»oštnlna olaPana r cotovteL Leto XI., št« 292 Ljubljana, četrtek 18. decembra 1930 Cena 2 Din Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 5125 3126. Insera:n> oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta št 13. — Teleton št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica št 2. — Telefon it 190. Račun' ori pošt ček zavodih: Ljub« ljana št 11842. Praha čislo 7S ISO W;en «t 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 in 312o. Maribor: Aleksandrova cesta 13. 'le» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Jočem biti vladar duhovno močnih" Kraljeve besede - program novega glasila jugoslovenskega seljaštva Zagreb, 17. decembra, r. Včeraj je izšla v Zagrebu prva številka novega mesečnika »Seljačka škola«. Glavni urednik novega lista je profesor doktor J uraj Turič, upravnik kmečke univerze pri tukajšnji šoli za narodno zdravje. Na prvi strani tega novega seliačkega lista so natisnjene besede Nj. V. kralja kot uvodnik in program lista. Kraljeve besede se glase: »Hočem biti vladar duhovno močnih po svojem duhu, samostojnih, svobod- nih, za uspešno delo In srečno življenje skrbnih in sposobnih seljakov, državo-tvorcev svoje narodne države.« Prof. dr. Turič tolmač'1 čitateljern te kraljeve besede in dodaje kot odgovor seljakov: »Hočemo, da bo vsak izmed nas stičen svojemu kralju in da smo s svojim kraljem eno po duhu in volji. Vsi hočemo to, kar hoče od nas kralj v našo korist in da se oprostimo od vsega zla, ki ga tudi naš kralj težko pre-naša.c Eksplozija na ameriškem parniku rs a izletniškem parniku so nastale tri eksplozije, vendar pa so večino potnikov rešili. Miami Beach, 17. novembra. Na izletniš* kem parniku ^Eureka II« so nastale tri eksplozije, ki so ga popolnoma uničile. £e prva eksplozija je povzročila veliko paniko med potniki, ki jih je bilo 132. V bojazni pred morskimi volkovi so ostali še dalje na krovu. Šele, ko je nastala druga eksplozija v bencinskem tanku, so poskakali v morje. Več ladij obrežne straže je rešilo nad sto potnikov, med njimi mnogo otrok. Rešili so '25 oseb in jih pogrešajo še sedem, ki so se najbrže ponesrečili. Kako je nastala katastrofa, doslej še niso mogli ugotoviti. Da ni število žrtev večje, se je zahvaliti slučaju, ker se je ponesrečeni parnik nahajal na svoji poti v bližini obale m so takoj prihitele na pomoč mnogoštevilne ladje. Rovarjenje sovjetskega poslaništva na Dunaju Zanimiva odkritja pariškega novinarja -- Načrt za ugrabljenje Kutje-pova je bil izdelan na Dunaju in v Berlinu -- Dunajsko sovjetsko poslaništvo centrala za komunistično propagando v srednji Evropi Dunaj, 17. decembra, d. Znani francoski novinar Geo London objavlja v pariškem listu »Le Journal« članke, ki se bavijo s 1 - ' ---------- --- - - propagando sovjetskih poslaništev na uu* naju in v Berlinu. Geo London hoče v teh člankih tudi dokazati, da so z ugrabljenjem generala Kutjepova v Parizu v zvezi osebe Iz sovjetskega poslaništva na Dunaju, ozi* roma, da v tem poslaništvu vsaj vedo, kam je bil general Kutjepov odveden. Geo Lon» don se je svoječasno mudil več dni na Du* naju in s pomočjo nekega podkupljenega berlinskega konfidenta se mu je posrečHO dobiti dostop v kroge dunajskih komuni* stov. Na Dunaju je nastopal pod napač* ni m imenom M. Jamesa, novinarja nekega komunističnega lista v Clevelandu v Ame* riki. „ Kakor opisuje, je njegov agent na Duna* iu posredoval, da se je v 2. okraju sestal z neko neznano Ukrajinko, ki ga je z veliko opreznostjo — med vožnjo je bil večkrat menjan avtomobil — spravila v zvezo z funkcijonarjem dunajskega sovjetskega po* slaništva in sicer v neki restavraciji v blizi* ni največje dunajske tvornice kruha, fa iunkcijonar, čegar imena ne imenuje, je baie Geu Londonu izjavil, da je s sedanjo politiko skrajno nezadovoljen, in se spioh ni omejeval v obsojanju sedanjega režima napram »sodrugu«. V teku razgovora je bi lo večkrat imenovano ime Ivana Krekma* nova, ki je dodeljen dunajskemu ruskemu poslaništvu m ki vodi agente GPU na Du* naju. Ivan Krekmanov je baje skupno z voditeljem GPU pri berlinskem poslani* štvu dr. Jevcejem Goldensteinom izdelal načrt za ugrabljenje Kutjepova v Parizu. V teku preiskave se je Goldenstein tako korn* promitiral, da je bil letos meseca julija od* poklican iz Berlina in je sedaj vodja neke boln ce v biižim Kijeva. Krekmanov je bil v krogih dunajskega sovjetskega poslani* štva znan pod imenom »Viktor«, po rodu pa je Bolgar, star 35 let, in človek izrednih sposobnosti. Predvsem je bil zaupnik ru* skega poslanika Jurenjeva na Dunaju. Geu Londonu je njegov zaupnik tudi 'z* povedal, da se bo publicistična izraba ve* likega industrijskega procesa v Moskvi oskrbela z Dunaja za vso srednjo Evropo. Javna tajnost je, da ni bil ta proces ničesar drugega kakor običajna komedija za komu* nistično propagando. Geo London je imel na Dunaju tudi raz* govor s tedanjim zveznim kancelarjem dr. Schobrom, ki mu je med drugim izjavil: »Pogosto nam je že zbudilo pozornost dej* stvo, da se je izkazalo delo ruskega po* slaništva na Dunaju kot propaganda za komunistične ideje in sicer ne samo v Av* striji, temveč tudi na Balkanu. Gotovo je, di se poslan:štvo pri tem poslužuje tudi diplomatskih kurirjev. Žal, je vse to izven območja policijskega nadzorstva.« Carinska vojna med ČSR in Madžarsko Pogajanja med ČSR in Madžarsko vem letu - Zvišanje carine na Praga, 17. decembra d. Pogajanja, ki so se vršila med češkoslovaško in madžarsko delegacijo zaradi preprečenja carinske vojne, so se končala brez uspeha. Bila so prekinjena 15. t. m. zvečer in ker je bila s tem dnem odpovedana trgovinska pogodba med češkoslovaško in Madžarsko potekla o polnoči, so ukinjene vse carinske olajšave. Carinske oblasti so dobile navodila, naj se ravnajo po novem položaju. Praga, 17. decembra, sgh. Prelom trgov* sko=političnih odnošajev med Madžarsko in Češkoslovaško bo povzročil tudi \ osta-. lih trgovsko^političnih odnošajih Madžarske težaven položaj. Madžarsko*češkoslovaška trgovinska pogodba je bila namreč osnova onih trgovskih pogodb, ki jih je sklenila Madžarska s Francijo. Nemčijo, Švico in drugimi evropskimi državami na podlagi najvišjih ugodnosti. Te države uživajo iste ugodnosti kakor Češkoslovaška. Če bodo sedaj napram Češkoslovaški uveljavljene avtonomne carinske tarife, se bo avtomatično povišalo veliko število carinskih postavk za blago, ki se tudi iz ostalih evropskih držav uvaža na Madžarsko. Trgovska zbornica v Budimpešti Izjavlja, da je prelom trgovskih odnošajev s Češkoslovaško povod za radost. Stanje brez pogodbe bo imelo za oba dela težke gospodarske posledice. Organizacija madžarskih trgovcev računa z občutnimi motnjami v trgovskem prometu, posebno še, ker trgovci niso bili pripravljeni, da se bodo pogajanja v Pragi razdrla. Kakor piše »Prager Presse«, pomeni sedanje stanje med Češkoslovaško in Madžarsko v trgovsko-političnih odnošajih carinsko vojno. Ministrski svet je včeraj zasedal ves dan. V političnih krogih so mnenja o postopanju vlade deljena. Socialisti in narodni demokrati zahtevajo, naj bi se Madžarski ugodilo, dočim zastopajo agrarci vztrajno svoje stališče, češ, da se zakon o mešanju moke ne sme spremeniti. Vesti o vladni krizi so seveda pretirane in samo plod notranje-političnih manevrov. Madžarska delegacija je včeraj ob 14. odpotovala v Budimpešto, ko je bila obve- se bodo bržkone obnovila po No-uvoz prašičev iz Madžarske ščena, da ministrski svet na podlagi sklepa izvršilnega odbora agrarne stranke ne bo izpremenil zakona o mešanju moke. Praga, 17. decembra, d. V praških ofict-jelnih krogih upajo, da brezpogodbeno stanje z Madžarsko ne bo dolgo trajalo. Smatrajo, da se bodo po novem letu pričela nova pogajanja. V tem primeru bi češkoslovaška delegacija odpotovala v Budimpešto. Praga, 17. decembra, d. Carina za uvoz prašičev, težkih do 120 kg, je bila določena za države brez pogodbe na 300 kron za 100 kg. Za države, ki imajo trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško, je bila ta carina določena na 120 kron. Budimpešta, 17. decembra s. Kakor javljajo z obmejnih postaj, je od otvoritve carinske vojne s Češkoslovaško prenehal skoro ves blagovni promet med obema državama. Na žitni borzi v Budimpešti se stanje brez pogodbe še ni mnogo opazilo ter so ostali tečaji kakor tudi ponudene množine skoro neizpremenjene. Evropa plačuje... Washington, 17. dec. AA. Državna bla* gajna je prejela 24 milijonov 600.000 šter> lingov. Ta vsota predstavlja odplačilo voj* nih dolgov 11 držav. Največje zneske so prispevale Velika Britanija, Francija in Italija. Bančni krahi v Ameriki se nadaljujejo Newyork, 17. dec. Včeraj sta zopet usta* vili svoje poslovanje dve banki. Bančni krahi so v letošnjem letu dosegli v Ame» riki rekord. Strokovnjaki so mnenja, da kriza še ni dosegla vrhunca. Velika brezposelnost na Dunaju Dunaj, 17. decembra d. Število brezposelnih na Dunaju, ki uživajo podporo, je v prvi polovici meseca decembra narastlo za fi-967 na 95 408. Niihovo število je za 22.534; večje kakor lani v istem času. VELIČASTNA PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE PO VSEJ DRŽAVI Z izredno svečanostjo je danes ves narod proslavil vladarjev rojstni dan - Pomemben govor patrijarha Varnave Beograd, 17. decembra, p. Po vsej državi se je obhaial današnji 43. rojstni dan Nj. V. kralja Aleksandra kot največji državni praznik. Ne samo iz večjih centrov, marveč tudi iz podeželja prihajajo poročila, da Proslava kraljevega rojstnega dne ni bila še nikdar tako slovesna, kakor letos in še nikdar se ni narod tako polnoštevilno zbral, tako v cerkvah kakor k raznim prireditvam v proslavo tega dne, kakor danes. Od skrajnega severa do skrajnega juga je ves jugoslovenski narod posvetil danes svoje misli svojemu prevzvi-šenemu vladarju in se združil v goreči molitvi za dolgo življenje in srečo kralja Aleksandra in vsega kraljevskega doma. Narod se je na današnji dan spominjal vsega onega herojstva svojega vladarja, ki je dovedlo do zmage nacionalne ideale: osvobojen je in uedinje-nje, a v prav enaki meri velikega dela in truda kralja Aleksandra za nacionalni, gospodarski in kulturni preporod uedinjenje Jugoslavije. S posebno hvaležnostjo se je ves narod spominjal danes 6. januarja in 3. oktobra, s katerima je Nj. V. kralj Aleksander udaril temelje lepši in srečnejši bodočnosti naroda in države. Vsepovsod so se vršile danes svečane službe božje, katerim je prisostvovalo poleg oficielnih predstavnikov oblastev in uradov mnogoštevilno občinstvo, šolska mladina in zastopniki raznih kulturnih, gospodarskih, nacionalnih in stanovskih organizacij, skoraj povsod pa so se obenem vršile svečane akademije, interne šolske prireditve, posebno številno pa sokolske proslave kraljevega rojstnega dne. V krajih, kjer so vojaške garnizije, so se vršile tudi vojaške parade. Delo je počivalo v vseh uradih, trgovinah in podjetjih, tako da je bil današnji dan res pravi narodni praznik. Posebno slovesna je bila proslava kraljevega rojstnega dne v prestolnici. Vse mesto je bilo že sinoči v zastavah. Zjutraj so topovski streli s Kalemegdana opozarjati na pomen današnjega praznika. Po vseh šolah so se po običajni službi božji vršile interne proslave z akademijami, glavna proslava pa je bila v Saborni cerkvi. Kljub hudemu mrazu, ki je vladal danes v Beogradu, je občinstvo že ob 9. zjutraj napolnilo trg pred Saborno cerkvijo in vse ulice, ki vodijo do kraljevega dvorca. Po sredini ulice so bile postrojene čete beograjske garnizije na čelu s kraljevo gardo, ki se je postirala pred Saborno cerkvijo. Policija je jedva držala prost prehod za kralja in njegovo spremstvo, ves ostali del široke in dolge ulice pa je zavzela mnogo tisočglava množica. V Saborni cerkvi so se že okrog 10. zjutraj zbirali vsi člani vlade z ministrskim predsednikom gen. Živkovičem na čelu, ki je danes prišel v uniformi armijskega generala. V cerkvi je bil zbran ves diplomatski zbor, generaliteta in admiraliteta, vsi višji uradniki ministrstev, beograjski občinski svet z županom inž. Nešičem na čelu ter deputacije raznih društev, organizacij in korporacij s Sokolom na čelu. Malo pred 11. je krenila z dvora odprta dvorna kočija, v kateri sta se vozila Nj. Vel. kralj in kraljica v spremstvu kneza Pavla in kneginje Olge ter ostalega dvornega spremstva. Zbrana množica je prirejala kraljevskemu paru navdušene in dolgotrajne ovacije in manifestacije, ki so se polegle šele dolgo potem, ko sta Nj. Vel. kralj in kraljica že šla v Saborno cerkev. Svečano službo božjo je opravil patrijarh Varnava ob asistenci številne duhovščine. Po končanih cerkvenih obredih je imel patrijarh Varnava na Nj. Vel. kralja naslednji govor: Vaše Veličanstvo in dragi bratje! Moji besedi je danes dano, da izreče ono, kar danes občuti naš celokupni narod, kar občuti celokupna naša država. Beseda je slaba, vendar močna, zakaj v njej je izraz vdanosti in ljubezni vsega naroda do Nj. VeL kralja Aleksandra. Današnji dan je praznik vsega naroda. Danes je naša cerkev srečna, ker se njene molitve združujejo z molitvami predstavnikov vseh ostalih ver, ker je to najjačji izraz zvestobe naroda do svojega ljubljenega kralja. Danes to ni običajna molitev. Danes je to pesem ljubezni našega naroda do svojega ljubljenega kralja in ljubljenega kralja do ljubljenega naroda. Malo je v zgodovini človeštva kraljev, Ki bi bili prišli do take narodne ljubezni, kakršno ima danes naš močni kralj. On ima to ljubezen kakor nihče izmed nas smrtnikov na zemlji, pridobil pa si jo je s svojimi osebnimi deU. Ko je bil naš narod prisiljen nositi obenem s svojim kraljem oni težki križ trpljenja, oni težki križ. ki ga niti eden narod na tem svetu ne bl bil mogel prenesti, takrat je naš močni kralj bU s svojim narodom. Čeprav so bili trenutki, ko so ljudje klonili, ni kralj niti v enem trenutku izgubil Pariški komentar dr. Marinkovičevega po seta v Atenah Na Balkanu in bližnjem vzhodu se pripravljajo velike izpremembe Grčija ne more sodelovati v politiki, naperjeni proti Jugoslaviji Pariz, 17. decembra, M. O posetu jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Atenah objavlja »Temps« uvodni članek, v katerem naglasa, da je ta poset posledica razvoja grške politike in grško-turškega sporazuma. Temu obisku jugoslovenskega zunanjega ministra v Atenah pripisuje ugledni francoski list posebno važnost. Med drugim naglasa, da ni težko proroko-vati, da se pripravljajo na Balkanu in na bližnjem vzhodu velike izpremembe. Zato je prirodno. da je stopil doktor Marinkovič v zvezo z Venizelosotn. Grško-turški sporazum, obisk grofa Bethlena v An gori, grško-italijansko prijateljstvo in žeija po balkanski uniji na gospodarskem in političnem polju, vse to je izzvalo razne verzije in komentarje. ki pa jih je treba sprejeti z vso rezervo. Nihče ne more imeti ničesar proti temu, da si skuša Italija pridobiti gotovo vlogo na Sredozemskem morju, da si zasigura prijateljstvo Grčije, prav tako pa ne more nihče verjeti, da bi se Grčiia odločila za to, da postane orožje politike, ki bi bila naperjena proti Jugoslaviji. To bi bila tako velika in usodna pogreška, da bi se grška vlada zanjo nikdar ne mogla odločiti. Borba fašistične vlade za znižanje cen Na seji korporadjskega odbora je Mussolini razvil program nadaljnje akcije vlade — Ostri ukrepi proti trgovcem Rim, 17. dec. M. V palači Venezia se je vršila pod predsedstvom Mussolinija seja centralnega korporacijskega odbora. Seji so prisostvovali zastopniki vseh sindikalnih savezov in odposlanci udruženja delodajalcev. Minister korporacij je podal podroben referat o akciji, ki jo izvaja vlada v cilju znižanja cen življenjskim potrebščinam in za vzpostavitev ravnovesja v gospodarstvu na podlagi sedanjega stabilizacijskega tečaja italijanske lire. Predsednik vlade Mus-soiini je obširno obrazložil sedanji položaj, vendar pa fašistični listi njegovega govora ne objavljajo. Značilno je, da fašistični listi naglašajo, da je bil Mussolinijev govor navdušeno pozdravljen od vseh članov omenjenega odbora in da so mnogi govorniki pozdravili njegove predloge za nadaljnje izvajanje gospodarske borbe. »Giornale d' Italia« poziva trgovce, naj se pridružijo akciji za znižanje cen in pobijanja draginje ter naglasa, da jih bo doletela huda kazen, če bodo nasprotovali željam vlade. List poroča iz Milana, da je bilo po odredbi milanskega prefekta v 24 urah zatvorjenih 40 trgovin, ki niso hotele znižati cen za 12%, kakor je zahteval pre-fekt, marveč so, sklicujoč se na drag nakup, znižale cene samo za 5 do 7 odst Smola novopečenega avtomobilista Zagreb, 17. dec. n. Znani zagrebški trgo* vec Lah Leo Fogliari, ki živi že dolgo vr» sto let v Zagrebu in je kot trgovec sira postal dokaj imovit, je najpreje imel mo* torno kolo. Nedavno pa si je nabavil av* tomobil ter se je danes vozil z njim po mestu. Pri tem pa ga je doletela nezgoda. Vozeč se po Marovski ulici je na ovinku v Gunduličevo ulico zadel v ročni voziček. Na ulici je nastala precejšnja zmešnja/a in je službujoči stražnik odvedel Fogliaria na policijo, kjer so ugotovili, da mož sploh še nima šoferskega izpita FogFarijev prvi izlet z avtomobilom je torej končal zelo slabo, ker ga na policiji niti niso hoteli izpustiti, dasiravno je ponujal več tisoč dinarjev, ako ga obsodijo le na denarno kazen. Policija pa ima zaradi slabih uku* Sen i tozadevno silno stroge predpise ter je Fogliaria obdržala v zaporih. nade, da ne bi s svojim modrim vodstvom rešil naroda trpljenja in ga dovedel do slave in veličine — in ga do\cdel do naše močne Jugoslavije. Naš močni kralj ni zapustil svojeg-a naroda niti takrat, ko so mnogi mislili, da je naša takratna država za zmerom pokopana in da treba gledati samo to, da se reši lastno življenje. V tistem trenutku je naš silni kralj z nadčloveško močjo odvedel svojo vojsko in rešil preko silnih :-:upov padlih naših ljudi naše brate, ki so umirali od gladu. Verujem, da bo z milostjo božjo in voljo naroda izpolnil one želje, po katerih so veke in veke hrepeneli naši rodovi. Slaba je moja beseda, da bi pred varni Izrekel občutke naroda do kralja- Zgodovina ne pomni takega primera. On je ves v ljubezni naroda in narod v njega gleda kakor v sobice, ■/.akaj njegova kraljevska milost obseva kot solnčni žarki grešne in one, ki so zašli, da bi jih rešila v našo uedinjeno in močno Jugoslavijo. Vsa vprašanja, ki o njih razpravlja naš močni kralj, kakor tudi vprašanje narodnega uedinje-sija, ga dovede do tega, kar je pošteno, silno in močno in zato bo ostal v narodni duši in ne bo ničesar na svetu, kar bi ga odtrgalo od močne ljubezni naroda do njega, Danes molimo k Bogu, da vlada svoj narod z ono ljubeznijo, ki mu je dana. Zakaj on želi ljubezen in mir uvesti ne samo v svoji močni državi, nego na vsem svetu v srečo našemu narodu in vsemu človeštvu. Zato narod ljubi kralja z ono ljubeznijo, ki plamti v nas vseh do njega. Tako naj bo, tako je I Čestitkam patrijarha Varnave so se nato pridružili ministrski predsednik z ostalimi člani vlade, tuji diplomati in ostali veliko« dostojanstveniki. Nj. Vel. kralj in kraljica sta nato s svojim spremstvom zapustila cerkev in se med navdušenim pozdravljanjem naroda vrnila na dvor, kier je bilo nato prirejeno svečano kosilo za povabljene goste. V dvornem maršalatu pa so se ta dan vpisovali nešteti zastopniki raznih društev, korporacij, ustanov in drugi oalič-niki. Interne proslave kraljevega rojstnega dne so se vršile tudi v raznih društvih in ustanovah. Posebno mamfestantna je bila proslava na beograjski univerzi, kjer je visokošolska mladina prirejala svojemu vladarju in vrhovnemu zaščitniku nepopisne ovacije. Današnji dan je prožil nov dokaz, kako globoko spoštuje in ceni ves naš narod svojega kralja, ki lahko pri svojem delu za narod in državo vedno računa na neomajno ljubezen in zvestobo vsega naroda Novi generali Beograd, 17. decembra, p. Vojni list objavlja večji ukaz o napredovanju višjih oficirjev. Med drugimi so napredovali: V čili divizijskega generala brigadm pe-šadijski generali: Stevan Radovanovič, Milan Plesničar, Aleksander Daskalovič in Sava Popovič. V čin brigadnega generala pešadiiskr polkovniki: Radoiko Brkič, Vojislav Rado-njič, Stevan Kneževič, Milenko Milkovič, Kosta Antonovič, Pavle Pavlovič, Gjorgie Isakovič in Vojislav Kosič. V čin artilerijskega brigadnega generala polkovniki: Velimir Velimirkovič, Dra-gutin Radosavlievič, Giorgie Popovič, Sve-tolik Milovanovič in Radivoj Zlatkovič. V čin konjeniškega brigadnega generala polkovniki: Laza Milosavljevič in Ratko Raketič. V čin inženjerskega brigadnega generala polkovnik Gjorgje Jorgovič. V čin sanitetnega brigadnega generala sanitetni polkovniki: dr. Aleksander Mar-kovič, dr. Svetozar Andrie in dr. Milan Ilickovič. V čin sodnega brigadnega generala sodni polkovnik Dimitrije Šatina. V čin kontre-admirala kapetani vojnega broda Fran Bučar, Riliard Salher in Marijan Polič. Peta žrtev sušaske nesreče najdena Sušak, 17. dec. n. Katastrofa na sušaškem pristanišču v Brajdki je zahtevala kakor znano šest smrtnih žrtev, od katerih je bi* lo do včeraj najdenih četvero. Davi pa so ribiči opazili na površini morja ne daleč od mesta katastrofe peto žrtev ter ugoto* vili, da gre za truplo Pere Prpiča iz Kri* vega Puta. Prepeljali so ga v sušaško n>rt* vašnico v že razpadajočem stanju, ker jo bil že deveti dan v vodi Prp:ča ne bodo pokopali na Sušaku, marveč ga bodo od* peljali v njegov rojstni kraj. Manjka še vedno truplo Ante Glaviča iz Senja. Jugoslovenska ulica v Poznanju Poznanj, 17. decembra AA. Na včerajšnji seji mestnega sveta je bil sprejet sklep, da se najdaljša ulica v mestu, ki je dolga 6 km, imenuje »Jugoslovenska ulica«. Nemiri v Španiji V prestolnici mir — Nasprotujoče vesti o položaju — splošna stavka v severni Španiji — Odločitev v rokah delavstva Madrid, 17. decembra, g. V Madridu je popoln mir. Vsi delavci so zopet pričeli delati. Ker tudi iz province 'ni novih vesti o nemirih, se lahko smatra, da je poizkus prevrata propadel. Obsedno stanje je še v veljavi. Ponoči patrolirajo po mestu močni oddelki policije in vojaštva ,da bi preprečili morebitne nemire. Komunike vlade Madrid, 17. dec. s. Notranje ministrstvo je izdalo včeraj naslednje ,obvestilo: Vlada vzdržuje normalne zveze s pokrajin* skimi vladami. V San Sebastianu je sku* šala skupina delavcev zavzeti vladno po* «lop je, pri čemer sta bila dva orožnika ubila, pet pu ranjenih. Ranjenih je bilo tudi več napadalcev. V Santandru je skusala skupina civilnih oseb napasti vojašnico, kar pa so preprečile čete, pri čemer sta bila dva napadalca ubita. V več manjših rac stih so skušali organizirati delne stavke, kar pa se jc le deloma posrečilo. Pokret je rcvolucijomirno*komunističnega značaja in ga vodijo znani agitatorji, dočim je narod še vedno zu armado in ne naseda laznji* vim obljubam upornikov. Po vsej Španiji vlada red in vlada upa, da bo mogia s po* močjo javnega mnenja kmalu napraviti ko* ncc brezplodnim in obžalovanja vrednim mahinacijani revolucionarjev. . Pariz. 17. decembra g. Listi poročajo, da se zdi, da je položaj v Španiji kljub ofi-cHelnim pomirjevalnim vestem še vedno zelo vznemirljiv. V San Sebastianu so se ponovili krvavi spopadi. Množica je ople-nila mno-go trgovin. Splošna stavka je očividno propadla samo v Madridu, dočim jo izvajajo v Bilbau, Santandru in Seviliji v polnem obsegu. V Cadizu so oboroženi delavci ustrelili dva stražnika. Več varnostnih organov je bilo deloma težko, deloma lahko ranjenih. Vojaška oblast zbira v Barceloni čete iz okolice. Zaplenjena uporniška letala Lizbona, 17. decembra, s. Major Franco in njegova tovariša so včeraj ob 17. pristali v Alverci. Tri druga letala španskih upor; nikov, na katerih je bilo osem častnikov, so pristala v Midori, Moici in Kairiji. Les talci so se javili v vojnem ministrstvu, ki je odredilo, da bodo bivali v Mafri. Madrid. 17. decembra. AA. Portugalska vlada je izdala komunike o tem, da je zaplenila španska letala, ki so pristala na letališču v Lizboni. Letalci so bili internirani v trdnjavi. Portugalskim novinarjem je major Franco izjavil o ciljih revolucije ua španskem, da so hoteli proglasiti republiko. španska potrebuje svobodo. Ako to pot cilj ni bil dosežen, ni treba smatrati, da se je poizkus ponesrečil, ker gibanje ni izšlo od osamljenih posameznikov, marveč soglašajo ž njim široki krogi vseh stanov. Madrid, 17. decembra, s. Dogodki na le* tališču »štirih vetrov« niso imeli vpliva na ž:vljenje v prestolnici. Čim ie vlada zve* de a za upor, so se sestali ministri in so bili še zbrani, ko je prišla vest, da je upor zadušen. Pariz. 17. dec. s. Vsa letališča v Španiji so po vesteh iz Madrida s posredovanjem vojaških oblastev izrekla vladi brezpogojno pokorščino. General Berenguer je izja* vil. tla so bile zaradi dogodkov v ponedeljek aretirane številne osebe. Prekinjen promet Pariz. 17. decembra, s. Vsi prebodi iz Francijc v Španijo so zaprti. Mednarodni brzovlaki ne morejo prekoračiti meje. Do* slej je odšlo v Španijo le nekaj avtomobi* lov. Prekinjen je tudi poštni promet. V Pirenejih so bile obmejne straže ojačene, čeprav so gorske ceste zaradi visokega sne* ga neprehodne. " Madrid, 17. decembra, c. Telefonski promet po državi je prekinjen. Posluje samo brzoiav, ki pa je tudi pod strogo vladno cenzuro. Pariz. 17. decembra s. »Temps* p jroča iz Perpignana, da je železniški promet ined Francijo in Španijo zopet reden, m ucer za potnike in za blago. Prepovedan je samo uvoz inozemskih listov. Zaradi tega se je na meji razvilo živahno tihotapljenje francoskih listov v Španijo. Begunci v zasneženem gorovju Pariz, 17. decembra, s. Kakor poroča >Havas<; iz Canfranca v provinci Huesci, ni tamkaj nobenih novic o položaju v Španiji, razen podrobnosti o dogodkih v Jaci. Tre nutno je tamkaj zbranih 6000 mož. Sin guvernerja v Saragosi je bil baje aretiran. Kakor domnevajo, bo skušalo veliko število civilnih oseb, ki so se udeležile upora, pobegniti preko prelaza Semport v Francijo. Ker pa leži na prelazu okoli GO cm na debelo snega, je trenutno neprehoden in se baje doslej ni nikomur posrečilo, da bi bil prišel na francoska tla. Afriške čete za varstvo Madrida Pariz, 17. decembra s. Kakor poročajo iz Madrida, sta se predsnočnjim izkrcala v Algenhirasu bataljon španskih legijonar-jev in oddelek maroške civilne garde, ki so ju odpeljali v Madrid. Pričakuje še, da bodo prišli iz Afrike novi ocidelki. V Alge-hirasu je bil proglašen preki sod. Mnogo ljudi je bilo aretiranih. Stavkarski pokret v severni Španiji Pariz, 17. decembra, d. Po skromnih privatnih vesteh, ki prihajajo po vseh, mogočih ovinkih v Pariz, se je splošna stavka, ki je v ponedeljek izbruhnila v Bilbau, razširila na vso severno Španijo. Tovarno pušk v Eibaru na cesti med Bilbaom !n San Sebastianom je napadla množica upor-: nikov, vendar pa je bil napad odbit. V Mu-lagi je baje prišlo do težkih izgredov. Ponekod so bile porušene železniške proge, ki vodijo v Madrid, da bi se. preprečil prevoz čet v prestolnico. Kakor poročajo iz Ojite, nameravajo španske oblasti mobilizirati tujsffo legijo. Meja med Francijo in Španijo je še vedno popolnoma zaprta in je železniški promet prekinjen. »Temps« poroča iz Madrida, da se zdi protimonarhistiena zarota razširjena po vsej državi. Vsekakor ni bil nihče v Ma- dridu presenečen nad uporom vojaških letalcev, ker so bili za to pripravljeni že z dogodki v Jaci. Odločitev je v rokah delavstva in strokovnih organizacij. Ako bi v resnici došlo do splošne stavke .po vsej državi, bi postal položaj vlade nadvse kritičen. Madrid. 17. decembra, d. Kakor poroča »United Press« iz Bilbaa, je povzročitelj tamošnje vstaje znani republikanec Inda-lecio Prieto sklenil, da pobegne v Francijo, in je bržkone že zapustil Bilbao. Baje je izjavil, da sedanji čas za revolucijo v severni Španiji ni ugoden. V Bilbau vlada mir. Vojaške patrulje hodijo po mestu. Vse trgovine so zaprte. Madrid, 17. decembra, d. V raznih krajih so izbruhnile stavke. Kakor vse kaže, je v Barceloni splošna stavka. Prihajajo tudi vesti o lokalnih nemirih, ki pa so vsekakor manjšega obsega. Vlada sama ne izdaja o tem nobenih podrobnejših vesti. Razburjenje se še ni poleglo in še vedno obstoja, čeprav v manjšem obsegu. Nasprotujoče vesti Madrid, 17. dec. s. V skoro vseh špan* skih večjih krajih je bilo proglašeno v c j* no stanje. Zaradi tega ukrepa so se po* sledice stavk in uporov zmanjšale. Po oli* cioznih poročil.h stavkajo skoro v vseh glavnih mestih v provincah. V Gijo-iu so skušali uporniki strgati z zidu jezuitskega samostana sponi nsko ploščo z imenom Pri* mo de Rivere. Nato so obmetavali poslopja s kamenjem ter končno vdrli v notranjost, kjer so zažgali opremo in svete podobe. Stavkovni položaj v Bilbau in Saragosi se je poostril. Trenutno stavka približno po* lovica vsega delavstva. Boje se, da bo pro* glašena splošna stavka. Policija je zaprla uredništva nekaterih listov. London, 17. decembra s. Vesti, ki so prispele včeraj iz Španije, označujejo položaj vlade za manj ugoden. V raznih španskih pristaniščih so se mornar]i pridružili upornikom. V bankah dvigajo vlagatelji vloge v veliki meri. Nova vstaja v Pirenejih Pariz, 17. decembra, č. Iz San Sebastiana javljaj«, da je v Logrouu izbruhnila revolucija ili da so vstaši popolni gospodarji v mestu. Oficirji, ki so se postavili upornikom v bran. so bili postreljfeni. »0u«>ti-dien« javlja, da je večje število višjih oficirjev prestopilo iz vladnih čet med vstaš*, tak« da je postala vojska ilade nezanesljiva. V provinco je bilo poslanih več vladnih letal, da pomirijo z miroljubnimi letaki razburjeno prebivalstvo. V Kataloni vladata mir in red. Upor španske mornarice Pariz, 17. dec. s. »Newyork Herald« po* roča iz Gibraltarja, da je v španski nor* narici izbruhnil upor. Kakor zatrjujejo, se je mornarica pridružila uporniškemu po* kretu. Zasebne vesti tz Madrida ne .temen* tirajo teb poročil. Ugotovljeno je. Ha je več enot španske mornarice v Cadizu m Valenciji prestopilo k upornikom. Pariz. 17. decembra. AA. Dopisnik sXew-york Heralda« poroča iz Gibraltarja, da je več enot španske voine mornarice prestopilo k revolucionarjem. Brodovja v Cadizu in Valenci so razobesila rdečo zastavo. Poročila iz Perpignana pravijo, da so uporniška letala preletela Katalonijo in metala letake, v katerih pozivajo delavstvo k stav ki. Iz Barcelone poročajo, da je tam razmeroma mirno in da stavkajo skoro v "seli tvornicah. Vojaštvo je zasedlo glavne stra-tegične točke mesta. Kakor poročajo, je izbruhnila splošna stavka v 8 pokrajinah. Berenguer obolel Madrid, 17. dec. g. Ministrski predsednik Berenguer je obolel na angini in bo moral ostati v postelji. Poziv k stavki je imel uspeh samo v 23 provincah, dočim opravlja delavstvo v 27 provincah delo do 80% normalno. Popolna je stavka samo v desetih provincah. V raznih mestih je prišlo danes zopet do manjših spopadov med demonstranti in policijo, pri čemer je bilo na obeh straneh več ranjenih. Vlada naglaša vztrajno v ofi-cijeinih razglasih svoi optimizem, vendar se zdi, da se je položaj posebno v severni Španiji zelo poostril. Ravno v teh krajih je delavstvo skoraj do zadnjega v stavki. Meja proti Franciji je slej ko prej zaprta. Na vseh prehodih preko Pireneiev so postavljeni močni orožniški in vojaški oddelki. Revolucija v Guatemali Newyork, 17. dec. g. Današnji listi po* ročajo, da je v Guatemali izbruhnila re* volucija. V prestoln ci je nrišlo do -ežkih pouličnih bojev med vladnimi četami in uporniki. Kakor zatrjujejo listi, se ie re* volucija končala z zmago upornikov. *;la« da je padla, vladne čete pa so se -no/ale vdati upornikom. Vojni minister je bil ubit, general Orlando je sestavil zač-.v.-no vlado. Kakor se zdi, vlada sedaj v Guate« mali zopet mir. Italijanski polet v Južno Ameriko F.im, 17; decembra. AA. Davi ob 7.45 je poletelo 12 vodnih letal z letališča v Orbe-tellu v Južno Ameriko. Polet-vodi-letalski minister Balbo. Prva etapa bo iz Orbetella do Carta-gene. Razdalja znaša 1200 km. Letalski krogi računajo, da bodo letala prispela tja v osmih urah. Cilj poleta je Brazilija." Kriza italijanske avtomobilske industrije Turin, 17. decembra s. Zaradi težav na trgu sta morali obe veliki italijanski avtomobilski tovarni »Fiat« in -Lancia« popolnoma, oziroma za štiri tedne ustaviti obrat. Propadanje ameriških bank Newyork, 17. decembra s. Dvanajst bank srednjega zapada je včeraj zatvorilo Jokale. Rekord ima država Severna Karoli-na z osmimi bankami, med njimi First , National Bank v Gastoniji, katere vloge | presegajo baje 3 milijone dolarjev. S tem polomom je število bank, ki so bile v Severni Karolini zamorjene od 1. novembra dalje, narastlo na 37. Novi komandant dravske divizije Beograd, 17. decembra p. Z ukazom Ni. Vel. kralja so imenovani: za pomočnika komandanta V. armije diviziiski general Milivoj Dimitrijevič, dosedaj komandant šumadijske divizije; za komandanta dravske divizijske oblasti diviziiski general Bogoljub Ilič, dosedaj komandant zetske divizijske oblasti; za vršilca dolžnosti komandanta šumadijske divizijske oblasti gene-ralštabni brigadni general Jovan Veselino-vič, dosedaj vršilec dolžnosti komandanta dravske divizijske oblasti; za vršilca dolžnosti komandanta zetske divizijske oblasti artilierijski brigadni general Vojin Maksi-movič, dosedaj profesor vojne akademije. — Upokojen je na lastiio prošnjo rezervni pešadijski brigadni general Dragoliub Bia-gojevič, ki je obenem odlikovan z redom Beiega orla 111. stopnje. Csl. odlikovanje zdravnikov Praga, 17. decembra h. Predsednik republike je podelil red Belega leva III. razreda med drugimi naslednjim jugosloven-skim zdravnikom: na beograjski univerzi dr. Momčilu Ivkoviču, dr. Gjorgju Jo-vanoviču in dr. Milanu Jovanovič-Batutu; na zagrebški univerzi dr. Dragutinu Uar-šku in dr. Svetislavu Stefanoviču, ter dr. E. Slajmerju v Ljubljani. Bolezen Poincareja Pariz, 17. dec. g. Poincarčjevo zdravst* veno stanje je neizpremenjeno, vendar :z* redno resno. Bolnik, leži v svoji postelji neg bno. Vsak poset tujcev je prepovedan, ker njegova soproga ne želi, da bi ga vi* deli v tako brezupnem stanju nepoklicani. Enostranski ohromelosti se je pridružilo še zastrupljenje seča, kar bo samo še pospe* šilo smrtni izid bolezni. Hišni zdravnik je ugotovil, da ledvice ne delujejo več recliio in da izredno visok krvni pritisk samo po* večava bolečine. Bolnika je zadela tudi možganska kap, tako, da je skoraj pop.>l* noma hrom. Zadnje vesti zatrjujejo, da je stanje Poincareja zopet zadovoljivo. Nevarnost uremije se lahko smatra za m nulo. Pariz, 17. dec. s. Ob 11. dopoldne je bi* lo izdano o stanju Poincarčja naslednje zdravniško poročilo: Stanje bolnika, ki je imel v soboto krč v mehurju, se je danes nekoliko zboljšalo tako, da je upati na ugoden potek bolez:ii. Temperatura in bitje žile sta normalni. Tudi Joffre resno obolel Pariz, 17. decembra, d. Zdravstveno stanje maršala Joffra zbuja skrbi, od dobro poučene strani pa izjavljajo, da je samo lahno obolel in da ne sme zapustiti svojega stanovanja Maršala zdravijo špecijali-sti. Pcriz, 17. decembra, g. Kakor poročajo l'sti, je stanje maršala Joffrea, ki je obolel na španski, zelo resno, ker srce starega generala ir več v redu. Pariz. 17. decembra, č. Zdravje Poincarčja se polagoma boljša. Tudi zdravstveno siaiije maršala Joffra je mnogo boljše. Demisija grškega notranjega ministra Atene, 17. dec. s. Grški notranji minisrer Sideris je odstopil. Kot povod se navaja spor s komisijo, ki je imela določiti kruš* ne cene. Na podlagi več pomot so bile ce* ne določene previsoko. Več članov komisije je sedaj obtoženih, da so te pomote zagre* šil' namenoma, ker so prejeli od trgo/csv visoke podkupnine. Težkoče Steegove vlade Pariz, 17. decembra, s. Steegova vlada je v glavnem sestavila svojo izjavo. Vorlja republikansko - demokratične unije Louis Marin nainigava v nedoumni obliki, da bo zavzel stališče proti sedanji vladi. Marin pričakuje, da bo nova vlada v zbornici propadla, on sam pa se bo s svojo skupino 101 poslanca priključil opoziciji. Pilsudski na Madeiri Varšava, 17. dec. s. Maršal Pilsudski ie včeraj ob 11.25 dopoldne prispel na Du* naj. V salonskem vozu ga je posetil dunaj* ski poljski poslanik. Po polurnem postan* ku se je odpeljal na zapadni kolodvor, (>d* koder je ob pol 13. nadaljeval potovanje. Maršala Pilsudskega bo v času njegove odsotnosti nadomeščal v vojnem mnistr* stvu general Komarze\vski. Maršal Pilsu-1* sk; potuje na Madeiro, kjer bo ostal =tiri tedne. Na povratku se bo ustavil za kra* tek čas v Parizu, kjer bo imel politične raz* govore. V Varšavo se bo vrnil ob koncu januarja. Remarqueov film v Pragi Praga, 17. decembra, d. Češkoslovaška liga za človeške pravice bo priredila te dni predstavo Remarqueovega filma »Na zapadu nič novega« v angleški priredbi. Liga je povabila več nemških in avstrijskih poslancev k ogledu predstave, da jim da trtožnost, spoznati film in pr<*soditl, ali je resnična trditev, da se sramoti z njim ugled Nemčije. ' Basel, 17. decembra g. Tukaj so kazali" Remarqueov film »Na zapadu nič novega« v navzočnosti zastopnikov švicarskih oblasti. Film je imel pri občinstvu in tisku velik uspeh. Pretep v avstralskem parlamentu Canberra, 17. decembra AA. V poslanski zbornici je došlo do mučnega incidenta. Ko je predsednik zbornice zapustil svoje mesto, sta se bivši minister za delo Theodore in vodja opozicije spopadla s pestmi. Zanimiva razsodba ameriškega sodišča Newyork, 17. decembra, n. Veliko pre* senečenjc je zbudila sodba sodišča v Ne\v Jersevu glede na prohibicijo. Obtožen je bil neki nižji uradnik, češ, da je prevažal pivo. Branila sta ga dva najboljša advo* kata, seveda iz načelnih razlogov. Na pod* lagi nru znano, prva letalska pionirja, potem moderne tipe »Ras-mana« in Ciervov »HeKccpter«. Predavanje je trajalo eno uro, naraščainiki so zadovoljni odhajali z zavestjo, da so zopet za izkušnjo bogatejši Zveza obrtnih zadrug, ki prireja ta predavanja, da znanstveno in stiokovno izpopolni svoj naraščaj, zasluži za svojo inic;-jativnost vse priznanje. Uboj v Zavinjaku Celje, 17. decembra Včeraj se je ves dan s krajšim opoldanskim odmorom vršila pred petčlanskim velikim senatom na celjskem okrožnem sodišču zelo zanimiva obravnava proti obtožencem iz Zavinjaka, občina Nadole v rogaškem sodnem okraju. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, votanti pa so bili s. ap. s. Levičnik in sodniki o. s. Kom-para, Troje in Detiček. Državno tožilstvo je zastopal dr. Rus, obtožence pa so zagovarjali odvetniki dr. Božič, dr. Rajh, dr. Orožen in Stepančič. Obtožnica je očitala posestniku Antonu Eckgartnerju, njegovi ženi Antoniji in njunima nečakoma Matevžu in Antonu Ka-menšku, da so letos 12. septembra okrog 6. zjutraj s palicami pobili do smrti pre-vžitkarja Antona Nemca in sicer na podlagi dolgotrajnih ostrih prepirov, ki so vladali med omenjeno četvorico in Nemcem zaradi razdelitve izb v Divši Nemčevi hiši, ki jo je kupila Eckgartnerjeva še pred svojo poroko in v kateri je imel prevžitek umorjeni Nemec, ki baje ni dovolil uporabljati hiše Eckgartnerjevima in Kamen-škovima v oni meri kakor so bili upravičeni. Zato so se ga baje hoteli iznebiti. Senat je obsodil Antona Eckgartnerja na 12 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, nečaka Matevža Ka-menška na 15 mesecev strogega zapora, dočim je Antonijo Eckgartnerjevo in Antona Kamenška oprostil. KLOBUKI r ■ so lahki kot pero, mehki kot iz svi-I le, skrajno trpežni, ceni in elegantni I i>obe se v vseh velikostih in barvah |p>iccadi!xy ■ piccadilly ■ piccadilly| Spominjajte se slepih! Gospodinjski tečaj v Ribnici na Pohorju je bil uspešno zaključen zadnjega novem« bra. Tečaj so podpirali banska uprava, rib« niška posojilnica in občina in Kmetijska podružnica. Gojenke kakor tudi njih starši so hvaležni tej ustanovi, zlasti pa vodite> ljici tečaja gospe Knezovi in njeni pomoč« niči gospodični Turnškovi, ki sta odpoto« vali na novo službeno mesto v Sv. Jurij ob Ščavnici. Na sliki je v sredini gospa Kne» zova, na levi predsednik Kmetijske po« družnice 2. Janko Zabovnik, desno pod« predsednik Kmetijske podružnice g. du« hovni svetnik Fišer, zraven njega na desni pa gdč. Turnškova, Damam za iMožic LEPE PLASCE, GOSPODOM PA LEPE SUKNJE iz konfekcijske trgovine * Zanimanje za knjige Vodnikove družbe je tako veliko, da je prva naklada »Vodnikove pratike* že pošla. Ker pa ie popra-ševanie po knjigah Yl> še vedno veliko, ss je družbin odbor odločil, da priredi drugo izdajo »Vodnikove pratike«, ki izide v kratkem. Druga izdaja bo seveda obsegala samo nekaj sto izvodov. Kdor bi 'orej še hotel imeti letošnje knjige, nai se nemudoma prijavi oJboru po dopisnici ah pa naj-biižieinu poverjeniku in pošlje članarino v znesku 20 Din (odnosno 27 Din po pošti), kur drugače kasneje knjig sploh več ne dobi. Ekspedicija knjig se je zaključila .n poverjeniki imajo letošnje knjige že v rokah. * Odlikovanje. Z redom JugosIoveriSKS krone V. stopnje je kralj odlikoval ■ *ega ožjega rojaka g. Viktorja Pogačnika, ki živi kot upokojenec v Giurgjevcu, z redom sv. Save IV. stopnje pa trgovca Frana Le-skovaria v Glini. * Promocije. V soboto 20. t. m. ob 11. bodo na ljubljanski univerzi promovirani sledeči gospodje za doktorje prava: Blei-v.eis-Trsteniški Miron iz Celovca, Krarn-berger Robert iz Litije, Mermolja Mirko iz Devina, Maček Viktor in Umnik Ivo iz Ljubljane ter dr. filozofije 2ontar Josip z Jesenic. Čestitamo! * Napredovanje v državni službi. Tajnik v notranjem ministrstvu Anton Batagelj je imenovan za policijskega inšpektorja v omenjenem ministrstvu v 5. skupini I. kategorije. * Davčni izpiti v Beogradu. Pretekli torek so se zaključili v Beogradu višji strokovni izpiti iz davčne službe. Iz Dravske banovine se je prijavilo prvotno k izpitom 16 kandidatov, velika večina pa je tik pred izpitom odstopila, le štirje kandidati so se javili komisiji. Izpit so položili vsi ir. sicer davkarji gg. Alfonz Debeliak iz Slovenj-gradea, Lojze Jagodic iz Litije, Viljem Vovk iz Slovenjgradca in Marijan Obers-nu iz Litije. S tem so dosegli pravico do napredovanja v 2. skupino II. katergorije. Čestitamo! * Božične počitnice. Prejeli smo: Pred durmi so že božični prazniki, a starši še vedno ne vemo, kdaj bodo naši otroci prišli iz mesta domov in za koliko dni. Pred le tem dni so trajale te počitnice do preko sv. Treh kraljev. Ali bodo naši otroci tudi letos lahko toliko časa doma? Lani se je takoj po praznikih govorilo, da razen tistih dni, ki jih cerkev res kot praznike praznuje, ne bo noben dan prost. Vendar te gcvoiice ate morejo biti verjetne, saj vera®, da s® morajo ob teh praznikih šolske sobe temeljito posnažiti in podovi z oljem namazati. Nestrpno pričakujemo glede počitnic pojasnila. Najbolj bi nam pa prosvetna oblast ustregla, ako bi enkrat normativno določila, koliko dni trajajo' te in druge medletne šolske počitnice" da ne bomo vedno pred vsakimi prazniki čakali na tozadevne odredbe, ki se objavljajo po navadi šele dan ali dva dni prej. Prepričani smo, da bi prosvetna oblast s takim ukrepom ustregla tudi gg. profesorjem in učiteljem. * Železniško-carinski posredovalci. Direkcija državnih železnic v Beogradu poziva, da se ji javijo vsi priznani carinski posredovalci, ki želijo biti sprejeti za želez-niško-carinske posredovalce za carinjenje potne prtljage na carinskih železniških postajah na teritoriju omenjene oblastne di-lekcije kot poverjeniki železnice. Posredovalci, ki se priiavijo, morajo založiti 10.000 Din. * Razpis službe. Centralna uprava zamere in dragocene kovine pri ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu razpisuje mesto strojnega oziroma kemijskega inženjerja - pripravnika v I. kategorij-.. Prošnje naj se vložijo do 1. februarja pri omenjenem ministrstvu. * Nova šoia v Dvorski vasi pri Velikih Laščah bo na svečan način otvorjena '27 t. m. Ob 10. se bo vršila slavnostna služba božja, po maši pa bo sledila otvoritvena siovestnost Vrlim dvorskim vaščanom čestitamo k lepi in pomembni pridobitvi. * Zabranjena nemška knjiga. Nemškemu koledarju za leto 1931 »Pfarers Kunstler-Voikskalender«, založil Oton VValter, je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi. KINO IDEAL Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer! Igra in resnica Drama iz teaterskega življenja. Heinrich George, Marcella Albani, Ita Kina. ♦ Pokojnine starih kapetanov in strojnikov. V zadnjih dneh so se v Splitu mudili delegati Pokojninskega zavoda v Ljubljani, da se informirajo o stanju, v katerem s? nahaja vprašanje gradbe poslopja penzij-skega zavoda v Splitu ter da se z zastopniki pomorščakov dogovore glede konference v Splitu, katere se bo udeležil tudi minister za sociialno politiko. Določil se je program projektirane konference, ki bo' razpravljala tudi o pokoiniskem zavarovanju pomorščakov. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Rok Špacapan, akt. žandarmerijski narednik in posestnik. Pokopan bo danes ob 14. na viškem pokopališču. Blag mu spomin, rodbini iskreno sožalje! * Indijec slušatelj zagrebške univerze. Na zagrebški univerzi se je v zadnjem času pojavil zanimiv mlad človek črnih las in temne polti, z izbočenimi ustnicami in belimi zobmi — eksotičen človek, sin daljnega orijenta, iz Indije. Aseit Moukerji je prišel v Zagreb, da se nauči jugoslovenskega jezika. Doma je iz Kalkute. Iz Indije je odpotoval pred štirimi leti in študiral na londonski univerzi. Govori angleški, francoski, italijanski in za silo tudi ruski jezik. * Regulacija Save pri Podsusedu. Minister za gradbe je odobril projekt za popravo regulacijskih del na Savi pri Podsusedu. Revidirani proračun znaša S27.401 Din. * Zagreb dobi kreniatorij. V Zagrebu se je pričela živahna akcija za ureditev modernega krematorija za sežiganje mrličev. Akcija se je postavila na bazo zadruge Doslej je pristopilo približno sto oseb, večinoma intelektualcev. Inicijatorji so mnenja, da ie uspeh zajamčen, ako pristopi vsaj 1200 članov. + Nov luksuzni hotel v Dalmaciji. Po vesteh iz Dubrovnika se bo znamenita vila »Solitudo« na otoku Lapadu, v kateri je leta 1927. preživel poletje prestolonaslednik Peter, v kratkem preuredila v hotel. Vilo je kupila nemška plemkinja Helene voti Woedtke ter bo v njej 1. marca 1931 otvo-rila luksuzni hotel. Vila je bila nekdaj poletno bivališče potomcev slavnih Gunduli-čev, pozneje pa patricijske rodbine Ghetal-di. Pred leti je prešla v last grofa* Attem-sa. * Spomenik vojvodi Stepanoviču. Pokojnemu vojvodi Stepi Stepanoviču se bo v njegovem rojstnem kraju Čačku postavil spomenik. Banska uprava Drinske banovine je v to svrho postavila v svoj proračun prispevek v znesku 50.000 Din. * Novi luksuzni parobrod »Kraljica Marija« prispel v Split. Naš največji .uksuzni parobrod »Kraljica Marija«, ki ga je »Jugoslovenski Lloyd« naročil v Ang!:j5, je prispel v Split, kjer ostane več ar.i Krst novega parobroda se bo vršil prihodnji teden v Dubrovniku. * Rezervni oficirji se opozarjajo, da morajo, ako so si po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice pridobili pravico do napredovanja v višji čin. napraviti predpisani raport na pristojnega komandanta vojnega okrožja. Raportu tnora vsakdo priložiti nravstveno izpričevalo in Pa potrdile pristojne oblasti, da ai bil zadnji dve leti sodno kaznovan in da se ne nahaja v sodni preiskavi. Taki raporti niso podvrženi kolekovanju. — Legitimacije za popust na železnicah in ladjah za 1931 izdajajo pristojne komande vojnih okrožij. Tudi teh prošenj ni treba kolekovati. * Lovcem v uvaževanje. Prejeli smo iz lovskih krogov: Hvalevredno je, da uprava ljubljanskega velesejma roko v roki z Lovsko zadrugo tudi letos prireja kožni sejem, ki se bo vršil v prostorih Ljubljanskega velesejma dne 20. januarja 1931. Težko nam je bilo delati prej, ko smo zaraJ. nezadostnega zmisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej državi svoj pridelek (kožo) za ceno, ki so nam jo diktirali drugi in ko so nas izrabljali razni pre-kupci, dobro se zavedajoč svoje premoč: napram nam poedincem. Težko bi nam bilo posameznikom tudi danes, ko je kupna moč konzumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali pa le za neprimerno ceno, v našo izgubo. Naša rešitev baš v organiziranem kožnem sejmu. Kar nas je, vsi pošljimo svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljano Nihče naj ne cepi vrst, zavedajmo se, da je na nas samih naša usoda! Pokažimo, da smo tudi mi stanovsko zavedni, proč s predsodki, ki so že marsikomu bili vzrok propada. Toliko časa boš zastonj trkal na vrata boljšega obstoja, dokler ne boš spoznal, da ie le v skupnem nastopu rešitev Korak za korakom ie ideja skupnosti in solidarnosti pričela dobivati na terenu med nami ter prišla do izraza na dosedaj prirejenih kožnih sejmih. Posledice niso izostale in koristi bomo imeli od leta do leta večje. Zato pošljite vsi svoje blago -čini prej v Ljubljano. Vsa navodila dobite na zahtevo brezplačno z obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek »Divja koža«. Blago se sprejema do 25. januarja 1931. * Za nesrečno družino Debelakovo so, kakor nam pišejo iz Rogaške Slatine, še darovali: Neimenovani iz Ljubljane 50 dinarjev in španiček iz Rogaške Slatine blago za obleko ter 1 par otroških čeveljčkov. Blagim darovalcem iskrena hvala! * Rimski amiiteater na Trsatu. Po podatkih, ki jih je svojedobno objavil znani naš arheolog don Frane Bulic, se na vrtu samostana na Trsatu nahaja rftnskii amfi-teater. Ker se sedaj skozi omenjeni vrt gradi cesta, so gradbeniki in delavci bili opozorjeni, naj pazijo, da se amfiteater ne poškoduje. * 20.000 Din nagrade dobi oni, ki izsledi zagonetnega blejskega požiga'lca odnosno kdor utegne podati dokaze, po katerih ga bo mogoče aretirati. Nagrado je razpisala blejska občina. * Grozen samomor bolnega moža. V Ši-beniku je v nedeljo na grozen način napravil konec svojemu življenju posestnik Milan Nikin. Bil je v zadnjem času težko bolan, bolezen se je slabšala od dneva do dneva. V mrzličnem deliriju je Nikin skočil iz postelje, vzel iz omare britev in si pre-rezal vrat do kosti. Grozni prizor je videla njegova devetletna hčerka. Na njen krik so prihiteli domači, a pomoč je ostaia brez uspeha — Nikin je kmalu izdihnil. Pokojnik je bil na glasu kot dober in pošten človek. ♦ V gozdu obstreljen. Iz Kočevja so pripeljali včeraj v ljubljansko bolnico 20!et-nega Jurija Hoglerja, ki je imel v nogah kakih 7 šiber. Mož se ie bil podil predvčerajšnjim v gozd v kočevski okolici z namenom, da odreže nekaj šibja za špilje pri kolinah. Ko ie ravno bil v bičevju. je nenadoma počila puška. Hiigler ie mahoma začutil v nogah skeleče bolečine in ie pobegnil domov precej krvav. Zaradi pekočih bolečin je moral ranjenec včeraj zjutraj na vlak. nakar so ga z ljubljanske postaje z reševalnim vozom prepeljali v bolnico. Kdo je streljal nanj bo ugotovila preiskava. (TO robna pasta najbpliša ! ♦ Tovarna Jos. Re!ch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. I? Liisbljane u— Spored jutrišnjega vijolinskega koncerta Marije Mihajlovičeve v Filharmonič-ni dvorani ie naslednji: 1.) Brahms op. 108. Sonata v d-mollu; 2.) d'Ambrosio op. 29 koncert v h-mollu; 3.) Klavirski solo: De-bussy: a) L'islc jo.vuse, b) Reflet dans 1'can, Falla.: Danse du feu; 4.) Milojevič: Srpska igra, Rahmaninov: Danses tz',ganeš. Pri klavirju Olga Mihajlovičeva. — Vstopnice od 30 Din navzdol so v predpro-daji v Matični knjigarni. u— lz gledališča. Drevi bodo v operi za red D peli Verdijevo »Moč usode« in nastopi znana sopranistka ga. Ida Juraniče-va v glavni ženski partiji. V soboto bodo peli VVagnerjevega »Lohengrina« za red A u— Veseloigra »Revna kot cerkvena miš« na Šentjakobskem odru. V nedeljo 21. t. m. se vprizori na Šentjakobskem odru veseloigra »Revna kot cerkvena miš«, ki je dosegla povsod izvrsten uspeh. Pri tej predstavi proslavi eden naših najboljših igralcev g. Moser svoj stoti nastop. Vabimo posetnike, da v obilnem številu pose-ti.io to predstavo. Vstopnice se dobe v trgovini Miloša Karničnika na Starem trgu. u— Delavski oder »Svobode« vprizori dramo »Na dnu« v nedeljo 21. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici, I. nadstropje. Božična številka ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET" JE IZŠLA j> Dobi se v vseh trafikah. Cena samo 2 Din. u— Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v soboto 20. t. m. ob pol 21. v restavraciji »Zvezdi«. Na vrsto pride predavanje o zanimivem vprašanju: »Carina in carinska politika«. O tem perečem vprašanju bo izpregovoril g. Ivan Mo-horič. tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Predavatelj bo očrtal konkretno položaj naše industrije v Dravski banovini v okviru carinske politike v Jugoslaviji, izpregovoril bo o prob'emu carinskega premirja o prednostnih carinah in uspehih gospodarskega posvetovanja v Ženevi meseca novembra. Predavanje se bo vršilo v okviru »Ljudske univerze za trgovske in obrtniške kroge«. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica na Viču priredi svoje IV sadiarsko predavanje drevi ob 9 v viški šoli. u— Železniškim upokojencem. Umrl je naš član Vaclav H1etni kamnosek Loize Božič, stanujoč na Glincah. Božič ie pri delu stopil na 7 m visoko lestvo. na kateri pa ie zgubil ravnotežje in nenadoma omahnil ter padel na tla. Obležal ie nezavesten s težkimi notranjimi poškodbam? Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnico. tl_ Tatinska sorfrga na poslu Zadnie dni je bilo izvršenih v mestu zopet več drznih tatvin. Iz veže realke je nekdo odpeljal 1200 Din vredno kolo znamke Pax. last Marka Grčaria. Drugo kolo. last Leopolda Vidmarja, je b'k> ukradeno z dvorišča Tratnikove gostilne na sv Petri cesti. Iz Galletovega .hleva v Ze ie neznan tat odnesel hlancu Francetu Rumiiku različno obleko, vredno 1500 Din. Mariji GRAMOFONČKE za otroke oddajamo skoro zastonj. K vsakemu aparatu 1 plošča povrhu! Gramofoni — A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva 34. Za Vašo pisarno samo dr. cernetov poslovni koledar 1931, obenem Posl. Adresar Jugoslavije. Din 30.— v knjigarnah. 17090 Ziherlovi iz Dobrunj je neznan tat odpeljal s Krekovega trga 500 Din vreden mlekarski voziček. Krojaškemu mojstru Josipu Plešku na cesti na Loko 23 Pa je nekdo ukradel ponoči 8 mladih za.ičkov-srebr-njakov, vrednih 100 Din. u— Sam se je prijavil. Na policiji se je včeraj zglasil 2lletni Janez Zupančič, doma iz Sela pri Trebelnem. »Dolgo ste ine iskali, zdaj sem pa kar sam prišel«, ie javil službujočemu uradniku. Zupančič ie bil zasledovan že od poletja kot eden najbolj predrznih tatov koles. Zadrževal bi se še vedno dovoljeval uvoz inozemskih kvalificiran« cev, ker bo to trajalo 6icer večno in bodo naši ljudje opravljali samo najnižja dela kljub sposobnosti. Saj ie dovolj, da zavze« majo inozemci vsa vodilna mesta po to« varnah. Oblasti naj čuvajo interese doma« činov Ako Vam deca noče Jemati ribjega olja, dajte ji KAJ JE AGRIPPA? TRENCHOATI površniki, hubertnsplašči, usnjeni jopiči, kože, pliši snežni čevlji, snežni Skornji, galoše. kakor tudi .azno manufakturno blago na obroke. CRNIK, Maribor, Koroška cest* 9. 17044 ♦♦♦.»♦♦♦......................»»m« a— Prometne motnje, ki jih je povzročilo usodno zadnje snežno neurje še vedno niso odpravljene. Tehniško osobje "'■ogo-vzdrževalne poštne sekcije v Mariboru ima čez glavo dela, vendar pa je premalo osobja. Popoln red v telefonskem in brzojavnem prometu bo vpostavlien šele v 3—4 tednih. Tezno je .še vedno popolnoma odrezano, v Mariboru samem pa je še vedno izključenih iz lokalnega telefonskega prometa nad 400 naročnikov. Da opravi vsaj najprimernejša popravila, je osobje progovzdrževalne sekcije kljub državnemu prazniku delalo tudi včeraj ves dan. Jemalt je zlatorujav prašek prirejen iz 30% ribjega olja in iz suhega siadnega ekstrakta, čigar hranilnost je obče znana. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din, za veliko škatlico in, 25 Din za maio škatlico. a— Smrtna kosa. Družino davčnega urad« n ka g. Antona Šege, agilnega predsednika »Peruna« ter predsednika društva nižjih državnih nameščencev in člana Sokola, je zadel hud udarec. Po daljšem trpljenju se je preselila med krilatce njegova hčerka 12«letna Jelka. Pogreb bo 18. t. m. ob 15. na Pobrežje. Užaloščenim staršem naše iskreno sožalje! a— Nalezljive bolezni v Mariboru. OJ 8. do 14. t. m. so bili prijavljeni mariborskemu mestnemu fizika go ostalega meščanstva. Dekliška šola je imela interno proslavo v okusno dekorira« ni učni sobi. Nagovoru upravitelja g. Ro« jica ie sledil slavnostni govor g. Sicherla. Deklamac je, nagovore in petje je zaklju« čila državna himna. Iz Kočevja kč— Premeščen ja. Začasno je premeščen na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani g. prof. Anton Jošt. V Litijo je službeno premeščen okrajni gozdar g. Rafael Bur« n:k. kč— Škrlatinka se je pojavila v Kocev« ju. Obolelo je. kolikor nam je doslej zna« no troje otrok, ki so jih že odpeljali v ljubljansko bolnico. Pri takih prilkah se vedno znova pokaže potreba bolnice za ko« čevski srez. Iz Kostanjevice o— Odlikovanje. G. Lujo Burja, rez. poročnik in učitelj v Kostanjevici ob kr« ki, je bil odlikovan z rtdom Jugosloven« ske krone V. stopnje. Čestitamo! 0— Ugotovitev. V nekem dnevniku od 14. t. m. je bilo poroč ino, da se je vršila n a državni praznik 1. t. m. sv. maša Res« niči na ljubo pa naj bo -povedano, da so se vršile samo zahvalne molitve, brez pet« ja državne himne. Iz Krškega kr— Občni zbor podružnice Čebelar^ skega društva za okraj Krški bo v nedeljo 21 t. m ob 8. v osnovni šoli v Leskovcu. Dnevni red običajen Ker se bodo ob tej priliki vpisovali tudi novi člani, so poleg že organiziranih članov vabljeni tudi vsi okoliški čebelarji, ki doslej še niso bili organizirani, da sc občnega zbora udeleže in pristopijo kot redni člani k društvu. Iz Novega mesta n— Karambol dveh avtomobilov. K nedeljskemu poročilu iz Novega mesta dostavljamo, da je g. Bule (ne Brulc) svoj od avtomobila tvrdke »šešir« poškodovani avto opdremil v Ljubljano v delavnico zaradi popravila. n— Huda nezgoda je zadela marljivega prodajalca naših listov in revij, knjigoveza in prodajalea papirnatih potrebščin g. Josipa Kosa. Zadel ga je mrtvoud na desni strani telesa kakor tudi na možganih m leži že dva dni brez zavesti. Iz Zagorja z— Uradna preiskava zaradi smrtne ne« sreče progovnega nadzornika Kolariča se je vršila v ponedeljek z zasliševanjem očivid« cev nesreče. Preiskavo vodijo uradniki že« ležniškega ravnateljstva Sg.: Mašič. Jezov« n.k, Zelenko in Buč-r. Krivdo na nezgodi bo pač težko dognati. Iz Litlie 1— Proslava kraljevega rojstnega dne se je včeraj vršila v našem kraju zelo sveča« no Vse hiše so bile okrašene z zastava« mi Slavnostno službo božjo je opravil go« spod dekan Gornik in sc je je udeležilo vse uradništvo s sreskim poglavarjem Pod. bojem ves občinski odbor z županom g. Lebingerjcm. šolska mladina z učitelj« stvom. rez oficirji, orožniški vod, uprava banovinskega veleposestva s Ponovič, de« putacija sokolskesa društva z načelnikom Taufarjem, litijski gasilci pod vodstvom načelnika g. Koprivnikarja in deputacija Gasilske župe s tajnikom g. Petcrco ter številno občinstvo. Po maši se je vršila v šoli akademija, ki ji ie prisostvovala vsa šolska mladina in starši Po govoru gospo« da Rostoharja se je zvrstil bogat pro« gram Najbolj so zopet užgale »Litijske mladenke«, priložnostna pesnitev iz našega kraja, prepletena z zdravim humorjem po šegi in melodijah narodnih pesmi. Ko je odpela vsa mladina državno himno, se je lepa manifestacija zaključila. Iz Slovenjgradca Sg— Smrtna kosa. V javni bolnici je umrl krojaški mojster in hišni posestnik g. Lovro Potočnik ter je bil v nedeljo ob vel ki udeležbi občinstva pokopan. Žalujo« čim naše sožalje! Iz Ljutomera Ij_ Namestitev, Naš srez je dobil svo« jega kmetijskega referenta upokojenega inšpektorja kmetijskega ministrstva g. Ja« koba Žnidariča, ki je že prevzel nosle. Ta •namestitev je bila za naš izrazito kmetijski srez nujna potreba, ker je nemogoče, da bi en kmetijski referent za ptujski in lju« tomerski srez mogel vršiti svoj važni po« sel tako, kakor je to želeti. lj— Pogreba jetničarja Antona Bezjaka se je udeležilo veliko število pokojnikovih prijateljev in znancev Ker ie bil zvest član sokolskega društva, so ga Soko.i spre« mili na zadnji poti v civilu z znaki in br. starosta dr. Stajnko se je od pokojnika poslovil z lepimi besedami. Iz Murske Sobote mr— Prosalava kraljevega rojstnega dne. Ker je bila vojaška godba iz Varaždina 17 t m zadržana, se bo vršila proslava šele v soboto 20 t m Ob 18^ priredi ob« čina skupno z gasilskim okrožjem baklja« do po mestu, pri kateri bo sodelovala va« raždinska vojaška godba Ob 20 pa priredi godba slavnostni koncert v dvorani So« kolskega doma. Po koncertu prijateljski večer. GOSPODARSTVO Hepertoarli LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 18.: Zaprto. Tetek, 19.: Sen kresne noči. D. Sobota. 20.: Ob 16. Razbojniki Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 18.: Moč usode. D. Petek. 10.: Zaprto. Sobota. 20.: Lohengrin. A. MARIBORSKO ULEDALIŠČE Začetek ob 20 Četrtek. 18.: Življenje je lepo. A. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20 Nedelja, 21.: Revna ko cerkvena miš. Stoti nastop gosp. Aloserja. Carinska vojna med Češkoslovaško in Madžarsko se je pričela Ker so se pogajanja med češkoslovaško in madžarsko delegacijo 7.a sklenitev kratkoročnega provizorija na podlagi največjih ugodnosti razbila, je v torek nastopilo med obema državama v trgovinskem prometu brezpogodbeno stanje, kar pomeni carinsko vojno. Od tega dne računata obe državi v medsebojnem prometu maksim. uvozne carine, tako da je izvoz Madžarske v ČeSkoslovaško, kakor tudi izvoz Češkoslovaške v Madžarsko skoro povsem izključen. Nastop brezpogodbenega stanja bo brez dvoma povzročil dalekosežno škodo, tako za Madžarsko kakor za Češkoslovaško. Carinska vojna med tema državama pa tudi ne bo ostala brez posledic na ostale srednjeevropske države. Avstriji bo morda omogočeno povečati izvoz industrijskih izdelkov v Madžarsko, pričakovati pa mora, da se bo na ostalih tržiščih v Evropi podvojila češkoslovaška konkurenca, ker bo Češkoslovaška skušala kot nadomestilo izvoza v Madžarsko povečati svoj izvoz v druge države. Praški listi poročajo, da je češkoslovaška vlada storila vse, da bi preprečila carinsko vojno. Češkoslovaška je bila pred šestimi meseci primorana odpovedati pogodbo z Madžarsko, da vsaj na ta način prisili Madžarsko k pogajanjem za revizijo obstoječe pogodbe v pogledu češkoslovaških agrarnih carin. Vseh šest mesecev odpovednega roka je poteklo, ne da bi bilo mogoče pričeti revizijska pogajanja. Tudi v zadnjem času, ko se je odpovedni termin 15. decembra že naglo približeval, je Češkoslovaška podvzela vse potrebne ukrepe. da doseže vsaj provizorično konvencijo na podlagi medsebojnega priznanja klavzule o največjih ugodnostih ki pa tudi ni uspela. Tako je nastopil 16. december in s tem dnem brezpogodbeno stanje. Po vesteh iz Budimpešte pa je baje Češkoslovaška kriva, da so se razbila pogajanja za provizorij. Madžarski telegrafski kore-spondenčni biro je v torek objavil pol-uradno poročilo, ki pravi, da je madžarska delegacija, ki je bila poslana v Prago na pogajanja za sklenitev provizorija, tri dni zaman Čakala, da bi mogla stopiti v zvezo s češkoslovaško delegacijo šele zadnji dan je prejela od češkoslovaške delegacije povabilo za pričetek pogajanj, prl čemer pa je ministrski svetnik g. Fried-mann le prečital izjavo v kateri odklanja češkoslovaška vlada poslednje madžarske zahteve. Nato je baje madžarski vodja delegacije izjavil da mora češkoslovaška vlada nositi odgovornost za brezpogodbeno stanje in za njegove posledice. Kakor znario. je madžarska vlada ?a sklenitev provizorija stavila pogoj, da se morajo določbe splošnega dela trgovinske pogodbe obdržati, ker bi bilo z razveljav-njenjem carinsko tarifnega dela pogodbe Češkoslovaški itak omogočeno uveljaviti vzakonjeno povišanje agrarnih carin. Gotove zahteve je Madžarska postavila tudi glede spremembe češkoslovaškega zakona o prisilnem mletju "domačega žita in o prisilnem mešanju domače moke inozemsko. Predpisano razmerje za mešanje domače in inozemske pšenične moke. ki znaša sedaj 75 % proti 25 %. naj se spremeni tako. da bi v bodoče znašalo 50 % proti 50 %. Posebne zahteve pa je Madžarska še stavita v pogledu izvoza svinj. Brez dvoma je, da je Madžarska na pogodbi "s Češkoslovaško v večji meri interesi rana. kakor Češkoslovaška sama, kajti Češkoslovaška prevzame skoro 20% vsega madžarskega izvoza (predvsem živine, žit«, moke, vina, sadja, volne itd.), dofim predstavlja za Češkoslovaško izvoz v Madžarsko le okrog 7 % vsega češkoslovaškega izvoza Glavni predmeti češkoslovaškega izvoza v Madžarsko so les premog, tekstilno blago, papir, stroji, predmeti iz železa in stekio. Po nastopu brezpogodbenega stanja Je Madžarski zaradi visokih češkoslovaških maksimalnih carin onemogočen vsak izvoz žita. živine ali mesa. Za pšenico je n. pr. znašala sedanja češkoslovaška pogodbena carina 30 Kč za meterski stot. sedaj pa se bo uporabila ria uvoz madžarske pšenice maksimalna carina, ki znaša (50 K6._ Vrh tega se s poteko-n pogodbe z Madžarsko uveljavijo uzakonjene gibljive dodatne carine. Na pšenico znaša pri sedanjih -'enah dodatna carina 25 Kč na meterski stot. Seveda pa je na drugi strani Madžarska v toliko na boljšem, ker je v zadnjem času v znatni meri pospešila izvoz žita v Češkoslovaško in labko s svojim izvozom nekaj časa počaka Češkoslovaška je tekom pogajanj vedno poudarjala, da madžarski izvoz tudi pri višjih češkoslovaških agrarnih carinah, zaradi katerih ie bila pogodba prav za prav odpovedana, ne bi trpel, kajti te višje agrarne carine bi veljale za vse pogodbene države. Madžarska pa zastopa stališče, da v praksi povišanje uvoznih earin obremenjuje konsumente uvozne države le do gotove meje in v kolikor toliko normalnih razmerah. V času ko velike količine žita in drugih agrarnih proizvodov že itak močno pritiskajo na trg in na cene, pa povzročajo višje uvozne carine nadaljnje nazadovanje cen v izvoznih državah. V takem primeru bi Madžarska z ostalimi agrarnimi državami plačala račun za povišanje agrarnih carin v Češkoslovaški. Madžarski politični krogi zlasti poudarjajo, da se madžarska vlada zaveda velike važnosti teb pogajanj tudi za ostale evropske agrarne države, kajti če varuje minimalne zahteve madžarskih izvoznih interesov. tedaj zastopa tudi interese vseh ostalih držav, ki izvažajo agrarne proizvode. Zato izražajo upanje, da se bo v tem konkretnem primeru pokazala solidarnost agrarnih držav, saj carinsko zaščitni ukrepi Češkoslovaške ne škodujejo samo Madžarski, temveč tudi vsem ostalim agrarnim državam. Razveljavljenje češkoslovaško - madžarske pogodbe ima avtomatično za posledico, da se ne glede na pogajanja znatno povišajo najvažnejše češkoslovaške agrarne carine, odnosno se uveljavijo gibljivi dodatki k obstoječimi agrarnim carinam. To povišanje je tudi za ostale agrarne države tem občutnejše, ker določa češkoslovaški zakon o dodatkih k agrarnim carinam, da teh dodatkov tudi s trgovinskimi pogodbami ni mogoče spremeniti. * Kakor poročajo iz Prage, je tudi še v torek, ko je že nastopilo brezpogodbeno stanje,' češkoslovaška delegacija podvzela korake, da se doseže z madžarsko delegacijo nekak sporazum za provizorij na podlagi največjih ugodnosti. Madžarska delegacija, ki je hotela že v ponedeljek zvečer po razbitju pogajanj odpotovati, je zaradi tega ostala še v Pragi. Vendar tudi naknadna pogajanja niso dovedla do uspeha. Madžarska delegacija je namreč med drugim vztrajala na tem, da more pristati na proviro-rij le tedaj, če se spremeni zakon o mešanju moke. Ustanovitev Gostilničarske pivovarne v Laškem Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je poti St. VIII No. 6859 1 z dne 6. decembra t. 1. izdala v imenu trgovinskega ministrstva na podlagi*§§ 3 m 4 akc. reg. in § 42 zak. o banski upravi začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe z imenom (iostilnifarska pivovarna d. d. v Laškem. To začasno dovoljenje upravičuje predlagatelje k izvršitvi vseh predpriprav, potrebnih za ustanovitev družbe. Dovoljenje je bilo izdano predlagateljem v roke dr. Frana Roša, odvetnika, župana in banskega svetnika v Laškem. Stojimo tedaj pred gotovim dejstvom ustanovitve in pred pričetkom gradbe nove pivovarne v Laškem, ki bo imela edini namen izven obstoječega kartela nuditi konsumentom boljše, cenejše pivo ter na ta način pomagati tudi gostilničarjem s povišanjem konsuma zaradi boljše kakovosti in ugodnejših cen. To bo zdravo domače podjetje, katerega vodstvo bo v rokah onih, ki bodo imeli osebni interes na tem, da bo uspevalo, s čimer je podana bfi garancija. da se ne bo ponavljalo izkoriščanje občinstva. V zgodnji pomladi bodo v staroslavnem, po pivovarništvu znanem Iraškem pričeli graditi novo tvorniško poslopje, ki bo opremljeno z vsemi modernimi pripravami. da bo proizvajanje piva čini boljše :n ekonomično. Do danes je subskribirano daleč preko 2 , potrebne delniške glavnice, ki pa se po potrebi in na podlagi zgoraj cit. dovoljenja lahko poviša vsak čas do 25,000.000 Din, če bi se za to izkazala potreba in če se bodo stavljale ponudbe tako, kakor to doslej kaže. Še preden izidejo novi razglasi in oklici, pozivamo vse tovariše gostilničarje, prav posebno pa še pekovske mojstre, naj se požurijo ter se vsi brez odloga prijavijo k subskripciji. Vse občinstvo brez izjeme bo imelo od nove pivovarne največje koristi, osobito pa peki. ker se bo v pivovarni pro-izvaial tudi kvas. kar bo imelo za posledico ogromno znižanje cen kvasu. Zato naj nihče ne izostane pri podpisovanju delntc Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem. Vse to pa se naj zgodi do konca februarja nrih. leta. tako da se bo marca lahko pričelo z najintenzivnejšim delom! Člani pripravljalnega odbora. Ford goji zaupanje v bodočnost Zaupanje, ki ga Ford goji v bodočnost avtomobilske produkcije, se kaže v tem, da se je odločil in pričel izvajati doma in v inozemstvu investicije v vrednosti od 60 milijonov dolarjev, ki se bodo porabili za nove tvornice in za poboljšanje obstoječih tvornic. Navzlic svetovni depresiji je Fordova družba sklenila, da ne reducira svojega poslovanja in programa za razširjenje, temveč da zaposli kolikor mogoče delavcev v namenjene svrhe kakor tudi za izdelavo strojev itd. Tako je danes devet novih Fordovia tovarn v stanju osnovanja. Načrti za nadaljnjo izgraditev novih tovarn se še proučujejo, zato ni smatrati, da je z izdatkom omenjenih 60 milijonov dolarjev zaključen program. Samo v Zedi-njenih državah je bilo v zadnjem času zgrajenih 13 novih tvornic. Razlog za to decentralizacijo je oil ta, da se ustvarijo prihranki na stroških odpreme in dovoza. Zato se nove Fordove tvornice gradijo na železniških križiščih .n na razvodjih rek. Da se življenje delavstva uredi čim udobneje, se izdajajo milijoni dolarjev. Dnevna svetloba se izkorišča do skrajnih možnosti, prav tako obstojajo dalekosežni ukrepi za sigurnost v obratih da ne omenimo zdravniške službe, ki je povsod predvidena Baš zadnjih pet Fordovih tvornic v Ameriki je značilno za program razišrje-cja. Največja sedanja Fordova tvorniea je ona v Dagenhamu poleg Londona (še ne dovršena). Ta tvorniea bo izdelala letno 200.000 avtomobilov in bo zaposlila 15.000 delavcev. Ostale Fordove tvornice, ki se gradijo, so v Kolnu, Anwersi in v Rotterdamu. Vsaka od teh tvornic bo imela dnevno kapaciteto od 75 avtomobilov. V zvezi s tem Fordovim programom za razširjenje so predvidene še mnoge druge investicije, določen pa je tudi izdatek od nekaj milijonov dolarjev za Edisonov tehnološki institut in Fordove plantaže za gumo v Braziliji. 1628 = l druženje jugoslovenskih agronomov k zakonu o kmetijskih zbornicah. Minister za kmetijstvo dr. Stanko Šibenik, je te dni sprejel predstavnike Saveza jugoslovenskih agronomov, in sicer predsednika Saveza gosp. Prohasko in vseučiliščnega profesorja dr. Poštiča iz Zagreba. Predstavniki Saveza so prišli, da se zahvalijo g. ministru za projekt zakona o kmetijskih zbornicah. V nasprotju z naziranji Glavne zadružne zveze so oni izrazili g. ministru zadovoljstvo, da bodo pri organizaciji kmetijskih zbornic Leciderma - preparati Izdelujejo se pod nadzorom zdravnikov in kemičar-jev in vsebujejo lecitin, glavno sestavino kožne tkanine, živčevja in krvnih zil. LECIDERMA - KREMA (za dan in za noč) LECIDERMA - PUDER za masni in suhi teint LECIDERMA - KREMA za masažo prs LECIDERMA - SHAMPOO __LECIDERMA - MELO So na zdravniško kozmetični in znanstveni podlagi elite sredstva za nego obraza in prs. Dobivajo se v vseli lekarnah, drogerijah in parfumenjati. Glavna zaloga za Jugoslavijo: Zagreb. Ilica 11*._393 upoštevani tudi občinski in Sreski kmetijski odbori, ker bo t::ko mogoče, da ves narod sodeluje v zbornicah in da nosi odgovornost za njihovo delo. Pravtako pozdravlja Savez predvideno sestavo zbornic, ki bo imela voijene in delegirane člane, ker bo tako mogoče, da bodo zastopani široki sloji naroda in strokovnjaki, delegirani od posameznih ustanov. Predstavniki Saveza so le še izrazili željo, da bi Savez agronomov lahko, delegiral po enega delegata v banovinske kmetijske zbornice sn enega v glavno kmetijsko zbornico v Beogradu. = Visoka aktivnost trgovinske bilance Nemčije. Kakor znano, se je trgovinska bilanca Nemčije zadnja leta znatno izboljša-lač Že lani je bila za malenkost aktivna, letos pa bo presežek izvoza dosegel poldrugo milijardo mark. Zlasti zadnje mesece izkazuje bilanca visoke izvozne presežke, ki so na eni strani posledica zastoja v prilivu inozemskega kapitala (ki povzroča povečanje uvoza), deloma pa so posledica zmanjšanega uvoza sirovin zaradi gospodarske depresije. Če primerjamo razvoj nemške zunanje trgovine v zadnjih lotih, tedaj dobimo naslednjo sliko (v milijardah mark):- uvoz izvoz 1. 1927 14.15 10.22 — 3.93 1. 1928 1364 12.44 — 1.20 L 1929 13.43 13.4S + 0.1,5 11 mes. 1930 9.70 11.13 + 1.43 Dočim je bila nemška trgovinska bilanca še leta 1927. pasivna za skoro 4 milijarde mark ali 54 milijard Din. znaša letos že v 11 mesecih aktivnost 1.43 milijarde mark ali 19 milijard Din Ta visoka aktivnost je nastala predvsem zaradi občutnega nazadovanja uvoza, dočim je izvoz navzlic svetovni gospodarski depresiji v manjši meri nazadoval kakor v drugih velikih industrijskih državah = Nemške agrarne carine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da so glede na poslednje izpremembe veljavne tele carinske postavke za uvoz žita v Nemčijo (carina se računa v nemških državnih markah za 100 kg) pšenica 25, pšenica za zdrob 11, rž 15, oves 12, turščica (uvozni monopol) 2.50, iečmen za krmo 18, ostali ječmen 20, aida 5, pšenična moka 51.50. ržena moka 51.50, pšenični otrobi 10, drugi otrobi 10, fižol 2.40, fižol za krmo 2.50 grah 15, sočna in krmilna repa. sveža 1, suha 3, sladkorna pesa sveža 3, suha 10, rezanci sveže pese 1. suhe 4, melasa in slič-no 4, krompir do 31. marca 20 in od 1. aprila do 31 avgusta 4 = Opozorilo udeležencem perutninarske-ga tečaja Zaradi tehničnih -ovir, predvsem pa zaradi slabega vremena se je moral izpremeniti prvotni načrt tečaja, ki se bo vršil 20 decembra t 1 Zato se opozarjajo udeleženci, da se zbero ob en četrt na 11. uro v mestni klavnici na Poljanski cesti. Tam se bo vršilo praktično klanje živali po najmodernejših načinih tn bo pokazano obenem prektično kapunjenje. Za tem se vrši ogled naprave mestne klavnice Popoldne. po kosilu, se zbero tečajniki, kakor običajno, v dvorani Delavske zbornice. Predavali bodo gg : Malasek. černetova in Zupane. Nato bo zaključek tečaja. BORZE Cnrih. Zagreb 9.1250. Pariz 20.2450, London 25.0225, Ne\vyork 515.2750, Bruselj 71.9750, Milan 26.9875 Madrid 54.—, Amsterdam 207.45. Berlin 122.88. Dunaj 72.57, Sofija 3.73. Praga 15.29. Varšava 57.75, Budimpešta 90.2250. Bukarešta 3.06. Blagovr» tržišča VINO -r Banaški vin«ki (rg. Na banaškem vinskem trgu je trgovina z vinom dalje precej živahna. Tretjina letine je razprodana. Cene so se v zadnjem času sicer nekoliko popravile, vendar so razmeroma še vedno zelo nizke. Črna vina. ki se največ izvažajo in so skoro razprodana, stanejo danes že 2.20 do 2.35 Din za liter Tudi cena belemu vinu se je nekoliko popravila. Takoj po trgatvi so stala običajna bela vina ko-mai 1 Din in največ 1.20 Din),slabša bela vina so bila še eeneiša). danes pa se plačujejo po 1.35 do 1.45 za liter Največji del banaških vin se izvaža preko Trsta in Reke, precej pa tudi neposredno v Avstrijo, Češkoslovaško in Švico. ŽITO 4- Somborska blagovna borza. (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 232 vagonov. Pšenica: baška. potiska. 80 kg 142.5 do 147.5; okolica Sombor. 78 kg 130—1%; gornjebaška. 79/80 kg 142 5 — 145; sremska 78/79 kg 127.5—132.5. Koruza: baška, nova 75—80; za dec-janu. 77.50—82.50; baška, umetno sušena 90—95. Oves: baški in sremski 135—140. Moka: baška sOg- in vOgg« 235—240- >2« 205—215: so-t 175 do 185; 3-6- 150—160; »7* 100—110. Šport Športni drobiž Beograjski listi prinašajo zanimive slike z nedeljske skupščine JNS. V vrhovnem jugoslovenskem nogometnem forumu so po nedeljskih volitvah večinoma člani skupine okoli BSK Razen dveh zastopnikov Jedinstva in ostalih podsavezov so vsi člani upravnega in nadzornega odbora člani -■ modrega'« kluoa Na njegovem programu so bili: 150.000 Din, lige in savez. Lige so s 4 glasovi propadle Kakšno bo delo nove uprave, je vprašanje bodočnosti; vsekakor je značilno, da so njeni člani sami novi ljudje, ki ne poznajo podrobno naših športnih prilik. Nekateri izmed njih niso delovali niti kot običajni funkcionarji v klubih. Zato bo vsaj v prvi dobi delo saveza slonelo v glavnem na ramah zima* njega tajnika dr. Andrejeviča in člana odbora Boža Simoiioviča. Sicer pa je do velike sezone še dovolj časa in do tedaj se bodo novi funkcionarji JNS gotovo uži-veli v svoje posie. Na sobotni glavni skupščini JLAS, o kateri smo poročali v torkovi številki, so bili določeni termi r i in kiaji prvenstvenih tekmovanj, in sicer 5. aprila v Beogradu v cross-count.ryu, 6. in 7 junija v vseh mestih za moštva, 4. in 5. julija v Pančevu za dame, 18. in 19. julija v Zagrebu za poedince (I. del) in 18. do 20. septembra v Zagrebu za poedince (II. del). Balkanske igre se bodo tudi v letu 1931. vršile v času od 4. do 11. oktobra v Atenah. V novi odbor so bili izvoljeni skoraj vsi člani prejšnje uprave, med njimi Veljko Ugri-nič kot predsednik (desetič), Zdravko Frančič ket I. tajnik in Miroslav Dobrin kot tehnični referent (desetič). Kakor ugotavljajo listi, ni bilo nobeno prvenstveno tekmovanje določeno za Ljubljano, ker zaradi nezdravih prilik med Ilirijo in Pri-morjem ni garancije, da bi se izvedlo normalno. Kjer se prepirata dva,___ •Metitd dreietiGa če dava. udje, trup boli, Te ..LEVJA DR0ŽENKA" miri! SK Hrastnik : SK Trbovlje 1:1. Kljub skrajno slabemu vremena pretekle nedelje, sneg je padal v debelih kosmih, sta cba kluba s svojimi prvimi moštvi odigrala na razmočenem terenu prijateljsko tekmo. Takoj v prvih minutah je bil postavljen končni rezultat. Za Zagc-je je skortal Košmerl. Vseskozi fair igra je pokazala lahno premoč Hrastničanov, vendar je vse splozke bombe nad vse požrtvovalno in bravurozno držal rezervni vratar Juvančič, ki je bil poleg hrastniškega Edi-ja najboljši mož na polju. SK Zagorje je lahko zadovoljno z bilanco kratke dobe obstoja: tri zmage in en neodločen boj, a vse brez treninga, že danes se vidi, da bo trd oreh za zasavske klube. Smučarji! V Ratečah na Gorenjskem je zapadlo od 14. na 15. t. m. na 10 cm starega 20 cm novega snega (pršiča). V Planici pri Tamarju je snega 40 cm, na Petelinjaku pa 50 cm. Smuka je torej ugodna, osobito v Planici in na Petelinjaku (Peč). Sobe bodo na razpolago v Ratečah. Odslej bo ob sobotah in dnevih pred prazniki poskrbelo pri nočnem vlaku ob 23. Tujsko-prometno društvo v Ratečah, da se bodo smučarji razmestili po vasi in se jim bo s tem olajšalo iskanje prenočišč. Na železniški postaji v Ratečah-Planici naj se vsak smučar informira pri tam čakajočih osebah za razmestitev. ŽSK Hermes. Danes seja u. o. ob 20. pri štepicu. Vsi odborniki naj se je zanesljive udeleže. Sestanek igračev in predavanje bo v petek ob 20. v salonu pri Štepicu. Istočasno ping-pong in šah. ZAHVALA Vsem svojim naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša iskreno ljubljena v zorni dobi 12 let. ^.i upnice naše predrage izročimo materi zemlji v četrtek 18. decembra ob 15. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Prosimo tihega sožalja. Maribor, 17. decembra 1930. žalujoči starši Anton in Marija šega, Silva, Matilda, Pepca, sestre; vsi ostali sorodniki ter družina Jereb. Ob priliki prebridke izgube naše dobre soproge, mame in stare ma- me, gospe Pavline Pogačnik roj. Guardia nam je bilo izkazano obilo sočutja, za kar se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Prav posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. zdravnikom, pevskemu društvu »Sava«, čč, sestram usmiljenkam, vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 18. decembra 1930. . Žalujoči ostali. Iz življenja in sveta Prva slika iz japonskega potresnega ozemlja Porušena poslopja na glavni ulici v mestu Mišimi, kjer je izgubilo življenje kakih 250 meščanov. Na srečo so japonska mesta prispodobljena za potrese s tem, da so hiše Zgrajene večinoma iz lesa in katastrofa zato ne zahteva niti znatnih človeških žrtev, niti ne napravi prevelike gmotne škode. Preveč natančnosti ni dobro V nemškem državnem zboru so predvajali te dni za poskušnjo gramofonske plošče, ki so jih izdelali na sejah tega zbora v teku zadnjih dveh tednov. Plošče naj bi potem izvajale po radiu. Eksperiment se je v splošnem posrečil, vendar so sklenili, da govorov v državnem zboru za sedaj še ne bodo razširjali v javnost na ta način, ker je fonograf vse preveč natančen in za-beležuje tudi vsakovrstne medklice in skandalne prizore, ki se dogajajo med sejami. In to po mnenju starešinskega sveta državnega zbora ne spada v javnost. Predvajanje sej na gramofomi pa ie pokazalo še nekaj zanimivega: to namreč, da se uradni protokoli sej močno razlikujejo od resnice, ker jo omi-ljujejo z mnogimi retušami. Te retuše so na gramofonskih ploščah seveda nemogoče. Previden si in se boš pri slabem vremenu in dežju primerno oblekel. Kaj pa, če kljub iemu prideš s mokrimi nogami drhtajoč domov? Bodi potem iudi modro-previden in vzemi iakoj 1—2 ASPIRIN-iableti, da se tako izogneš nevarnosti, ki preti Tvojemu zdravju. Ne čakaj, temveč pravočasno Aspirin* tablete vzeti! Pazi pa na io; vsak zavoj in ) vsaka tableta nosi Bayer-jev križ. Žrtev domišljije Louis Philippe Brosseaux, lastnik trgovine s klobuki v Chieagu, je odšel razočaran in neumevan iz Pariza v domovino Prišel je na Francosko dokazat, da je Louis XIX., zakoniti dedič francoske krone in vnuk I .ouisa XVII. Obiskal je vse vodilne zgodovinarje in predvsem Lenotrea, avtorja znane knjige o laži-dofenu Znanstveniki so mu dokazovali neuteineljenost njegovih zahtev, toda klobučar iz Chi-caga je ostal neomajen. Slej kakor prej je trdno prepričan, da ni umrl ubogi zadnji francoski kraljevič pri čevljarju Simonu, kateremu so ga izročili revolucionarji. Drugi, kraljeviču sličen deček je podlegel čevljarjevim oestem in žganju, toda pravi Louis XVII. ee je rešil v Ameriko. Živel je tam dolgo in skromno življenje ter je umrl šele leta 1875. kot 91-letni starec v Chieagu. Louis XVII. ni maral zahtevati svojih pravic kakor tudi njegov sin ne, ki je bil Brosseauxov oče Tudi klobučar sam se ne bi zmenil zanje. A sedmoriea njegovih otrok je drugega mnenja in od očeta zahteva, naj ji pribori zakoniti javni ugled Pretendent nosi starinski srebrni križec, ki je bil baje fastnina njegovega deda. Ima tudi dokumente o svoiem pokolenpj. Naročil jih je pri neki detektivski tvrdki in so ga stali več tisoč dolarjev. Pariz je razočaral klobučarja, a mu ni vzel poguma. Sklenil je, da bo prodal svojo trgovino in pričel brskati po jezuitskih arhivih v Kanadi, Angliji in Španiji. Trdno je prepričan, da bo našel izvirne podatke o rešitvi Gvojega kraljevskega deda. Molža na ))tekočem traku« S čim dalje večjo uporabo strojev se spreminjajo tudi poljedelski obrati v tovarne. Najnovejši korak v tej stroki pomeni stroj za molžo »rotolaktor«, izum dr. Van Normana z Bordenove vzorne kmetije v Ameriki. »Rotolaktor« je zelo zamotan stroj, ki pomolze lahko istočasno do 50 krav, pri tem pa ne zmanjša samo proizvodnih stroškov mleka, temveč tudi jamči za njegovo čistost, kar pri dosedanjih, primitivnih načinih molže ni vedno gotovo. Priprava sestoji iz krožne plošče s premerom 20 m, ki je razdeljena v 50 celic, a v vsaki celici je prostora za eno kravo. Čim vstopi krava v celico, jo poseben mehanizem avtomatično zagrabi in oprha z mlačno vodo. Pri tem se sterilizira tudi posoda za mleko. Ta posoda je narejena tako, da tudi sama pomolze kravo. Mleko priteče iz posode avtomatsko na posebno tehtnico, od tu pa po cevni napeljavi v prostor, kjer ga točijo v steklenice. Vsa procedura od hipa, ko je stopila krava v. celico, do hipa, ko jo avtomatsko oproste, traja 12 minut in pol. Rotolaktor lahko pomolze 1800 krav po trikrat na dan. Francoska galantnost XIII. oddelek pariške kazenske sod-nije je doživel prav posebno obravnavo. Obtožencu so očitali zločin, ki ga očitno ni zakrivil. Obtoženec se je lagal, da je kriv in je prosil, naj bi mu naložili kazen. Kljub temu ga je sodnik oprostil. Ta čudna zgodba je bila posledica avtomobilske vožnje, ki jo je priredil znani pariški tovarnar v družbi mlade dame. Ta je povozila in težko poškodovala sina magistratnega svetnika. Ko je dospel stražnik in se lotil zapisnika, je gospa že izginila. Deset prič in ponesrečenec sam so trdili, da je vodila avtomobil ta dama, dočim je sedel lastnik vozila zadaj kot potnik. Toda tovarnar je izjavil: »Ce-ttidi bom plačal en milijon frankov odškodnine in bom dobil 10 let ječe, vam ne bom izdal imena svoje spremljevalke.« Vztrajal je pri tem tudi pred sodniki: »Verujte mi, da sem le jaz vsega kriv, pa mi naložite kazen!« Njegov odvetnik je pel slavospeve viteštvu svojega klienta: »Oženjen mož je, toda se je vozil z znano gospo, ki je tudi omožena Dasi ni nikoli vodila avtomobila, je na nesrečo hotela h krmilu. Zdaj razumete, zakaj noče obtoženec imenovati te gospe. Ni kriv, a krivico vzame nase, ker je bil gospo povabil Sodnik je, kakor rečeno, oprostil ga lantnega tovarnarja. A to viteštvo je drago stalo ponesrečenca, ki se je moral dolgo zdraviti. Nihče mu ni plačal odškodnine, ker je priznala sodnija, da ni obtoženec kriv. Se več: ponesrečenec je moral iz svojega poravnati sodne stroške. »Najsevernejša ženska na svetu« Nove odprave, ki jo je odpremila sovjetska vlada v Nansenovo deželo, prejšnjo Deželo Franca Jožefa, se udeležuje na vodilnem mestu tudi geo-grafinja Nina Petrovna Demme, ki šteje 28 let in ki jo je prosluli profesor Samojlovič imenoval »najsevernejšo žensko na svetu«. Ga. Demmejeva je žena znanega ruskega raziskovalca severnih dežel in se je že pred poroko udejstvovala na številnih ekspedicijah v južnih predelih sovjetske unije. V Nansenovi deželi ostane leto dni. William N. Doak Novi ameriški minister za delo, čigar naloga je omejiti silno brezposelnost v Zedinjenih državah. Po dosedanjih cenitvah je na- rastla vojska brezposelnih na 8 milijonov duš. Minister Doak misli zaposliti te milijone s tem, da uvede petdnevni delavni teden v vsa ameriška podjetja. Rumunska kraljica Helena Po brezuspešnih poskusih sprave med kraljem Karolom in kraljico Heleno, bo slednja zapustila rumunsko prestolnico ter se stalno naselila v Parizu. Slaba kupčija Brazilec Roberto Saquolini je dobro prodal svojo kavo, pa je prišel v Pariz po razvedrilo. Ponoči se je seznanil na boulevardu Cliehy z nekim zakonskim parom in ga je povabil v kavarno. Brazilec je plesal z gospo, med tem ko je pil nje mož na njegov račun šampanjec. Francozinja mu je bila tako všeč, da je naposled soprogu ponudil, naj mu jo proda Ta je odvrnil, da za noben denar ne da svoje žene. Brazilec je pričel barantati. Nazadnje je odločil mož, da mu ženo lahko odstopi za dva dni proti plačilu 750 frankov Saquolini je takoj odštel denar. »Trenutek morate počakati,« se mu je nasmehnila prodana žena, »stopila bom v hotel po svoj kovčeg.« Brazilec je čakal do svitanja in je potem kupčijo prijavil policiji. Razen izplačanih 750 frankov je izgubil še denarnico s 450 franki. Menda si jo je prilastila prodana žena med tem, ko je kupcu za slovo privoščila kratek poljub. Cookova skrinja Se pred dvema letoma je dobila avstralska vlada ponudbo za nakup majhne, z unjem prevlečene starinske skrinje, ki jo js podedoval sedanji lastnik od svojih pradedov. Trdil je, da je služila kot blagajna znanemu morskemu junaku Jamesu Cooku, ki je okoli leta 1770. ponovno odkril Avstralijo. Kot prvi so našli peto celino leta 1606. Ho-landci, ki so ji tudi dali ime Nova Ho-landska. toda pozneje so nanjo vnovič pozabili Cook je po izgubi Zedinjenih držav britskemu kolonialnemu imperiju omogočil nov razmah in sicer v istem času, ko je osvojil Clive Indijo. Bil je največji angleški mornar in je postal žrtev svojega poguma, ker so ga umorili domačini na Havajskih otokih Vlada je načelno pristala na nakup skrinje, a je zahtevala dokaze o tem, da je bila res last »avstralskega Kolumba«. Toda lastnik se je skliceval samo na ustno izročilo in zaradi tega se je kupčija razdrla. Naposled je skrinjo prodal na dražbi za dokaj nizko ceno. Kupil jo je lastnik majhne slaščičarne, neki Summer, in jo sklenil očediti, da bi jo porabil za božično izložbo. Med čiščenjem pa je nenadoma ugotovil, da je okrašeno usnje s komaj vidnimi vtisnjenimi risbami. Takoj jih je fotografiral in potem povečal posnetke. Izkazalo se je, da so skrinjo nedvomno poslikali Cookovi spremljevalci. Risbe so vsebovale Cookovo sliko v admiralski uniformi, sliko njegove fregate »Obstinacy« (Vztrajnost) ter prizore iz življenja domačinov v Avstraliji in na otokih, vštevši Havajske, za Cooka usodne otoke. Izročilo je torej slonelo na resnici in ni zdaj nobenega dvoma, da je bil Cook lastnik skrinje. Svoječasno je vlada zanjo ponudila 3000 funtov. Summer bo nemara dobil stokrat več, ker ima jako visoke ponudbe od ameriških nabiralcev in tudi v Avstraliji zahteva javnost, naj ostane doma »najstarejši spomenik zgodovine pete celine«. Allan-bey: Šport (Potreben zagovor.) Čudom se čudim, kako se more včasih zgoditi, da se vi, gospodje profesorji in učitelji, izražate v tako neblagih in nepremišljenih besedah o športu. Očividno mu ne veste pravega pomena in namena. Sicer ne bi nosili tako lahkomiselno svojega nazadnjaštva na javni trg. Kako naj drugače imenujem to nerodno zakrknjenost, s katero obdelujete naiplemenitejšo in najpomembnejšo izmed vseh panog človeškega udeistvovanja? — Svet je ustvarjen za gibanje in se temu pojavu pravi v navadnem govoru delo. Za vsako delo Da se potrebuje dvoje: subjekt, ki naj delo izvrši in objekt, nad katerim naj se delo izvršuje. Seveda ne gre ta zadeva naprej kar sama od sebe! Med subjektom in objektom je treba še tretjega in temu pravimo sila. Sile ali energije je treba, kakor ste nas že vi sami, gospodje profesorji in učitelji, nekoč učili, energije, ki naj razmerje stanja med obema, objektom in subjektom, izpreminja v času in prostoru. Sicer se oba, objekt in subjekt, od nedela usmradita. Tako tedaj nastane delo. To pa je lahko najrazličnejše vrste. Delo v duhovnem in delo v materijalnem smislu. Delo v duhovnem smislu je lahko delo za človeštvo, delo za narod, delo za državo, delo za mesto, delo za vas, delo za bližnjika in delo za sebe. Delo v materialnem smislu se deli istotako. Obe vrsti dela pa imata svoja razvojna konca in bi se enemu reklo nemarno delo, v odstotkih izraženo 1 odst. delo in njegov antipod 100 odst. delo. Dela v splošnem pa nikoli ne more biti, če se mu ne pridružijo še nekaki duhovni korelati njegovi v obliki človeškega čuvstvovanja. In ti bi bili: potreba po delu, zanimanje za delo, ljubezen do dela in končno še, vrh vseh vrhov, navdušenje zanj! In v žarki luči teh štirih duševnih pojavov se nam najlepše kaže vse bistvo vprašanja o športu, ki ste mu vi, gospodje profesorji in učitelji, v svoji apostolski zakrknjenosti napovedali boj na nož! Bog je v svoji nedoumni bistroumnosti ustvaril človeka iz telesa in duše. In je telo vidna in otipljiva reč, medtem ko je duša, ali duh, kakor bolj enostavno pravimo, le nekaj, česar se zavedaš in je v sebi čutiš, ne da bi je istočasno mogel z roko otipati. Sodeč po teh važnih, zunanjih znakih človeškega bistva, izrečemo lahko danes, v veku napredka in realnosti, da je pri človeku važnejši del telo, in je duh. oziroma duša nasproti njemu v popolnoma podrejenem položaju. Nekoč so sicer trdili narobe Ln tudi danes najdeš t ke čudovite zanesence, a je taka trditev usodna zmota reakcijonarcev, ki postavljajo na glavo vidna in otipljiva dejstva. Telo tiad dušo, to je princip, ki dandanes obvladuje svet in si mora-t- o na njem samo čestitati. Vse drugo ie nezmisel in — reakcija! V luči onih štirih važnih duševnih korelatov, ki sem jih dognal zgoraj, se nam kaže vse bistvo važnosti vprašanja o športu in njegovi odrešilni moči, ki jo ima in jo bo imel za razvoj človeške ^ilhodnosti. »Kdor športnik, ta človek«, je parola današnjih dni in je vse drugo postranskega pomena. In se ta večna resnica tudi kaže povsod v življenju: v hiši in šoli, na ulici in trgu. Potreba po — delu. pardon! športu, zanimanje zanj, ljubezen do njega in končno še, vrh vseh vrhov, navdušenje za šport se kažejo na naši ljubi zemlji na vseh koncih in krajih. In sicer gre za šport v najrazličnejših oblikah in smereh: od avijatike do avtomobilizma, od žoge do pesti, od teka do vratolomnega skoka in od klovnskega ekvilibrizma tja do grško-rimske klasične rokobor-be! Vsemu temu se pravi dandanes umetnost in čisto nič ne de, če ni v hramu naše religije zato še primernih boginj. Ustvarili si jih bomo že sami te novodobne Modrice, vkljub vam, gospodje profesorji in učitelji, in vsemu kar je zaljubljeno v svet, ki je — bil! Naš duh. duh mišice, svobodne volje in vroče krvi, si v športu išče osvoboditve in stanja notranje statičnosti. Seveda to ni duh duše, ampak je duh mesa. Mesa, ki hoče priti do svoje for- me, da postane jeklo, bencin, brc. udar. Ali naj v dosego teh visokih ciljev krenemo na drugo, bolišo pot? Svet gre naprej in ne nazaj! Ali naj se navdušujemo za dela staromodnih klasikov, ljubljencev vaše zakrknjene ljubezni, gospodje profesorji? To je kraljestvo duha, neotipljivega in nevidnega, ki ga mi ne maramo! Ali naj se potimo v čast in slavo človeškega rodu sključeni nad mrtvo črko in mrtvo številko, kar je vaša iskrena želja, gospodje učitelji? To je kraljestvo smrti mesa. ki je bilo ustvarjeno za življenje? Tega kraljestva mi ne maramo, ker smo še mladi in se nam hoče ravne poti k solncu popolnosti! Ali naj za vržemo svoje energije ob neprebavni hrani filozofskih misli in vseh onih sanjačev od Platona in Aristotela sem tja do novodobnih Mesij človeškega rodu, umetnikov, pisateljev in pesnikov, znanstvenikov in sociologov ter kar je še teh nepotrebnih zanikačev napredka in življenja, ki žive od neotipljivih sanj, od kruha in krvi pa ne? Misel in vsakdanji kruh, da! Človek je postal stroj in mu misli več treba ni! Človek je postal stroj in mu čuvstva več treba ni! Človek je postaj stroj in mu tudi duše več treba ni! Ker gre stroj sam od sebe, od sile jeklenih cilindrov in vžigajočega se bencina, od moči uravnavajočih rok in stiskajočih nog, od žoge in pesti, od teka in vratolomnega skoka tja do umetalnega ek- proti mesečnemu odplačilu na Sodobni roman, v katerem izidejo letos Rab. Tagore, Dom in Svet (že izšel); Fedin, Mesta in leta: Conrad Josef, Senčna proga; Baroja Pio, Pot k pen polnosti. Naročnina mesečno 14.— (broš.), 18.— (platno) 22.— (pol usnje). Zbirko mojstrov, ki bo obsegala 1. leto: Voltaire, Candid; Flaubert, Silambo. Naročnina mesečno 8.— (broš.); 11.—-(platno), 14.— (polusnje). Slovenski pisatelji — klasiki: Fr. Maselj: Podlimbarski, Gospodin Franjo, 2 knji» gi. 'Naročnina mesečno: 10.— (broš.), 12.50 (platno), 15.— (polusnje). Slovenski pisatelji — sodobniki: Korak Juš, Šentpeter; Kosovel Srečko, Izbras no delo. Naročnina mesečno kot pri Slov. pisat. « klasik:h. Vse zbirke z Ljubljanskim Zvonom skupaj mesečno 45.—, 60.— (platno razen Ljubljanskega Zvona) oziroma 70.— (polusnje razen Ljubljanskga Zvona) — kdor plača takoj 5 odst. popusta. Zbirke se naročajo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani oziroma Mariboru Radio Izvleček iz programov Četrtek, 18. decembra. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. _ 17.30: Otroška ura. — 18: Plošča. — 18.30: Gimnastične vaje — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Geologija naše zemlje. — 20: Vzgoja otroka. — 20.30: Koncert na orgle: Božič v glasbi. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek, 19. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Potovanje na Spitzberge. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. 20: Filmska drama. — 20.30: Premrlov večer — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.30: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Narodne pesmi. — 17.30: Koncert tamburaškega zbora. — 20: Narodne na kitaro. — 20.30: Komedija. — 21: Ljudski koncert. — 22: Pevski koncert — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 17: Koncert orkestra balalajk. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Komorna glasba iz Bratislave. — 19.30: Spevoigra. — 22.30: Koncert moderne glasbe. — BRNO 10.30: Komorna glasba iz Bratislave. — 17.40: Glasbeni program za mladino. — 19.30: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Simfoničen koncert — DUNAJ II: Dopoldanski koncert. — 12: Koncert orkestra. — 17.15: Mladinski koncert. — 19.35: Zabaven program. — 20.25: Nova glasbena lirika. — 20.50: Pregled novejših operet. — BERLIN 17: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Operni večer. — Koncert lahke glasbe. — LAN G ENBERG 17.15: Večerni koncert. — 19.45: Orkestralen koncert. _ Lahka glasba. — MOHL-ACKER 16: Prenos koncerta iz NViesbade-na. _ 19.30: Mešan program. — 20.30: Renesansa, barok, rokoko. — 22.10: Simfoničen koncert. — BUDIMPEŠTA 17.20: Koncert orkestra. — 19.25: Koncert na čelo. — 20.30: Prenos opere iz Berlina. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 21.15: Veseloigra in lahka glasba. Ne več luksus, temveč potreba za vsakogar je danes radiiski aparat ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate najboljše. Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati „Philipps" in „Telefunken" s katerim' posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte ponudbe in predvajanja od 17369 MILAN SESSLER-ia veletrgovina, Ljutomer vilibrizma cirkuškega klovna in premetavanja težine mesa v pravem stilu grško-rimske rokoborbe. In sem ondan prisostvoval takemu boju v grško-rimskem stilu in moram reči, da sem ob koncu zapuščal dvorano ves potolažen in trdno verujoč v napredek človeštva. Kajti to, kar se mi je na odru in pod odrom v luči belega dne čeprav je bila kasna večerna ura, jasno pokazalo, je bilo tako nepričakovano, tako presentljivo in tako veliko, da veliko, da ga moram ob koncu svojega zagovora zapisati, Na odru dva kolosa mesa, ki se z železnimi prijemi grabita prekucujeta, stiskata in davita, kakor da je treba vzdigniti samo vesoljstvo iz večnega tira. In se je meso pregrešilo v divjem zanosu nad pravilom borbe in kljubujočim mesom in je takral nastal pod odrom pekel, ko da je pri' šel na svet sam črni satan. Oči so za-gorele, obrazi se skremžili, usta so zar-jula in roke krčevito zamahnile, in je bilo samo pod odrom in v zraku, nad odrom ni na njegovem tlaku dežujočega žegna, vrčkov, stolic in stolov, palic, klobukov in psovk, kakor božje mane med Izraelci v Sinajski puščavi! In vse to zastran triumfa mesa, ki je zavladalo nad dušo in duhom, vašima nebogljenima varovancema, gospodje profesorji in učitelji! Pa se mi je takrat kakor od božjega navdihnjenja odprlo in sem vzkliknil v čuvstvenem zanosu: »Ave Caesar, morituri ie salutant!« KULTURNI PREGLED »Slovanski jug v slikah« Frankfurt ob M., 12. decembra. Tukajšnja Nemško-jugoslovenska zveza, konzulat kraljevine Jugoslavije m -Nenisko-juaoslovenska zveza v Berlinu . prirejajo razstavo irankfurtskega slikarja Hansa Scheila. Razstava se je otvonla dne ia t. ni. pod geslom .Der slawische buden im ^Razstava se nahaja v prostorih trgovine z umetninami Schumann na Goethejevem tVu Za otvoritev je g. dr II NVendel zvabil znancev in prijateljev, kolikor jih je le „ o4l dobiti, tako da so bili majhn pro-ston tesno polni. Med drugimi so bih na-vioči S bivši češkoslovaški konzul An-fir?iel s soprosio, dr. H. VVendel s soprogo, h,.r konzul Oppenheimer, zastopnik jugo; slov Presbiroja 2. Ivanie s soprogo m vec inženjerjev jugoslov. pokolenja, ki so se v "Nemčiji tako vživeli, da jih samo se Nemško-jugoslovenska zveza spaja s staro do- D1 Akad. slikar Hans Scheil je že precej znano ime. Je pristaš modernih smeri. UD otvoritvi je jedrnato razložil značaj m pomen slik ter z umetniško besfedo hvalil lepoto Jugoslavije. Dejal je med drugim, da .-a je naš narod zadivil po svoji telesni lepoti, nežni araeiji in gostoljubnosti ter se je povzpel do trditve, da takih ljudi m našel še nikjer doslej. Izmed tu razstavljenih slik so najlepše slike, ki nam predočujejo večerno razpolo-ženost v naši solnčni Dalmaciji. Temnomo-dra barva se preliva v žolti ton ki nalik zlati kopreni spaja celoto in ji daje pravljičen učinek. Lepi so nadalje motiv, iz bi-benika, Sarajeva, Skoplja. .dil.cnotibii kotički iz splitskega pristamsca, kjer ribiške barke čakajo, da se spuste na morje. rbije ki io je že 1. 1912. otvoril s svojnn spisom »Ustavobraniteljk. V teh 18 letih je pisec obdelal na moderen način m s svojim priznanim sugestivnim slogom vso ustavno - politično zgodovino Srbije v zadnjih sto letih. Vsa njegova dela, ki razpravljajo o bra-niteljih ustave, o knezu Milošu in Mihajlu, o knezu in kralju Milanu in Aleksandru ter o kompleksu vseh vprašanj in dogodkov, ki so v zvezi s temi osebnostmi, je izdal in založil podjetni beograjski knjigarnar Geza Kohn. Z njimi je storil narodu veliko kulturno uslugo. Druga knjisa spisa »Vlada Aleksandra Obrenoviča t zajema dogodke v letih 1897. do 1903. Sloni "na raznih virih, ki so bili piscu dostopni; mimo natisnjenih del je obilno uporabljal tudi pričevanja, ki so ostala v rokopisu. Vrh tega je mogel v tej knjiui uporabiti gradivo, ki ga je sam dobil iz ust še živečih sodobnikov Aleksandra Obrenoviča. Kakor vsi spisi g. Slobodana Jovanoviča, ki se bavijo z ustavno zgodovino Srbije, je tudi ta knjiga nad vse zanimiva in se čita kakor kakšen interesanten roman ali zgodovinski esej znamenitega Carlylea. Pisec nam povsod psihološko verno riše osebe m do«odke, podpirajoč svoja izvajanja z viri, da nam tako vse to zapleteno politično življenje stori verjetno, verodostojno in do podrobnosti pregledno. Iz knjig g. Slobodana Jovanoviča se skoraj igraje naučiš brez dvoma važne zgodovine Srbije, ki danes tvori del splošne jugoslovenske zgodovine in ki je tudi za razumevanje sodobnih dogodkov do neke mere potrebna. Čeprav obstoji o politiki in o tragičnem koncu Obrenovičev obilna literatura, je vendar spis Slobodana Jovanoviča prav dobrodošel, in sicer ne samo zaradi tega, ker prinaša tudi nekatere nove, doslej še neznane podatke. »Vlada Aleksandra Obrenoviča* je prvo sintetično delo te vrste, ki ne vsebuje samo suhih dejstev, marveč združuje dejstva v živo celoto in daje tako popolno sliko te dobe, da ga v tem oziru še dolgo ne bo mogel nihče prekositi. To je v dobršni meri zasluga Jovanovičevega vzornega stila, s katerim tudi čisto znanstveno ,icio približa splošno izobraženemu čitate-Iju. Tako lepo, jasno in elegantno, kakor piše g. Jovanovič, bi morali pisati vsi znanstveniki. Prelistajmo na hitro roko to zares pomenljivo in "prezanimivo knjigo: Predvsem daje pisec splošen pregled vladanja poslednjega Obrenoviča. Tu nas seznanja z notranjim in zunanjim položajem takratne Srbije. V kratkih, zgoščenih orisih spoznavamo nadalje tedanje " politične stranke in družbene skupine, s katerimi je delal ali proti katerim se je boril poslednji Obrenovič. Pisec tudi podrobno razlaga ideje, ki so gibale duhove v Srbiji. Zanimive so priloge tej knjigi, ki jih je sedem in v katerih srno tlobili važne dokumente o tem, kaj je prav za prav >vladanovština«, kako so postopali 7. aretiranci ob priliki Ivanjdanskega atentata itd., kakor je poglavje o tem atentatu in o atentatorju sploh obdelano prav izčrpno. Pisec pobija domnevo, da je atentat bil delo kralja Milana ali, kakor pravi druga verzija, samega kralja Aleksandra Obrenoviča in daje o tem svoje mnenje. Nadaljnja priloga se tiče tako zvane Hrdličkine misije in popravlja tozadevne trditve dr. Vla-Hana Gjorgjeviča v njegovih spominih. Kakor znano', je takratni avstrijski vojaški ataše na srbskem dvoru major Hrdlička dobit nalog, da intervenira pri Aleksandru in Milanu v tem smislu, da vlada ne da ustreliti radikalnih voditeljev Pašiča in Tanša-noviča. Nadaljnji posebno zanimivi podatki nas seznanjajo z motivi, ki so napotili kraljico Natalijo, da je prestopila v katoliško vero. Interesanten je dokument o nekdanjem socijalistu in radikalu Peri Todorovl-au, ki je bil na glasu kot izboren novinar in ki se je kasneje vdinjal Obrenovičem. Pisec je sam govoril o tem' s Todorovičem, zato so podatki, ki jih priobčuje, tem zanimivejši. Po tej Jovanovičevi knjigi naj bi segla tudi slovenska inteligenca, ki so ji tam opisani zanimivi in važni dogodki do malega neznani. Balkanska vprašanja v »Novi Evropi«. V pravkar izišiem deceinberskem zvezku »Nove Evrope* je izšlo več zanimivih političnih člankov, ki so posvečeni vprašanju nnve balkanske zveze. Tako piše naš tiskovni referent v Atenah Bogdan Radtca o ideji balkanske Unije, bivši grški ministrski predsednik in inicijator nedavne panbalkanske konference A. Papanastaziju je prispeval članek »Prva balkanska kon-ferencija«, o istem vprašanju pišeta V. V. Pela in P. Papadopulos (v francoščini), o intelektualnem zbliževanju balkanskih narodov razmišlja Gj. Kantakuzen, ekonomsko sodelovanje je premotril C. Evelpidi, \1. Vrbanie pa se je pomudil pri vprašanju medbalkanske trgovske zbornice. — Izven tega okvira, ki je dal zvezku obeležje, je natisnjeno interesantno razmotrivanje o vprašanju tiskovne svobode »O borbi za slobodu duha«, ki ga je spisal A. Grom-bach. B. Radica je prispeval še interview z rumunskim politikom in zgodovinarjem Jorgo ter referat o knjigi grofa Keyserlin-ga »Spektralna analiza Evrope«. Sledi še nekoliko člankov in poročil, med njimi pregled jugoslovenske književnosti v Grčiji. Naravno je, da tu prihaja v poštev samo srbska književnost, iz katere so Grki prevedli nekatere pesnitve in prozo, vendar brez reda in sistema. Omeniti je tudi polemičen članek M. Čurčina o »Matici Srp-ski«. »Nova Evropa« je s tem zvezkom zaključila svojo 22 knjigo. SOKOL O proslavi 1. decembra po raznih sokol« s'-;u J-'ištviu smo '">re:eli precej zakasnje* no še nekaj poročil, ki jih pa žal radi kas« nega Jatuma in pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Vsekakor pa so vse proslave izpadle zelo lepo m le prosimo vse naše gg. dopisnike, da nam ob vsaki priliki pošljejo čimprej kratka poročila, ker radi obilice gradiva drugače ne morejo priti na vrsto ali pa se jih mora krajšati Izšla je 31. številka »Sokolskega glasnU ka«. Na uvodnem mestu prinaša sliko biv* šega staroste ČOS in Zveze slovenskega Sokolstva br. dr. J. Šajnerja, ki je radi bolezni odstopil. Brat dr. Šajner je naslovil na odbor čOS krasno pismo, v katerem javlja svoj odstop, vendar pa obljublja, da se povrne k sokolskemu delu, kakor hi« tro ozdravi. Na prvi strani lista je tudi re« produkciji in prevod pisma, ki ga je posla« la ČOS bivšemi načelniku saveza, br dr M urniku, kjer se mu ČOS v toplih besedah zahvaljuje za njegovo veliko delo na so« kolskem polju. Nato sledita dva izredno zanimiva članka br. dr \Verka iz Zagreba o pomenu 1. decembra in br Ivančiča o najvažnejših nalogah Sokolstva v sedanjem času. Omeniti pa moramo tudi prispevek br. dr. Mejaka o ustanavljanju novih dru« štev itd. Sledi še cek rsta člankov, nato pa razglasi in vesti iz Saveza in žup. S to številko zaključuje Sokolski glasnik svoj letnik 1930 letu 1931 na bo že izhajal kot tednik v istem obsegu, toda z znatno razširjenimi -aznimi rubrikami. Zlasti se bo posvetilo večjo nažnjo tudi raznim vnrašanjem našega javnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Sokolski lutkovni odri. Svoj čas je deloval samo lutkovni oder Sokola I. na Taboru. Kmalu sc mu je pridružil Ljub« ljanski Sokol, ki pridno prireja predstave za mladino vsako drugo nedeljo. Kakor ču« jemo, se zanima za lutkarstvo tudi šišen« sko sokolsko društvo ter Sokol IV. — Na Taboru se je trenutno prestalo z delom ker so nekateri člani zaposleni s študijami, vendar pa bo konec decembra ali začetek januarja prva predstava z novimi močmi. Pozdravljamo ta pokret po naših sokol* skih društvih ter mu želimo mnogo uspeha Rešitev vprašanja razdelitve sokoiskih žup je izvršni odbor zaenkrat odgodil, do« kier ne bo nujno, da se glede zelo poveča« nega števila društev ne izkaže potreba po novi ureditvi župnih teritorijev. Dopisi KRIŽEVCI. Na uradni dan v Križevcih v Prekmurju dne 13. t. m. je bila izročena g. Gašperju Lipovšku, načelniku mursko-soboškega sreza, po soglasnem sklepu obč. zastopstva in v navzočnosti vseh obč. odbornikov častna diploma, s katero ga imenuje največja občina severnega Prekmurja za svojega častnega občana v priznanje vseh njegovih zaslug, ki si jih je pridobil kot šef upravno-politične oblasti mursko-sobo-skega sreza v teku 10-letnega tukajšnjega bivanja in taktnega ter nepristranskega službovanja na odgovornem mestu za pro-cvit splošnega blagostanja svojih bratov, potomcev starih panonskih Slovencev, Prekmurcev. Še na mnoga leta! REMŠNIK. Naša šolska mladež je priredila v nedeljo popoldne v osnovni šoli pod vodstvom učiteljstva božičnico z izbranim sporedom. Prihiteli so skoraj vsi prebivalci te tihe in skromne gorske vasice, da skupno s svojo deco preživijo nekaj lepih uric. Mladi igralci so občinstvo naravnost presenetili, kar je pač zelo mogoče v takem aorskem kraju, kjer je prebivalstvo redkokdaj deležno kakšne prireditve. Največja zasluga uspeha je gotovo na učiteljstvu, in je z neumornim delom pripravilo prireditev. Posebno pohvalno je omeniti, da je učiteljstvo tudi v najkrajšem času napravilo oder. ki je še sicer skromen, a vendar čisto dobro odgovarja skromnim zahtevam. Dosti takšnih delavnih rok in še več enakih prireditev, pa tudi ljudstvu v gorskih krajih ne bo dolg čas! ZALOG. V nedeljo 14. t. m. so požrtvovalni diletanti dijaki in dijakinje nastopili na zaloškem odru v priljubljeni komediji »Radikalni kuri«. Dvorana je bila docela zasedena. Dijaštvo, ki je nedavno ustanovilo zaloškega Sokola, se je z resnim delom lotilo, da dvigne ugled odra. Pričeli so s pridnim vežbanjem za igro. Scenerijo so •zvršili sami. Pohvaliti bi bilo posebno Jakla, ki Se je spontano lepo odrezal v peci Velika zaloga samo Ine. Guzel? Ljubljana Siika Beljaška ul. 4 Celovška eesta 5S relefoc 3252 V okolici Bleda 2—5 fcm iddaljeuo od jezera kujiim ali vzamem v najem 2—o ha veliko pO seotvo » stanovanjsko hišr in blevom Poleg posestva al! okrog njega mora teči vorecej oddaljeni, n. pr. od Ljubljane. Uiamo pa, da bo tudi železnica še prišla na vrsto in takrat bo tujski promet v na* ših krajih isto, kar je sedaj za Gorenjsko, samo s to razliko, da nudi Gorenjska tu* ristu svoje krasote, Jolenjska pa zopet svoje. Pritožba iz Logatca Dolnji Logatec, 16. decembra. Zaradi splošne krize na lesnem trgu je prizadet v veliki meri tudi naš kraj z oko* lico, ki se pretežno bavi z lesno trgovino. Težko spravljamo les v denar in oddajati ga moramo po nizkih cenah. Nekaj trgov« cev je svoj obrat že omejilo in celo usta« vilo in je zaradi tega dosti delavcev baš sedaj na zimo brez zaslužka. To krizo pa občutno povečujejo še te« žave, ki jih imamo v zadnjem času na že« lezniški postaji. Neprestano se oporeka, da vagoni niso ali pravilno naročeni ali pa. da niso prav naloženi. Naenkrat so začeli za» htevati pri naročilih vagonov tudi popise tovorov. Mogoče je to kaka nova naredba; ali pa do strank ni več tistega obzira, ka« kor je bil nekdaj. Na direkcijo državnih železnic se obračamo s prošnjo, naj bi da* la navodila glede občevanja s strankami, da ne bo na postaji toliko nepotrebnih prepi« rov in ovir. Prosimo, da bi se našo željo vpoštevalo in da bi se nam dalo na razpo« lago vozove, kakršne naročujemo in potre« bujemo. Saj je vozov dovolj na razpolago in to zlasti sedaj, ko se izvoz zmanjšuje. Tudi na naši postaji vidimo, da vagonov ne manjka. Če bi bilo malo več dobre volje, pa bi bilo vse v najlepšem redu. Gams na Dolenjskem Sv. Križ, 16. decembra. Navdušeni člani zelene bratovščine v svetokrižki okolici imajo veliko parado. Nič čudnega, saj sta je doživela njihova nedeljska ekipa velik rekord, ki ga bodo pomnili čestiti člani še dolgo let. Svetokriščani so namreč ustrelili — kozla. Res — kozla! Pravcatega kozla. Takega navadnega kozla ustrelijo lahko vsaki dan. Ampak to pot je prišel pred njihove pu* ške pravcati gorenjski korenjak — divji kozel, gams. Da se pojavi kdaj pa kdaj v teh krajih od Zasavja na do Sv. Križa rogati gost, se je govorilo že večkrat. Lansko leto je trdila to povsem prepričevalno naša učite« ljaci gdč. Uršičeva. Kozoroga je srečala v zimskem času že pod večer, ko se je vra« čala s šole domov. Povedala je o tem sre« čanju tudi našim lovcem, ki so pa menili, da je videla gospodična le kakšno drugo prikazen. Zdaj na se je izkazalo, da je gospodična Uršičeva le trdila resnico. Na redek plen sta naletela v tukajšnji okolici v i virju na Moravški gori dva navdušena lovska tovariša: mladi g. Bort« nar in čevljar g. Trinko. Ustreljeno divja« čino sta prinesla v Vidmarjevo gostilno, kjer so si jo Jean Isbel — po svojega belca,« je ponovil oče. »Da. Hval anjegove sledniške spretnosti ni bila pretirana, *o je kakor enkrat ena.« Prazen molk je nastal. Eilen je počasi obletela z očmi očeta in njegove može, nato je jela odpenjati pasove svojega sedla." Zdajci pa je Jorth s kletvico pretrgal molk in Daggs se mu je pridružil s svojim porogljivim grohotom. »Ho, boss, ali vam nisem rekel?« Jorth je pristopil k Eilen, jo s krepko roko obrnil in pogledal v obraz. »Ali si videla Isbela?« »Da,« je odgovorila Eilen prav tako ostro, kakor je hil oče vprašal. »Ali si govorila z njim?« »Sem.« »Kaj je hotel?« »Saj veš. Sledil je svojega belca, ki si mu ga ukradel.« Jorthova roka je omahnila. Obraz mu je pozelenel in pobledel. Njegova osuplost se je prelila v nejevoljo in nejevolja je postala gnev. Že je vzdignil roko proti hčeri, da bi jo udaril. Tedajoi pa se je iztegnila Daggsova dolga roka in zgrabila Jortha v zapestju. Jorth je pridušeno zaklel in se poizkusil izviti. »Izpustite me, Daggs,« je kriknil z rezkim glasom. »Ali sem pijan, da me držite?« »Pijani ravno niste,« je s pikrim glasom odvrnil bandit. »A prav gotovo ste marsikaj drugega, o čemer bova govorila med štirimi očmi.« Na oko je bilo, kakor da se je Jorthu vrnila zbranost duha. A očividno ga je bil dogodek težko prizadeL »Ali je Jean Isbel vddel konja?« »Kakopak. Vprašal me je, odkod ga imam, in povedala sem mu resnico.« »Ali je trdil, da je konj njegov?« »Mislim, da je to tudi dokazal. Konja, ki ima svojega gospodarja rad, boš zmerom spoznal.« »In si mu ponudila, da mu vrneš konja?« »Da. A Isbel ga ni hotel vzeti.« »Ni ga hotel vzeti! Čudno!« Jorth se je ugriznil v brke in mračno premeril Eilen. »Ze dvakrat si srečala tega Isbela.« »Ne po svoji krivdi,« je odgovorila Eilen. »Slišim, da je vate zateleban. Kaj pomeni to?« Mučna rdečica je oblivala Eileni vrat, lica in sence. A to rdečico je razžigal samo sram. Popolnoma vse eno ji je bilo, kaj mislijo oče in njegovi pristaši. S poštenim žarenjem v očeh je prestregla njegov nezaupni pogled. »Vsake vrste čenče slišim o Bruceu in Lorenzu,« je nadaljeval oče. »In o Daggsu —« »O Daggsu pa kar tiho!« rrra je segel ta poštenjak v besedo. »Mene nikar ne tlačite v io reč. Jaz nisem ničesar rekel in si tudi ničesar ne mislim.« »Da, papa, Jean Isbel je bil zaljubljen vame... a tega ie zdaj za zmerom konec,« je s tihim glasom odgovorila Eilen. Nato je snela belcu sedlo, ga vrgla na ramena in odšla v svojo kočo. Komaj je prestopila prag, je prišel oče za njo. »Nisem vedel, Eilen, da je konj Isbelov,« je pričel s tistim naglim, hripavim, laskavim glasom, ki je bil Elleni tako dobro znan. »Pri-sežem tj. da nisem vedel. Kupil sem ga... od Slaterja sem ga pri-mešetaril... Bog mi je priča, niti slutil nisem, da je ukraden!... Da, ko si rekla, ,tega konja, ki si ga ukradel' — tedaj mi je bilo, kakor da si mi nož porinila v srce ...« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na) pove naslov Oglasni od-delek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pri' stojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 ■ ■i,t----t----a—■— a mm mu pošlj* po poaia naslov JCdor hoče da ali GaGe drufo informacijo ticoco mm tnalih oglasov naf prilomi v nnamGah a miemf nm bo p*mfml odgovora t « Z^mmM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Pekovskega vajenca eprejmem v i/.učitev. l>obi cbleko. Stojan Josip — I'motna Parna, Pekarna, Pi-ieee. 53343-1 Čevljarski prikrojevalec ci>rnjib delov, dobro lz v n, samo za fina deia. dr. bi stalno mesto. Piača dobra. Nastop takoj. Brv 1» Naglic, Cevljarna 7Ari. 5.S16-1 Pisarniško moč fterfektr.o, če mogoče z znanjem erbohrv., iščem 7* čimprejšen nastop. — Ponudbe 9 fotografijo, ki ti rme na naslov: Advo-iat dr. F. Miiiler, Maribor. 53557-1 Frizerji, (ko) damskS salon, prvovrstna moč sprejmem takoj ali dogovoru. Ponudbe z mvedbn plače in zmožnosti na og!a=ui oddelek »Jutra« pod šifro »ilarljiv 25«. 53594-1 Dekle pošteno in zanesljivo. jcno samostojnega gospodinjstva in deloma kmečkih l'"-'ov, <*ta Neimška Loka pri Kočevju, Beiokrajina. 53743-1 Nov Mosse Code s fcondenzerjem proda Tavš Jelko, Sv. Anton-Eaihen-barg. 53753-8 SLI Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Ooiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 53113-4 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola (Camernik, Ljubljana Dunajska eesta Štev. 3* — (Jagoauto) teiefon it. *?36 Ponk in praktične vožnje sh Trgovski pomočnik železulnar, perfekten v stroki, z večletno prakso, zmožen srbohrvaščine, slovenščine in nemščine, išče službo pomočo ka, skladiščnika aH temu podobno Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« mi Jesenicah pod šifro »Priden io skromen«. 53132-2 Trgovski pomočnik maDufabturist, s sedemletno prakso v ple-tiliii industriji, s šoferskim izpitom, do bor vozač, vojaščine prost, išče nameščen je kot skladiščnik, ekspediter ali potnik pri kakem večjem podjetju. Cenjene ponudbe poti značko »E. J.« na podružnico-- »Jtttr-a-« v Celja. 53733-2 Žagar star 33 let, oženjen, brez otrok, vajen vsakega popravila žag in dober ma-niipular.t., z večletno prakso. išče službo za takoj ali s 1. jan. 1931. — M. 1'išorn, Ješence štev. 23, pošta Račje pri Mariboru. 53754-2 * 4 fi ir* 4 * n Krajevne zastopnike v vseh večjih mescih Sirom cele države, za propagiranje prodaje drž. obveznic na plačilne obroke, iščemo. Ponudbe ia Pu-blieitas. Zagreb, Ilica 9 pod »Br. Solfltk. 50364-3 Potnik ki potuje z avto po Prekmurju, naj se takoj oglasi I>nevni zaslužek po 400 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljub-liani pod značko »Krasen dobiček«. 53745-5 Razprodajala se bodo izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter Da debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea«, veletrgovina z vinom. Rudnik pri Ljubljani. 58373-6 O. Th. Uotman: Osel gospoda Kozamurnika 6 Resk! mahoma se j« odlomil cel kos og-raje; osel in to« sta radenski zletela p* lepih tulipanih in tisti mah, ko je gospod ko/.amurnik dokončal svoj goror, se je trah! sesul ves pomol. Premog, suha drva vraki količini prodaja V. Gržfca, Ljubljana VII, Oernctova aliea 26 — tel. št. 3227. 53145-6 HrbtičLe za koledarje po nizki ceni La dnevne bloke štev. Dl po t Din lobite v trafiki Goli & Pompe. Mestni trg št. 8 — Ljubljana. 63202-6 ! zlati moški uri poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53070-6 Sanke in drsalke ženske, skoraj nove poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 53686-6 Puhasto perje cisto, fcobano kg po 48 Otn. druga vrsta po Din 33 kg. čisto bele »osje kg po 1S0 Din lo čisti pub kg po Din 250. Razpošiljam po pošt nem povzetju. L. Brozovič Zaireb. litea 82. kemična čistilnica perja. S62 Polenovko namoSeno ali suho, mlado, najboljše kakovosti vedno v talo-gi ter vse špecerijsko blago po najnižji eenl nudi F. R. Kovačič. pata £a Pokojninskega zavoda Ljubljani, Miklošičeva it. 33. S60-6 Luksuzne sani enovprežne, skoraj popolnoma nove, kakor tudi priino konjsko opremo proda Drago Hadl, Novo mesto. 53713-6 Pekarno edino v trgu, s posestvom za 110.000 Din proda Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica ao. 53751-20 Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje npravništvo »Merkur«, Ljubljana, šelenbiir gova nliea 6/11, tel. 30-52. 60774-35 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab Černe — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3. 88 Biserno ovratnico in briljanter. prsta.n zelo ugodno prodam. Cenj. po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 53660-36 Biljard 50 kavarniških stolov _in nekaj maimornatih miz prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53tffS>-6 Šupo jako lično in v dobrem stanju, pripravno za garažo 4—5 voz, proda Sever & Koma., Ljubljana. 53750-6 Opekarne, pozor! Kupim večjo množino dobro ohranjenih okvirčkov va sušenj« strešne opeke. Ormoška opekarna. Ormož 53752-7 Ford - Roadster skoraj popolnoma nov. i 2 zasilnima sedežema ugodno prodam. Dr. Elbert. Tržič. 53356-34 Nov zimski plašč (Pel^antd) eleganten, za 3500 Dk, in prvovrsten gramofon t 20 novimi ploščami za 2000 Din prodam Ugodna prilika za božično darilo. Naslov pove oglas, oddele? »Jutra«. 63678-13 i Parcelo SjOm', vogalno, južno tožečo, na Friškovcu ugodno proda »Posest«, Miklošičeva eesta 4. 63575-20 Stanovanjsko hišo s oa 700 m' vrta, v industrijskem kraju prodam. Pojasnila daje Ivan Slo-kan, KoKzejeka štev. 7. 53683-20 Gostilno in trgovino na prometnem kraju v štrigovi, z vsemi pritiklinami, gospodarskim poslopjem, 3 ^ orala njiv im sadonosnikom, vsled družinskih razmer proda Zadravec, Razkrižje — Mcdjimurje. 53714-19 Mesarijo z gostilno pri farni cerkvi, za 170.000 Din proda Posredovalnica, Maribor, SodLa ulica 30. 53756-19 S&d^e Namizna jabolka od 25 kg naprej razp šilja I>o povzetju po Din 5.50 frar.ko Velenje, zaboje po lastni ceni Anton C o k, trgovec, St. Iij, p. Velenje. 53558-34 Gostilno v Ljubljani ali Celju, ozir. okolici vzamem v najem, al: na račun. Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutrac pod »Na račun«. 53654-17 Dobra eksistenca! Fotografski obrtni li^t dam na razpolago interesentu. Ponudbe ua ogla^. oddelek »Jutra« pod šifro »Pgodna prilika«. 53708-17 3747-39 -iiii i 'H V Crn pianino ugodno naprodaj. Naslov v ogla^Dcm oddelka »Jutra«. 53493-26 Več gramofonov različnih, novih, po izredno znižani ceni prodam. Ogledati med 12. in 2. uro na Sv. Jakoba trgu 8/11, desno. 5369S-26 »REGENTOL," s a a ? bo v ti N 500 m drv za kurjavo, les na sežoje, bukev in hrast, mešano in krepelca — na kolodvoru Mokronog-Bistrica prodaja zelo ceno Ernst Brlnkwart, Mirna, Dolenjsko. 53746-15 /Ž a i <6 N S? 0<1 n P O . 9 »REGENTOL« je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo. Trgovci, restavraterji, gospodmje, avto-mobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe, očala itd.) z »REGENTOLOMk. Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto in prozorno. 1 škatlica »REGENTOLA« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« uvozno in Izvozno -odjetje, Beograd, Kralja Milana 46. Tel. 30- .6. 400a, Zastopnikom-prodajalcem 30 (Dobra Kvaliteta - po ccrti blago t Prodamo po reklamnih cenah: 6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, firfna 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— za 6 kosov! Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga in to: 20 m raznega pravega češkega šifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din. m raznega pravega češkega cefirja, banafasa, druka Itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—» Zahtevajte posebne ponudbe. Prepričajte se o solidnosti našega podjetja. Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO Po poštnem povzetju pošilja Češki trgovački muzej: Roubiček I drag Sarajevo. 17751 Klavirji Predno kupite klavir, oglejte si' mojo zalog-o prvovrstnih klavirjev. Prodaja na najmanjše obroke. Izposoje-vainica! Warb>nek, Gregorčičeva 5, v bližini Glasbe ne matice. 53501-26 Ce nujno rabiš sliko m legitimacijo. Jo dobiš v 10 minutah pri Joško Smucu industr. Id ametn. fotografu f LjubljaoL VVolfova ul. IS Pitano perutnino poularde, piške, kokoši, gosi, race in purane, vse zaklano ter očiščeno po najnižji ceni nudi Al-ojzij Ekart, ekspert perutnine, Rače. — Cenik brezplačno. 63755-30 tac ta XrJk jvte/WU>^( Proizvod tamtmra P. BOGDANOV Sisak Filatelisti! m 50 razi. Rusija Din 10 100 . . . 30 150 . „ . 90 100 „ Rumun. „ 30 Zoranka Čučck, Ljubljana, Rožna ul. 29 Stalna razstava umetniških slik velika izbtra okvirjev Bi sprejme vsa rezbarska Id pozlatarska dela A. Kos Ljubljana, Mestni trg nasproti magistrata. 25, S2S IZVANREONA PRILIKA! 2elezna clužinska patent postelja zložljiva, a ta« Iieciranom madracom, zc* o praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ. be«rin potuiuče osoba atane *amo Oia 390—» Razposiliam po poitn«« Som povzetju. TAKO UGLCOH SLOJEM Lesena pataal postelia, složliiva. • tapeeiranim madracom. telo P««-tična. »taa« »amj D M«. Potem lina« veliko za« togo čisto Joha« nog peri« kj po o 48.—, druga vrsl k£ po D 38.—s čisto belo fiosje k g p« D 150.—, in Cisti puh kg po D 250— Razpošiljam po poštnem po« vzetju. Modroei punjeni t volnom staneiu lamo Din 750— _ L. BROZOVIC, ZAGREB Uca 82. Galoše In snežni čevlji z znamko »TRETOKN« TRETORN so nenadkriljlvi v pogledu trpežnosti m elegance. Kupujte samo vrhnje in snežne čevlja »TRETORN«, ker so U kot je dosedaj dokazano, najboljši, n Največja odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji Meinel & Herold tvornica glasbil, gramofonov in harmonik prod. podružnica MARIBOR št. 101 daje Vam lepo doma TEMELJIT POUK v igranju kakega instrumenta potom pismenega tečaja. Zahtevajte takoj naš veliki BREZPLAČNI KATALOG, ki Vam da vsa pojasnila. Rudarskega inženier mlajšega z najmanj triletno ru larsko prakso išče premogovnik. — Zainteresirani naj pošliejo svoje ponudbe s prepisi spričeval o službi na naslov „JERMA" a. d. pošta SUKOVO kod P1ROTA. Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo tvrdka Matija Trebar Ljubljana — Sv. Pelra cesta št. 6 17392 Zastopnika za Maribor in okolico IŠČE tvornica mesnih izdelkov in masti. V poštev pridejo samo oni, kateri so zmožni držati večje zaloge. Ponudbe z referencami na oglasni oddelek »Jutra pod »Garancija«. 17432 K L A V I I J I Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV._ Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica. 297 Warbineh, Ljubljana, Gregorčičeva štev. 5. Rimska c. št. 2. Dvokolesa. motorji, šivalni ttroii. jtroSld to tgračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli — Velika izbira. najnižje cene — Prodaja na obroke, ceniki franka. 6 TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles ta otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4. Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adott Ribnika*. Za Narodno tiskarao d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršsk. Za ioseratoi Je odgovoren Aleoaj Novak. Vsi v LjubifcanL