikovano z 10 din. Prilože naj izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma za/vršnem izpitu in rojstna list, iz katerega je razvidno, da v tekočem koledarskem letu ne bodo dosegli 18. leta starosti (da torej nieo rojeni pred letom 1921). Če so to starost prekoračili, morajo najprej vložiti na kr. bansko upravo prošnjo za spregled starosti. (Kolek 10 din, prilogi kakor zgoraj) Tudi take prošnje se vlagajo preko ravnateljstva učiteljske 'šole, na kateri žele biti učenci sprejeti. Dne 29. avgusta t. L nai se vsi kandidat je za sprejem zglase ob pol 8. zjutraj v ravnateljevi pisarni. da bodo šli na zdravniški pregled in da bodo delali izpit iz petja. Absolventje meščanskih šol bodo nato delali še poseben pismeni in ustni izpit iz narodnega jezika in ustni izpit iz matematike. u— Od vseh strani se čuje krinka o razmerah cestišča Trdinove in Cigaletove ulice, kd se moreta primerjati vaškim potom. Odlikujeta se namreč po izvamrednih jamah, debelem kamenju jn prahu, zlasti na vogalu Trdinove in Cigaletove ulice. Morda ni niti ena izmed številinih drugih ulic v sredini mesta tako obremenjena z avtobusnim prometom kakor ravno omenjeni dve ulici, po katerih drvijo avtobusi najmanj vsakih deset minut na avtobusno postajo v Tavčarjevi ulice. Pri teh vožnjah frči kamenje na vse strani in za arati se vzdigujejo oblaki ZA STARO IN MLADO! 2 URI SMEHA! 2 URI SMEHA! Novi domisleki slavnih komikov STANLIA in OLIA v sijajni burki KINO MATICA ob 11., 15., 17., 19. in 2L uri! — Znižane poletne cene! Neustrašna viteza prahu, tako da je stanovalcem teh ulic sploh onemogočeno vsako odpiranje oken. Vse druge ulice in ceste okoli sodnega poslopja so že tlakovane ali asfaltirane, iočian čakata prav ti dve ulici, ki sta najbolj potrebni tlakovanja, na odrešenje in boljših časov. Vabimo odločujoče gospode, da si čimpreje ogledajo omenjeni ulici v sieer najlepšem dedu mesta. Prosimo jih, da ukrenejo potrebno, da se obedve ulfici tlaku jeta čimprej, ker lastniki palač na teh ulicah prispevamo prav gotovo toliko k davščinam, da bi ureditev teh cestišč gotovo ne izčrpaila cestnega fonda. Taka ureditev bi biila najbolj umestna ravno sedajj. ko se je že pričelo razširjenje in urejevanje tlaka ob sodni palači in bi bilo tako z enim delom opravljeno vse. Zelo bi bili hvaležni gospodom, ako bi ta naš predilog uresničili, ker ga smatramo gotovo za bolj pomembnega in nujnega kakor pa je bila sicer tudi koristna preureditev parka pred sodiščem. u— Žalost in veselje, to ste mogli opazovati včerai zjutraj, ko so se delala spričevala po naših šolsk-h zavodih. Šolske uspehe na naših srednjih šolah smo beležili že včeraj. Živahni so včeraj bili prizori na naših osnovnih šolah V splošnem je konec šolskega leta, kronan z Vidovim dnem, dal prav vsem, majhnim iin velikim šolarjem, silno uteho v upanju na lepe počitnice. Vročina ie pritisnila in mladina sS ie zaželela svobode v priredi V tej želji so splahnela tudi majhna žalovanja zaradd morebitnih neuspehov. Na posameznih zavodih so po s8ni£M božji bile lepe vidovdaneke proslava Želimo vsej naši mladini, da bi lepo preživela počitnice in se po dveh mesecih zdrava vrnila v šolske sobane! u— Kup nesreč. Na kirurškem oddelka splošne bolnice so imeli včeraj precej živahen promet, kakor je pač navada oto praznikih. Zjutraj so med drugimi pripeljali 43-letnega Jožefa Dočkana, rudarja iz Moravske v ČSR, ki je prišel na prireditev Zveze fantovskih, odsekov v Ljubljano, pa si je pri. telovadbi zlomil nogo v gležnju. Prav tako je moral v bolnico 30-letni brezposelni elektramoraber Ivan Kerk iz Podkočtne nad Tržičem. V Tržiču so ga bih fantje napadli in eden izmed njih mu je prizadejal neikaj nevarnih sunkov z nožem v trebuh. Med drugimi so sprejeli v oskrbo tudi komaj 17-letnega trgovskega, vajenca S. M. z Gosposvetske ceste. Iz neznanega razloga je v otoupu stgei po fižolu. a— Truplo Lojzeta Can*arja so našli. Pred dtoevi smo poročali o tragični smrti 24-letnega kaznjenca Lojzeta Cankarja, rojenega v Dvoru pri Kranju in pristojnega v Polhov Gradec. S tovariši je ba zaposli jen na Sreskvaitjevem travniku na Bar ju pa je izkoristil priliko, da bi se okopal v strugi. V vodi pa ga je po vsej priliki zagrabil krč in je utonil. Včeraj zjutraj so kopalci na špici opazili truplo kraj brega. Potegnili so ga na suho, obenem pa so o najdbi obvestili policijsko upravo. Truplo so takoj prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kamor so po naročilu dežurnega uradnika prispeli tudi pazniki iz jet-nišnice. V utopljencu so takoj spoznali nesrečnega Lojzeta Cankarja. e— Francoski krožek v Celju prosi vse člane, da vrnejo izposojene knjige v soboto 2. julija od 18. do 19. e— Celjski šahovski klub je v ponedeljek zaključil sezono z brzoturnirjem, katerega se je udeležilo 15 igračev. Prvo mesto je zasedel Šmigovc z 12 od 14 dosegljivih točk, drugi je inž. Sajovic z 11 točkami, tretji pa Dobrajc z 10 % točke. KINO UNION. — Ob 16, 18.30 in 20.45 »DIVJI LOVEC«. Matineja: »DOLŽNOST POROČNIKA PERRYJAc._ e— Promet na levem bregu Ložnice 2 vozili prepovedan. Predstojništvo mestne policije v Celju je na osnovi § 3. mestnega cestnega reda prepovedalo vožnjo z vsemi vozili po levem nasipu ob Ložnici od mostu čez Ložnico na državni cesti do izliva Ložnice v Savinjo. Iz Maribora a— Pri Abrahamu. Danes Slavi v krogu dragfh svojcev 501etnioo rojstva ugledni mariborski trgovec in meščan g. Ivan Trpin. Z vztrajno pridnostjo si je ustvaril lepo uspevajoče podjetje, ki priča o slav-ljenčevi neutrudni delavnosti ter njegovih sposobnostih. Pridružujemo se velikemu krogu prijateljev in znancev ter mu ob Abrahamovem kličemo: Na mnoga leta! a— Razstava osnutkov Sokolskega doma Maribor-matira. Ker je razsodiišče za oceno osnutkov Sokolskega doma Maribor-ma-tica končalo sVQje delo, bodo osnutki razstavljani v mali dvorani Narodnega doma od 29. junija do 5. julija, od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Otvoritev razstave bo 29. junija oto 11. uri. Ker je v odkup predlagam tudi osnutek anonimnega natečajnika pod geslom >1938«, pozivamo tega natečajnika da sporoči društvu svoj naslov, sicer ne bo mogoče javiti njegovega imena. Predloženi osnutki dokazujejo veiiko skrb natečajmi-kov, zaradi česar obeta bii razstava zeio zanimiva. — Uprava. a— Otvoritev pianlnsteega okrevališča poštnih uradnikov na Pohorju (Petkovo sedlo) bo danes oto 11. uri. a— Diplomiran Je bH na visoki doli V Pragi za inženjerja arhitekture g. MUivoj Humek, sin ravnatelja g. D. Humeka. Iskreno čestitamo! a— Smrt blage go«pe. V 61. letu svoje dobe je nepričakovano umrla blaga gospa Roža Cajnko, soproga višjega policijskega nadzornika g. Franca Cajnka, šefa kriminalnega oddelka mestne policije. Plemenita rajnka je bolehala na težki bolezni in so se z operacijo pojavile komplikacije, ki so gospe uničile življenje. Bila je tiha, dobrosrčna gospa, ki ni odrekla pomoči in dobre besede nikomur. Doma je bila iz Kostrivnioe pri Rogaški Slatini. S prisrčno ljubeznivostjo si je pridobila obilo spoštovanja. Pogreb vzorne žene bo danes ob pol 17. iz mrtvašnice na Pobrež-ju na frančiškansko pokopališče, časten in svetal spomin njej, ki smo jo vsi znanci vzljubili, žahijočim svojcem, zlasti globoko užaloščenemu soprogu, naše globoko sočutje! a— Novi hangar so prevzela »Naša Krila«. Novi hangar na Teznem je dograjen in je bil že kolavdiran. Z včerajšnjim dnem so ga prevzela tukajšnja s-Naša krila«. Dne 7. avgusta bo na Teznem velik letalski miting, ki naj poglobi ob naši meji zanimanje za letalstvo. ai— Prometna omejitev. Predstojništvo mestne policije v Mariboru razglaša: Na Vo nikovem, Vojašniškem trgu in v Pristaniški ulici je ob glavnih tržnih dnevih, to je ob sredah in sobotah v času med 6. in 10.30 uro prepovedan vsak vozni promet. Ta omejitev traja toliko časa, dokler bodo navedena trga in ulica uporabljeni zs živilski trg. Iz Gornje Radgone gr— V Muro je zavozjl. Ker je zadnja velika povodenj, kakršne ni bilo že 32 lest, bregove reke Mure precej razrova.la. je bil prehod pri klavnici Martina Ritonje v Gornji Radgoni precej zožen. Ker pa ni bito na tem mestu nobene opozorilne table, je čevljar Vulkan Jožef iz Lomanoša v soboto na tem ovinku z nekoliko večijo brzino za-vozil čez breg naravnost v Muro, iz katere pa mu je uspelo rešiti se brez večjih poškodb, ker je na tem mestu Mura že dosti ptMtva zaradi peska in gramoza, ki ga je voda nanesla ob zadnji povodnfl. KRANJ. Kino Narodni dom predvaja da-* nes ob 17., 19. in 21. veličastna film iz dobe francoske revolucije >V senci giljotine«. Film po etlovitem Dickensenovem romanu »Povest dveh mest«. ZAHVALA Iz Celja e— Lepa izletna točka *a Celjane je tudi Teharje. V nedeljo dne 3. julija, praznuje pevsko društvo >Slavec« Teharje 9vojo desetfletnico. Proslavilo jo bo dopoldne s slavnostno sejo, popoldne pa z veliko vrtno veselico na novo preurejenem in povečanem vrtu Lavričeve gostilne. Za lepo petje jamči društvo »Slavec^ katero je znano daleč na okoli. Prijatelji lepega petja, udefle-žiie se! e— Samo do sobote 2. julija je še čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Vsem, ki ste našega soproga, očeta, brata ANDREJA GABHŠČKA spremili na njegovi zadnji poti iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja, društvu Soča in klubu Primork za korporativno udeležbo, JugosL Novinarskemu Udruženju in pevskemu društvu Grafiki, g. nadučitei ju Urbančiču in nar. posl. Pustoslemšku za pretresljive besede pri mrtvaški veži na Vidovdanski cesti, g. senatorju dr. Marušiču za ganljivo slovo ob odprtem grobu na Viču in vsem prijateljem in znancem, ki ste nam pismeno izkazali svoje sočutje. Rodbina Gabršček Mestni pogreoni tavoa ObSkm Ljubljana V globoki žalosti javljam, da me je danes zapustil moj nad vse ljubljeni soprog, gospod UROŠ LEPO STANOVANJSKO IN MODERNO GOSPODARSKO POSLOPJE v Turaišu pri Ptuju 8 jutrov polja s sadnim in zelenjadnim vrtom pripravno za vrtnarstvo, TAKOJ zaradi odpotovanja poceni NAPRODAJ. Vprašati pri KNEZ, Zgornji Breg — Ptuj. HIŠNI POSESTNIK Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 30. junija 1938, ob 5. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. junija 1938. OLGA KRSNIKOVA roj. KOZJEK in sorodstvo. Otroški vozim najnovejših modelov Ovofcolesa, motorji, trldldjl Šivalni »troji pogrezljiv! Po zelo nizki ceni! Ceniki fcanko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška cesta i Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Jeklene valjčne rolete IVAN BERNIK, tovarna rolet — Ljubljana Priporoča tudi napravo lesenih, platnenih in damastrolet. IZDELUJE NAJCENEJE Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila v cvetu mladosti naša dobra hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična ZORA SERNC Na zadnji poti jo spremimo danes 29. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. RUŠE, dne 29. junija 1938. Žalujoče rodbine: SERNC, LESJAK, POŽAR Drž. rudnik Velenje je z ureditvijo sušilnice za premog znatno izboljšal kvaliteto in NUDI dobro gorivo za domačo rabo po nizkih cenah: metrski stot lignita po Din 12.— kosovca po Din 10.— orehovea po Din 9.— plus l%ni prispevek za Osrednji in rez. sklad Bratovske skladni ce. Odvzem v vagonskfh pošiljkah ali na drobno i vozovi KUPUJTE DOMAČE BLAGO! V globoki žalosti sporočam, da je nenadno in nepričakovano preminula v Ormožu moja predobra žena, gospa ROŽA CANJKO žena višjega policijskega nadzornika Njeni zemski ostanki bodo prepeljani v Maribor, kjer bo pogreb dne 29. junija ob prt 17. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Maša zadušnica bo v četrtek 30. t. m. ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi MARIBOR, dne 28. junija 1938. Žalujoči soprog FRANC CAN JKO in sorodniki Vse sodobno telovadno orodje, železne telovadne konstrukcije za letna telovadidea ter potrebščine za ostale športe Vam nndi v veliki izbiri tvorniea telovadnega orodja, športnih potrebščin in smuči 99 ALPIMA 99 L|nbl|ana, Tjršcva e. 7 J e«L4§l Letoviščarjem se priporoča gostilna prt »Mačku.«. Poljane nad Skofjo Loko. 14269-38 Pri Martincu priredimo danes za naše prijatelje veselo zabavo! Pridite tudi Vi! Vstop prost! 15601-18 Danes vsi sta ve^eio zabavo. — Igra prvovrstna godba. Jazz. Dobra jedača in pijača preskrbljena. Vabi E. Poljšak, i>martinska 22. 15397-18 Kam? Na aerodrom je najlepša izletna točka, Izvrstna jee kavcije k novemu tovornemu avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Šofer«. 15596-1 Ključavničarja samostojno moč, za izdelavo železnih rolet, sprejmem. ____________ Ivan Bernik, tovarna rolet,- pomožnega delavca V ti Ljubljana, Linhartova 8. | skarni ali skladiščnika, Frizerko prvovrstno v trajni, vodni železni ondulaciji ter mi-nikiraeju ,išče salon Ema Split, Domaldova 4. Plača 1000 din in več. 15587-1 Samostojen mehanik za avtomobile in motocikle dobi takoj stalno službo. Ponudbe pod »Avtomeha-nik« na ogl. odd. Jutra. 15583-1 Čevljarskega pomočnika vojaščine prostega, mlajšega, dobro tzvežbanega v krojenju (herihtanju) šivanju zbitem delu, sprejmem takoj v delo. Potrebujem ga za vsa dela. Hrana in stanovanje v hiši. Mesto stalno. Koritnik Ignac, čevljar, Dob pri Hrastniku. 15605-1 Damski salon »Fmona« sprejme takoj pomočnico in praktikantko. Ljubljana, Emonska c. 2. 15614-1 Pridno delavko ki je že ra-jena zavija-nia paketov ln sestavljanja komisjonov takoj sprejmem. Ponudbe pod »Trikotaža« na ogl. odd. Jutra. 13261-1 Reven kandidat medicine brez sredstev, prosi dobra srca pomoči. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo hvaležen«. 15600-2 Trgov, pomočnica vajena gostilne ter gospodinjstva želi premeniti mesto. Cen j. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Marljiva«. 15604-2 Pošten fant vsestransko zanesljiv, la-učen t kovinski stroki, ki obvlada poleg slov. v govoru tudi dobro sr-bohrv. in nemški Jezik išče stalno mesto sluge 15594-1 Zakonski par brez otrok, iščem za hišnika v vili. Nastop 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 15567-1 Pekovski pomočnik k; bi raznašal kru.l. dobi mesto. Praprotnik, Rakek. 15573-1 Trgovci, privatniki! Kdo vloži din 60.000 v modno trgovino? — Dobi stalno službo in od letnega prometa din 700.000 2% provizije. Ponudbe rua. ogl. odd. Jutra nod šifro »Sigurnost zajamčena«. 15609-1 Boljšo šiviljo sprejmem na dom, za šivanje oblek in perila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spretna«. 15535-1 Frizerko prvovrstno moč, zmožno vseh del te stroke, sprejme za stalno Adam Ivan, Novo mesto. 15584-1 v kateremkoli podjetju naše države. Cen j. ponudbe na ogj. odd. Ju tra pod »Veselje do dela«. 15454-2 Kakršnokoli zaposlitev za popoldan iščem. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnica«. 15562-2 Služkinja ki zna dobro kuhati in pospravljati — želi spremeniti službo. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Pripravna«. 15532-2 Podjetna ločenka s pohištvom, brez otrok, sposobna za obrt ali dobra gospodinja išče boljšega gospoda za malo pomoč. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in varčna«. 15522-2 Trgovski pomočnik mlad in pošten, vpeljan v špeceriji, splošni železnini in galanteriji, išče zaposlitve v trgovini ali skladišču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten železninar«. 15607-2 Mesto plačilne natakarice želi premeniti dobra moč, stalno ali za sezijo Cen j. ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Do bra moč« 152S9 2 Upokojenec vesten in povsem zanesljiv, zdrav y najboljših letih, slu-žiteli davčne uprave, želi službo inkasanta. raznašalca al' kaj temu primernega, v večji trgovini, podjetju ali zavodu Je vsega zaupanj? vreden mož, z najboljšo oceno in najboljšimi priporočili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izboljšanje«. 15362-2 Samostojen delavec išče kakršnekoli začasne ali trajne zaposlitve. Delal je nad 10 let na odgovornem mestu v velikem industrijskem podjetju, ki je sedai ustavilo obrat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv in natančen«. 15374-2 flilllllllllllllllllillllllilllllllllllillilliaillMillMIlllllllllll' Vajenci (ke) .................................................... Učenko sprejme modna trgovina. — Dopise pod »Vestna« na ogl. odd. Jutra. 15578-44 Učenko sprejme salon Chic, Ljub ljana, Wolfova ul. 3. 15537-44 Za pouk nemščine prosi gospodično .-soliden gospod. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dankbar-keit«. 15554-4 Brivski pomočnik išče nameščenje. — Bešlič, Maribor, Magdalenska ul. 73. 15543-2 Mesto plačilne natakarice iščem. Zmožna sem kavcije. Osebna pravica. Prevzamem tudi dobro idočo gostilno na račun. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometno 7639«. 15569-2 Prodajalka :tara 20 let, pridna, poštena in zanesljiva, dobro izvežbana v manufakturi, galanteriji in špeceriji, želi premeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15606-2 išče industrijsko podjetje za takoj. Stalna namestitev. Samo v tej stroki verzirane moči naj pošljejo ponudbe na ogL oddelek >Jutra« pod št. 716. 5990 Mlajšega uradnika zmožnega popolnoma slovenskega in nemškega jezika, event. tudi srbohrvaščine, sprejme takoj večje industrijsko podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Uradnik«. Francosko, italijansko, nemško in angleško konverzacijo na izprehodih poleti poceni nudi diplomirana učiteljica Pavla Kovač, Bleiweisova 5. 15539-4 Učno mesto iščem za svojo 14-letno hčerko — mešane trgovine, v boljšem okraju na deželi, po možnosti cela oskrba. Ima 3 raz. mešč. šole s prav dobrim uspehom. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Štajerska«. 15602-4 Strojepisni pouk (Z_ Čiw. >' • Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9- i^e zvečer za začetnike in iz-vežbance. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Pričetek pouka 1. julija. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15. 15242-4 1000 din ln več zaslužite mesečno doma. Potreben kapital 2.500 din. Anos, Ma. ribor, Orožnova. 15138-3 po ugodnih pogojih nucH ZADRUŽNI KREDIT LJUBLJANA, PRAŽAKOVA ULICA 11. 52777 Vsakovrstno zlato tcupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir. -jubijana. VVolfova ul Jesenski cenik cvetličnih in gospodarskih semen ter cvetnih gomoljev s preko 1.000 vrst, s prekrasno barvanimi platnicami dobite zastonj! Pišite ali pa pridite ponj. Sever & Komp., Ljubljana. 15322-6 Trikolica poceni naprodaj. Stanko Kodrič, Celovška c. 41, — Ljubljana VII. 15598-6 Velika antična omara krasen komad, naprodaj. — Ogled dnevno od 2.-4. — Tuvančič, Gosposvetska 4, III. nadstr. 15566-6 Usnjat fotelj ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15557-6 Kuhinjsko opravo z vso pripadajočo posodo, prodam po ugodni ceni. — Naslov: Zvonko čulk, — aranžer fe. Bata I., Šelen-burgova ulica. Ljubljana. 15612-6 cah Jutra. 15034-23 Mizarji! Stavbno in pohištveno okovje, razno orodje it dobite po nizkih cenah v železnini FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 15083-6 Vrtne stole zložljive proda Kristan, Ljubljana, TyrSeva e. 54 15394 S Javorjeve plohe Ia suhe, od 28 cm napre), kupim. I. Kerč, P. Dob, Podrečje. 15519-7 Limuzino Chevrolet, tip« 31, izvrstno ohranjeno, poceni prodam. Miki Vladimir, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 15564-10 DKW 13.000 km ugodno naprodaj. Kern, tovarna keksov, Kranj. 15615-10 Kolesa raznih znamk dobite naj-ugodneje izven mesta. Kdo! kupi pri meni koIo, je obenem zavarovan za 20.000 din, V račun vzamem tudi rabljena kolesa. Prepričajte se v trgovini koles pri Zat-lerju na. Ježici. 15572-11 Nizko kolo novo, pok romano, »Vesta«, prodam. Verstovškova 26. 15611-11 Športu« kolo celotno pokromano, malo voženo, proda Jerše, Kotnikov« 12, pofeg Mestne elektrarne. 15518-11 Radi pomanjkanja prostora prodam zelo dobro ohranjen kratek rujav Stelzhamer klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15588-26 Klavir dober, rabljen, (kratek klavir) poceni naprodaj. F. Bodner, Maribor, Gosposka ulica 40. 15603-26 Ul POHIŠTVO za stanovanja, hdtele, pen-sijone, dobavlja »OPRAVA«, Celovška cesta 50 Spalnice že od din 1450, kuhinje od 700 din. Vsa naročila izvršimo točno in tudi po lastnih načrtih. Z73- Cvetlični med domač, zdravilni, nudi najceneje J. Menart,"Domžale. 262-33 Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene, vseh ja-kosti kupite najceneje pri O. 2U2EK. Krupp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva štev. 11. 15597-10 Kupim avto dobro ohranjen, poltovoren ali za predelavo poltovor-nega, nosilnost 1000 kg. — Prednost Ford. — Ponudbe Bučer Ivan, Pražakova 8. 15520-10 Več šivalnih strojev še malo rablienih koles in partija otroških vozičkov naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. 15586-29 Lokomobilo 30—50 HP v dobrem stanju kupimo. Ponudbe n«: Dr. D. Raukar, Zagreb, Dr«. škovičeva 16. 15412-29 Hranilne knjižice 3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO v a o v t a i« po najviijl ceni ia takojšnjemu izplačila fConcesijon irana trg. agen tura za bančne posle AL. PLANDMSEK. Uubliana, Beethovnova 14. Telefoo 35-10. 220-16 »Lepa priložnost«. Na Gorenjskem ali Štajerskem v prometnem kraju, vzamem v najem dobro idočo gostilno s- pritiklinami. V po-štev pridejo kraji: Kranj, Jesenice, Tržič, Kamnik, Maribor in Celje z okolico. Ponudbe z opisom in pogoji na ogl. odd. Jutra pod Ui 15585-17 Pekarno dobro in edino v vasi, poleg cerkve in železniške postaje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15608-17 Mlin na stalni vodi dobro vpeljan, oddam kav cije zmožni osebi. M. Bra-jec, Gorje pri Bledu. 15559-17 Posest 4 stavbene parcele po 25 kv. m prodam v Stožicah pri Ljubljani. Po-izve se: Mala vas 18, J* žica. 15571-20 Hišo oddam takoj v najem: 2 sobi, k-uhinja, predsoba in vse druge pritikline, zele-njadni vrt, pet minat od postaje Zalog. 15499-20 Tisoče zahval prejema »MORANA« SMRT plrsavos Lasje presta- NK^ TAk.OJ 12 PA DAT I iNZPASTEJO Kl^ PLEŠASTEM toESm^ODSTRANI. PRHLJAJ iid. JACAIN HRANI LASNE KORENINE* PO$1L"/AMO PO POVZ E T JU■S T E KL.DIN 5O - Trgovska hfia (bivša Gaitnerjtva) ▼ Ma-niai št. )7. S inventarjem, se odda v najem ali proda takoj po zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji aa n»jpco-rjetnejšem krajo. Dobro vpeljan* trgovina., pekarija in gostiln«. Pojasnila: Gar-zarolli Elo, Postojna, Italija. 15129-20 Nova hBa dvostanovanjska. komfort, lep vrt, ugodno naprodaj. Poizve se Stožiee 114«. 15234.20 Enonadstropna vila petstanovaniska, v Mariboru, poleg Tomšičevega drevoreda, 5 minut od gl. kolodvora in še nekaj lepih parcel v Studencih, 8 minut od koroškega kolodvora, na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15544-20 Posestvo 30 oralov, Griava, gorice Jeruzalem, vse urejeno, — prodam z inventarjem. Poslopja zidana, nova. Mako-vec Anton, Griava, pošta Križevci. 15621-20 Trgovsko hiio z gostilno v prometnem kraju Konji-škega sreza da ugodno v najem 1 septembra M. To-mič. Rimske Toplice. 15137-20 iLokali 2 sobi •ddam. Preuredili bi se za kakšno obrt ali pisarno. — Prečna ulica 6. 13581-19 Delavnico v izmeri 250 kv. m, primerno za obrt ali industrijo, sredi Ljubljane, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15599-19 Stanoianjf Enosob. stanovanje takoj oddam. Istotam oddam prazno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15590-21 Stirisobno stanovanje v palači Dunav, Beethovnova 14, oddam 1. julija v najem. — Informacije pri upravitelju istotam. 15570-21 Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, posel-sko sobo in pritiklinami, oddam. Bleiweisova c. 6-III Informacije: Beethovnova al. 10-11. 15579-21 3-sobno stanovanje solnčno, oddam 1. avgusta v palači Vitrtoriji. Poizve se istotam v I. nadstropja. 15617-21 Enosob. stanovanje kletno, oddam mirni stranki brez otrok. Vprašati od 13. do 16. vsak dan. Staničeva 21, I. nadstropje. 15619-21 4-sobno stanovanje vse pritikline in komfort, poleg kavarne Evropa, Kersnikova ul. 7. oddam ia svgust v I. nadstropju. — Primerno tudi za poslovne prostore event. se deli za 2 stranki. Ogled od 11.— 12. in od 17.—18. ure. 15616-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami in vrtom, oddam za 250 din. Ljubljana, Jurčkova pot 55. 15512-21 CNSERIRAJTE V »JTTTRU« Stanovanje odo pritličje, kleti ia nt, oddam za 350 din mesečno od L julija dalje. Volk, I4a, Stoike. 19490-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje t kopalnico, bKzu centra, iščeta 2 osebi za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 800 din«. 15575-21» Enosob. stanovanje v centru, iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutrs pod »Solidna uradnica«. 15556-21a Trisobno stanovanje s kopalnico, išče mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu glav. kolodvora«. 15555-21» Sobo opremljeno, v centru, z vhodom s stopnišča, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15592-23 Cez počitnice sprejmem dve gospodični ali gospoda z vso oskrbo. Souporaba kopalnice. Ponudbe pod »Bližina učiteljišča« na ogl. odd. Jutra. 15593-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15591-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15558-23 Sobo C I 1. * vao 19, »■ofcnpfirtifK julij« solidni osebi, e*. w skrbo, v N misli aL US65-23 Veliko sobo strogo separirano, (vhod s stopnišča), opremljeno ali prazno, oddam v v3i Pod Rožnikom: Večna pot 14. Telefon aa razpolago! 15565-23 Lepo, mirno sobo v centra, s souporabo kopalnice, oddam boljši stalni osebi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15576-23 Zračno, svetlo sobo s posebnim vhodom, oddam. Hradeckega cesta 64, (mitnica «574-23 Sobo lepo opremljeno, uporaba kopalnice, event. tudi kuhinje, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15508-23 Solnčno sobo z dvema posteljama oddam 15. julija v vrli. Nunska ulica 8-L, desno. 13507-23 Pisarniško sobo s souporabo telefona, oddam na Miklošičevi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pisarna«. 15540-23 Dve osebi sprejmem na stanovanje m hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15562-23 Sobo lepo, solnčno, s posebnim vbodom, opremljeno ali ne, oddam L. julija. Prečna 6. 15580-23 Sobo Imi aa aa*a opremlje tako* počni oddam. Jea-kovi J3-4. fjen«. 13618-23 Opremljeno sobo oddam. Gregorčičeva 17«, Q. nadstropje. 15615-23 Lepo prazno sobo oddam za L jafij. Jdov-škova 24, Trnovo. 15610-23 Lepo zračno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15548-23 Dva dijaka nSješolca vzamem na stanovanje in celotno oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15528-22 Dijakinjo sprejmem v popolno oskrba nasproti Pdjaiške gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15504-22 izgubljeno Srebrna doza z monogramom A. L m posvetilom se je izgubila. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra« 15379-28 Moder popagajček je ušei. Najditelja prosimo, da ga vrne prod nagradi. Tavčarjeva 4-II., desno, Geržinič. »5577-2S Javljamo vsem prijateljem bi znancem, da je danes svete vere nenadno preminul gospod VELEPOSESTNIK IN INDUSTRIJALEC Pogreb pokojnega bo v četrtek, dne 90. junija ob pei S. vrl Iz njegovega doma na Ugarju na pokopališče v HrvafiL RIBNICA NA DOLENJSKEM, 28. jnnQa 1938. Olga Rudež-Kosler, mati; Elzi Rudež roj. Sotrvas, Olga Zore, sestra; soproga; Marko Rudež, brat. Jurij, sin. Gerda baroniea Lazarju!, polsestra; Oskar Koder, polbrat in ostalo sorodstvo« RAD i Golob na mizi ministrskega predsednika Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža je imel te dni v Kolowratovi Palači v Pragi konferenco s koalicijskimi strankaimfi zaradi pogajanj o narodnostnem statutu. Ko ee jie vrnil v pisarno, je-našel na svoji mizi golota, ki je priletel skozi okno v njegovo sobo. Praški listi menijo, da, prinaša ta golob češkoslovaški državi imtir... Srebrna poroka ▼ 37« leto V francoski vasi Valdor pri Amiensu sta obbaijala te dni kmet Rene Futot in njegova žena srebrno poroko To samo na sebi ne bi tdlo nič posebnega. Skoro neverjetno pa je, da je Futot zdaj ob srebrni poroki samo 40 let star, njegova žena pa oefto samo 37 let Futot se je oženil v svojem 15. letu iin mu je bilo potrebno posebno dovoljenje od ministra, da je vzel za ženo 12 letno deklico. Zakonca sta srečna. iz Mflwaukeja v Ameriki je prispel na sokolski zlet v Prago z ameriškimi čeho-slovaki tudi brat prezidenta dr. Beneša, mojster Jan Beneš (slika) MZfe&af pa pozdra^Jafe^c ZroamradravnikS »Če dovolite — te Je mo. fei pacientka}« * (>ESo e4 Race) Poljska teniška igralka Jedrzejowska si je nabrala na tenišču v \Vimbledonu kopo lepili lavorik 48 NRPOLEONOUR TRI H H L1UBEZEH Zgodovinski roman »Ljubo dete! Žrtvujem jo politiki. Žrtvujem pa tudi sebe. Razumela me bo, poznam njeno veliko-dušje. Na srečo ji nisem o svoji nameri še nič povedal. Torej ne bo razočarana ...« Velika stoječa ura med knjižnima omarama, ki sta zavzemali vso steno nasproti kamina, je udarila tri. Ob zvoku njenih udarcev se je Napoleon zdrznil. »Tako pozno že? In prav danes imam mnogo opravkov. Hitro spat, Constant!...« Stopil je v spalnico. Tudi spanje je bilo pokorno njegovim ukazom. Že čez deset minut je trdno spal. V Versaillesu Pomlad je kmalu zavladala ter oživila zrak, zemljo in vodo. V prvih jutranjih urah se je dvigala iz jezera rahla megla, mehko ovijala topole in vrbe, ki jim je poganjalo novo listje, ter pokrivala bičevje ob bregovih in travo na livadi s srebrno roso. Veliki, cvetoči negnojevi grmi so pobešali svoje rumene češulje, glog je molil svoje cvete nalik svatbenim šopkom v nebo, čigar bledina je še spominjala na pravkar končano zimo. Dva laboda sta veličastno plula po tihi, z lokvanji posejani globini. Solnce ni sijalo, a njegovo nevidno žarenje je ustvarjalo bleščečo svetlobo okrog vasice, Marije Antoinette, ki je bila umetno zgrajena v selski preprostosti. Zanemarjene ljubke kočice, pristava in mlin, ki so bili že davjset let zapuščeni, so imeli pod svojimi slamnatimi strehami nekam pomlajeno lice. Človek je kar čakal, kdaj bo ljubljena in osovražena kraljica, oblečena v lahko svilo, smehljaje se stopila iz svoje ovčarske naselbine ... »Videl sem jo tukaj,« je sanjavo rekel Napoleon. »Bilo je jeseni leta 1785.; pravkar sem bil postal podporočnik in sem kot tak potoval v Valence, kjer je bil moj polk. Šestnajst let mi je bilo. Z menoj je bil tovariš iz mojega letnika, Augibert, ki je pozneje padel pri Arcolu. Bila sva v svojih novih uniformah in zelo ponosna. Kraljica je šla mimo naju. Pozdravila sva jo. Odzdravila nama je z lahkim prigibom glave in veselo kramljaje stopala dalje z gospodi in damami svojega spremstva. Lepa in veličastna se nama je zdela ... Uboga žena! Kako okruten konec ji je bil usojen! Veliko hudih besed je bilo o nji, a jaz jim nisem nikoli verjel. Veš, zakaj ne, Marie? Zaradi dobrohotnega nasmeha, ki ga je poklonila mlademu častniku-novincu, ki je bil tako slaboten in v svojih visokih škornjih tako podoben ,obutemu mačku', kakor je rekla gospa Junotova ...« »Uboga žena,« je ponovila Marija. Včeraj sta bila dospela v Versailles. Stanovala sta v malih sobanah Ludvika XV., ki so gledale na jelenji vrt, in stregli so jima Constant in še nekaj zvestih. Napoleon je hotel tu malo pred novo ženit vi j o prebiti z Marijo Walewsko dva dni v miru in brezskrbnosti. Hotel si je privoščiti trohico j nežne samote, preden krene dalje po svoji poti, i ki jo je zasoplo spremljal ves svet. Razen tega je hotel s tem dokazom svoje ljubezni pomiriti Marijo Walewsko zastran negotove prihodnosti, ki ji je zaradi cesarjeve zveze z Avstrij-ko strahoma zrla naproti. Napoleon ji je bil prizanesljivo naznanil to ženitev in poudaril, da ne bo zakon, ki ga sklene samo z monarhičnih razlogov, v ničemer vplival na njune srčne ve?i. »Moja najiskrenejša želja Je bila, da vzamem tebe za ženo. A tajni svet se je izrekel za nadvoj-vodinjo. Mimo tega so me opozorili, da se iz verskih pomislekov tudi ti ne bi mogla odločiti za razporoko in da naj mislim na drugo ženitev.« »Oh!...« je dejala. Ta vzdih je bil skoraj podoben tožbi. A cesar ga ni slišal. In iz dobrote, iz plemenitosti, iz tistega nagnjenja do žrtve, ki je v njeni krščanski in slovanski naturi spet in spet prihajalo na površje, je jela Marija Walewska takoj govoriti besede, ki so potolažile vse očitke njegove vesti. »IVav ste storili, sire,« je rekla in se nekoliko napela. »Po cerkvenih zakonih sem poročena z grofom Walewskim, in dasi sem mu storila s svojo ljubeznijo do vas hudo krivico, moram vendar pred Bogom ostati njegova žena, dokler živi.« S krepkim glasom je nadaljevala: »Dasi trpim, razumem politične nujnosti in bom srečna, ako najdete v tem zakonu svojo srečo. Oženite se torej, sire, ne da bi se ozirali name; vzemite to mlado princeso, ki vas je vredna in bo obdala vaš prestol s še večjim bliščem ter vas rešila skrbi za nasledstvo ...« Več ni mogla reči. Manjkalo ji je moči. A njene i hrabre besede so zadostovale, da se je Napoleon i docela pomiriL Rešile so ga skrivnega nemira, M ga je gasfh' obšeL Bil je veseL Globoko se je oddahmL Zdaj je bila prihodnost spet njegova. Samo roko je bilo treba iztegniti, da jo zagrabL Hkratu ga je vzlic njegovi sebičnosti prevzelo čuvstvo globoke hvaležnosti do Marije Walewske. »Akoravno sem se vdal državni potrebi,« je rekel z odkritosrčno nežnostjo, »vendar bodi prepričana, da ti je vsaj moja duša ostala zvesta. Mislim, da te nisem nikoli močneje ljubil in da nisi bila nikoli bolj moja tovarišica in prijateljica kakor zdaj. Tvoja samozataja mi je odškodnina za lakomnost in nizkotnost, ki ju vidim povsod okoli sebe. Zdaj spet verujem, da čednost še živi med ljudmi Zato, ljuba Marie, ti hočem dati najlepši dokaz svojega spoštovanja, ki more biti ženska ponosna nanj. Ohranila si ljubezen do svoje domovine. Prav! iz ljubezni do tebe bo moja prva skrb, da jo obnovim v vsej njeni bivši veličini. Ako mi podariš sina, tedaj bo ta sin — prisežem ti — prvi kralj zedinjene in obnovljene Poljske!« Marija Walewska je vzdrhtela od velike in svete radosti. Ta mogočna počastitev je storila, da je za trenutek utihnila v nji vsa slaba volja, vse obžalovanje in vse gorje. Objela je cesarja, in njune ustnice so se združile v dolgem poljubu. Zapustila sta selo Marije Antoinette in krenila po zelenečem gozdu proti gradu. Zrak je bil še hladen. Napoleon je pozorno zavihal ovratnik Marijinega krznenega plašča. Zahvalila se mu je s mehi j a jem, ki je izpremenil v izraz skrbi, ko i je začula Napoleona, da kašlja. Princesa Helena, prejšnja soproga romunskega kralja Karola (na desni) tn njena sestra Irena sta pred dnevi prispeli v London, baje zaradi pogajanj za spravo z odposlancem kralja Karola v Londonu VSAK DAN ENA Moderno in domače Tujci v kitajski službi Nemški svetovalci v generalnem štabu in inštruktorji, ruski in ameriški piloti Po vesteh japonskih listov je t®b še nedavno v službi kitaijske vojske štirideset do šestdeset Nemcev, ki eo se dali angažirati za kitajski generalni štab. Vsi so bOj v službi kot svetovalci aii inštruktorji, izvzeanši nekaj inženirjev. Na čelu na Kitaijskem zajposifenih Nemcev je bil prvotno polkovnik Bauer. Po njegovi smrti je zasedel to mesto general von Seecfct za n.pim pa general Aleksander van Falken-hausen, izboren vojaški strokovnjak. Večino nemških častrtikov označujejo Japonci za Luindendorffovee, ker so izšli iz njegove ^šo-}e. Tudi poveljnik telesne straže maršala Ča-agkajška, stotnik Walter Stimnes, .je bil prej nemški pokloni častnik. Od novega leta dalje so Nemci reorganizira® kitajsko vojsko, močno kakšnega pol milijona mož. Japonska je že dolgo pritiskala na Kemijo, da bi odtpokMcaia svofe vojaške strokovnjake iz Kitajske, toda večama Nemcev se je kura raporala, ker se m strinjala z režimom v domovini. Eden izmed inštruktorjev je baje prišel na Kitajsko naravnost Teniški turnir v Wimbledoitu iz koncentracijskega taborišča, neki dragi je izgubil brata pri »čiščenjn< 30. junija 1934. Nemški oficirji so v Hankovu živeli samo zase. Občevali so ie med seboj, le malo so prišli v stiik z drugimi Evropci. Tudi s Kitajci so občevali samo po službeni po trebi. Se bo®i rezervirani kakor Nemca pa so ruski letalci, katerih je v Hankovu baje okrog 120. Kitajska vlada jih zelo dobro plačuje, toda zdi se, da ni posebno zadovoljna z njihovimi uslugami. Letališki napad na Formozo v letošnjem februarju je bilo rusko delo. Pripovedujejo, da $e )e več roških aero-piareov kmalu po prihodu na Kitajsko pokvarilo zaradi slabih pogojev za pristajanje letal na kitajskem ozemlju. A tudi Stalin se ni hotel preveč vmešavati v kitajske zadeve in je dovolil, da sodelujejo ruski letalci s Kitajci le kolikor je to neobhodno potrebno. Prejšnji ruski poslanik pri kilarf-ski vladi BogomoLov se je v tem pogledal preveč izpostavljal, ker je obljubljal veiiko pomoč. S tem Je prišel v nemiSost pal Stalina jn je padeL Osebno sto Čamgfcajsku na rasspoflago dva ameriška pilota, Roy Leonard m Julij Baar_ ki veljate v svojem poklicu za neprekoslji-va strokovnjaka. Na njune sposobnosti ee vselej zanese. Živa pošta z lososi Pot te ribe okrog zemeljskega kroga Zsvod na raziskovanje rfbarstva na odprtem morju v Oslu je podvzel zanimiv poskus. Ugotovim hoče, kako dale® potujejo lososi Ha hrbet p4avuitl nekaterih lososov, bi so jih izpustili v morje, so pritrdila gramasto ceviko 6 pisanjem in prošnjo, naj zapiske pošljejo nazaj s sporočilom, kje je bdi dotSanfi. losos ujet. Nedavno je prejeli zavod zanimiv odgovor. Plrišed je z obrežja neke vasi oh Be- lem morju, fa (jopisa fe bilo razvidno, da je losos prepotoval 4500 km daljave. Plaval je okoli Severnega rta, okola lednih gmot Severnega tečaja. Dalje ng prišei, ker eo ga prej ujeli. Zavod v (Mu nadaljufje svoja razMcova-nja, ker hoče dobiti potrdilo za naziranje, da gre lososa okrog zemeljskega kroga, seveda samo do pasu arktičnih voda, kar Pa ie na koncu tudi velika sfevar. i stroki klobuki iz ameriške slame so letos zopet moderni in jih nosijo vse filmske pa-radiž ločitev« v Nevadi. Mož je zelo petjčen, zato si je lahko privoščil komedijo, ki bi le drugi ne mogel tako lahko uprizoriti kakor on. Ločil se je od svoje prve žene Alice zaradi tega, ker je zapustiila stanovanje brez njegovega dovoljenja. Eno uro po ločitvi se je poročil z 224etno Doris Mary Cunning- Brat prezidenta ČSR hamovo. A ta zakon je brl dogovorjen samo za — eno uro! Po preteku tega časa. ki je bil bogatšmovemu sinu potreben samo za to, da je dobil nezakonski otrok im« po svojem očetu, je bil tudi ta zakon ločen. Črn1-to se še i»i dobro posušilo na poročni listt-ni, ko ie sodnik razglasiti, da je zakon ločen >zaiadi moževe krutosti«. Ko je bila tudi ta formalnost opravljena, se je James Mac Donald oženil z miss June E Kemsovo. Kako dolgo bo tra jala ta zveza, ne v« povedati ni% sam ženin. Angleški bankir z imenom Stair je bil Obtožen, da se je udeleževal zarote, ki je hotela Jurija III. odstranite in ga odvesti v Filadelfijo. Pred sodniki se je bankir zagovarjal takole i >Raizumem dobro in vem, da je bankir potreben kralju, čenra fefi ipa bil kralj potreben bankirji, tega ne morem nikakor zapopastic Knez v obcestnem jarku Žalostna usoda ruskega emigranta FoEcija v Moravski Ostravi je odlkrila te dni v nekem obcestnem jariku moža, ki je bdi tako omamljen, da ni mogel povedati kako ee piše in odkod prihaja. Jezik se mu je neprestano zapletal. V znamenju sprave? Odpeljali eo ga na stražnico ta ko je prespal svoje zastrupljen je z alkoholom, je povedal, da se piše Ivan Nikolajevič Tori-senskij. Je knežjega rodu in je imel pred vojno velika posestva na Krimu. Ko ie v Rusiji izbruhnila revolucija, se je umaknil s svojo družimo v Pariz, kjer je nekoč obiskoval šolo. Sredstva pa so kmalu pošla, in tako se je lotil ročnega dela, da se je prebijal skozi življenje. Bil je po vrsti dninar, natakar, drvar in podobno. Nekaj Časa je tudi opravljal službo diakona v neki cerkvi. V Franciji mu je umrla žena, nakar se je začel potepati po Evropi. Da bi utopil svoj obup, se ie vdal pijačii, ki ga je spravila na rob propada. Pri aretaciji je imel knez pri sebi dragocen amulet s podobo nesrečnega carja Nikolaja II. SPORTSKA LEPOTA se ne ujema z debelo plastjo šminke. Za njo je potrebna lahkota in sve-žost, ki Vam jo edino morejo dati finesa, prijem-Ijivost in čudodelno mladostne nianse PUDRA COTY puder mladih žen IN DEKLET 10 aloveath in tri nov« tietrve: Peche, Noisette, Gitane Mala Škatla Din KU—. Srednja škatla Din. 20— VeHka škatla Din 36— plus trošarina Zastopstvo; Htnfto Msyer 1 sirag, Zagreto COTV Srečno pot... Kdor bode dobro potovati, naj ne jemlje s seboj dosti prtljage, pač pa dovolj hladne ta vil Pari, da ns vzameš na po£ preveč QvS *—-* In pa vseh svojih domaiSh razmer. Prvovrstne ljudi srečaš na žedezaka ttefi ▼ zadnjem razredu. V tnjskoprometni Beži? padeflo med Uotimi vse razredne razlike Jn ostanejo samo — tujci. HafcjreiiueJsi so kfi se priMo <$a v m dan. Zda se jim, da so vselej dobco sa-dafi tarfi tedaj, ko gre vse narobe. Kadar se vrnemo s potovanja, pripovedujemo najrajši o smoli ... Na ipoti se tbSš spoznavat; t*r)e kraja, afoičafje jn ljudi, a tudi — samega sebe. Časih obeta zunanjost vratarja več, nego G more nuditi hoteL V deževnem vremenu ne delaj izletov v zasebno življenje bližnjikov in znancev! Kragulj odnesel pinča Neka izletniška družba je doživela na svojem pikniku v dolini Kinzig blnzu St.urtt-garta neverjetno reč. Ko so se izletniki zabavaE, se je pojavil nad dolino kragulj. Nekaj časa je krožil po zraku, nato se je kakor puščica spustil k tlom na pinča, ki ga je imela neka ženska s 6eboj. Roparica je zasadlila psičku ostre kremplje v tilnik in odletela s plenom visoko v zrak. Opazovalni stolp Na Terminal Islandu pri Los Angelesu je Amerika zgradila novo moderno jetnišnico, obdano s posebnimi opazovalnimi stolpi, kakršnega prikazuje naša slika Urejuje Pavorm Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. —' Vsi s Lgubijani.