Poštnina plafona v gotovini. Leto LXXIII., št. 274 Ljubljana, petek 29* novembra 1940 SLOVENSKI Izhaja V8a.k dan popoldne LzvzemJ) nedelje in praznike. — InseraU do 80 petil vrst a Din 2. do 100 vrat i Din 2 50 od 100 do 300 vrst * Din 3, večji tnaerati petit vrsta Din 4._ Popust po dogovoru. tnseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—. *a tnozenuUvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA. Rnafl jeva ulica št- 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 81-25 to 31-2« Podružnice; MARIBOR, Grajski trg «t. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon št 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. SlomSkov trg 5. — Postna hranilnica ▼ LJubljani št. 10.351. Po tragediji u Žiiaui Nemški poslanik v Bukarešti odpotoval s posebnim vlakom v Berlin Da ne bi zašla Rumunija v komplikacije mednarodnega značaja, si viti mir in red v državi — Izredni varnostni ukrepi v Bukarešti — prizadeva general Antonescu čimprej vzposta-Tako vojska kakor legionar ji v pripravljenosti Budimpešta. 29. nov. e. Po poročilih j* Bukarešte čuvajo močni vojaški oddelki rumunsko prestolnico. Izve se. da koraka vojaštvo proti Dukarešti, da vzpostavi red in mir v glavnem mestu. General Antonescu je Imel snoči sestanek z vodjo Železne garde. Ko jim je tolmačil položaj v Rumuniji, jih je prosil, da s svoje strani store vse, da se zopet vzpostavi red. Pred sestankom s predstavniki Železne garde je imel Antonescu daljši razirovor z vojaškimi poveljniki, s katerimi je razpravljal o najučinkovitejšem načinu za vzpostavitev noermlanega stan.ta v državi glcle na to. da v primeru nadaljnjih neredov groze državi tudi komplikacije mednarodnega značaja. Bukarešta. 29. nov. s. (Reuter). V uradnih rumunskih krogih izjavMajo, da so neutemeljene vesti, da bi nameraval zaradi izgredov Železne garde ministrski predsednik erenera! Antonescu odstopiti. Po informacijah teh krogov je Antonescu odločen, da vztraja na svojem me^tn in je prepričan, da bo lahko obvladal položaj. Včeraj so bili v Bukarešti podvzeti Izredni varnostni nkrepi. Vse javne zgradbe in uradj so pod vojaško stražo. Budimpešta. 29. nov. e. (United Press) Po snočnjem poročilu iz Bukarešte nadaljuje 2elezna garda koncentracijo svojih sil. Sirijo se glasovi o vojaškem udarcu. ki ga baje pripravlja Antonescu. Nezainteresirani opazovalci v rumunski prestolnici zatrjujejo, d? raznn'a^a Želez -na garda s tajnimi arzenali in da se pripravlja za širše podvige in za poedina razračunavanja s svojimi nasprotniki. V vojaških krogih pa mislijo, da je moč ru-munske vojske v topništvu in tankih, ki so daleč močnejši kakor pa več tisoč pristašev Že'ezne garde. Bukarešta. 29. nov i. Nemški poslanik dr Fabririus se je s posebnim vlakom odpeljal iz Bukarešte v Berlin. Bukarešta. 29. nov. s. (Ass. Press). Nemški poslanik pri rumunski vladi dr Fa-bricius je imel snoči dolgo konferenco z ministrskim predsednikom generalom An-toneseom. Nato je dr. Fabricius odpotoval v Berlin. Smatrajo, da je njegovo potovanie v zvezi z nemiri Ze'ezne srarde. Se vedno se vzdržujejo vesti, da bo Nemčija zaradi ne-m;rov v Rumuniji najbrže posegla po energičnih ukrepih, ki naj bi s pomočjo nemškega vojaštva zagotovili vzdrževanje reda in miru- Izjemno stanje v Rtinasusiji Stroge kazni za omejevanje osebne svobode, smrt za premišljene umore — Aretirani legionar j i Bukarešta, 29. nov. (AA). DNB javlja: Kot posledica predvčerajšnjega strtijanja stiriiu&estdesetih predstavnikov Karolo\eg;a režima, ki ga, je izvršila skupina legionar je v, je bil objavljen v ru-munskem službenem listu zakon, ki določa stroge kazni za taka dela. Po temu zakonu se kaznuje vsako omejevanje svobode ali poškodba stanovanja katerekoli osebe s prisilnim delom od 5 do 20 let. Umor po zrelem preudarku se kaznuje s smrtjo. Poneverbe do vsote enega milijona din, se kaznujejo i ječo, za poneverbe nad milijon din pa je določena smrtna kazen. Bukarešta, 29. nov. e. Na bukareStan- I sko prebivalstvo sta napravila velik vtis vladno sporočilo In poziv železne garde leglonarjem. Prebivalstvo z vso gotovostjo pričakuje, da se bo vladi posrečilo uveljaviti svojo avtoriteto proti izgrednikom ter ! vzpostaviti red in zakonitost v državi. Tak- \ Sno mnenje prevladuje tudi v nemSkih krogih v Bukarešti. IzgTede neodgovornih elementov oblasti in legionarska policija zatirajo in so bili vsi izgrednik! kaznovani ali pa še bodo. Toda pri vsem tem so se oblasti Izogibale pretirane surovosti glede na to, da je general Antonescu zastopal stališče, da se mu bo postopoma posrečilo uvesti disciplino z vzgojnimi metodami in propagando. Sedanji dogodki so pokazali, da so elementi, ki sicer niso številni, za katere pa so potrebni strožji ukrepi. Zaradi tega so bili sedaj izdani strogi ukrepi. Po trditvah obveščenih krogov je bilo aretiranih dve ) sto legionarskih dlsldentov. Med njimi je mnogo takih, ki so obtoženi sodelovanja pri umoru. V tukajšnjih obveščenih krogih smatrajo, da so neodgovorni elementi iz Železne garde hoteli svoj napad izvršiti v noči pred 29. novembrom, torej na dan pred pogrebom Kornelija Codreana in tovarišev. Povod za takojšnji nastop pa je bilo dejstvo, da so pri odkopu trupla Codreana in tovarišev našli vsa trupla polita z viti io-lom in pokrita z močno plastjo betona. Upravitelj države general Antonescu in vodja Železne garde Horia Sima, kakor tudi vsi ostali člani iz vodstva legionarske-ga gibanja so ostro obsodili to nepremišljeno dejanje neodgovornih oseb. ki bodo, kakor pravijo, odgovarjale za svoje dejanje. Včeraj popoldne so se razširile vesti, ki pa dosedaj še niso potrjene, da je aretiranih cela vrsta članov legionarske skupine, ki so se udeležili umorov. Budimpešta, 29 nov. s. (Ass. Press) Po uradnih madžarskih informacijah so rumunske oblasti že aretirale 18 legionar-jev železne garde, ki so bili udeleženi pri pokoljih rumunskih politikov. Zastražena opozicijska voditelja Bukarešta, 29. nov. s. (Ass. Press). Voditelj kmečke stranke dr. Maniu in Voditelj liberalne stranke Bratianu sta imela včeraj popoldne važno konferenco o položaju. Oba opozicijska voditelja sta zavarovana z močno stražo pred morebitnimi napadi 2elezne garde. Tudi Jorga in Madgearu umorjena Oba so neznani legionarji odpeljali, potem pa so ju orožniki našli ubita Bukarešta. 27. nov. e. Po zatrjevanju obveščenih krogov sta bila umorjena tudi bivši ministrski predsednik prof. Nikola Jorga in bivši finančni minister ter generalni tajnik narodno zaranistične stranke dr. Virpil Madgearu. Kakor javljajo iz merodajnih krogov, so prof. Jorgo neznanci odpeljali iz njegove vile v Sinaji v neznani smeri. Ker je rodbino začela skrbeti njegova odsotnost, se je obrnila na predsedmštvo vlade in notranje ministrstvo, ki je izdalo nujen nalog vsem oroz-niškim postajam, da iščejo izginulega profesorja. Včeraj zjutraj ob 4. so našli ob poti na cesti proti Ploestiju truplo prof Jorge. Prof. Jorga se je legionarjem posebno zameril zaradi teca ker je svoj čas vlomil tožbo oroti Korn«*l»m Codreanu zaradi žalitve in je hil Codreanu obsojen na «e«t mesecev za nora iz ka*rr*»ga se ni ver vrnil V zadnfem *asu ie prof Torira. kakor kaže. po nasvetu vir»dn»b km^ov nn^-i Bukarešto in if živel v evoi« v*1* v «inaf; Me«* lf»?'P"T:' ie Tvrrlr****'* se*i*» *1r* b" se U]^?o^1f y-»••> ti i-t—• ■»'ncl? fffl» 7i»">(1l ♦#»- ker sedanji reini proti prof. Jorgi ni uvedel preiskave in kazenskega postopka. Truplo prof. Jorge so komaj identificirali. Ugotovili so, da je bil prof. Jorga, čigar truplo je bilo najdeno komaj včeraj zjutraj, umorjen že prejšnji dan popoldne. Glede umorjenega bivšega ministra Mad^eara pa pravijo, da so ga neznanci odvedli k Jezeru Nogov. oddaljenem 40 kilometrov od Bukarešte. Jezero leži med gozdom in na samotnem kraju tega gozda «*o ga neznanci umorili. Truplo so pustili na kraju zločina, kjer so ga našli orožniki. Pri nmor-encu so naš*i 230^0 lejev. "iz česar s*edi. da je bil motiv umora vsekakor maščevanje. D^nes svečan pogreb C tlreana in tovarišev Bukarešta 29 nov. e. Pri odkopavanju trupel Kor-»°ina Codreana in njegovih tovarišev v Zidavi so z veliko težavo iden-Hffrrrrall posamezne mrtvece, ker le virrol npv-)fPrq tTTir^a nziroma posamezne dele močno poškodovaL Codreana so identificirali po amuletu, ki ga ie skupaj z neko sveto podobico nosil okrog vratu in po poročnem prstanu Prav tako so večino ostalih mrtvecev identificirali po prstnih ta drugih stvareh Trupla so prepeljali v Bukarešto kjer so jih postavili v legionarsko cerkev pred oltarjem na oder. Codreanovo truplo so položili v bronasto krsto, ki so jo postavili na vzvišen oder Včeraj ves dan in še pozno v noč so velikanske množice prebivalstva defilirale nrrmo krst. Svečan pogreb legionarskih prvakov bo danes in so v Rumuniji za ta dan prepovedane vse oredsiave in 7ahave Novi ravnati* legionarske policije Bukarešta, 29. no\ \A (DNB) Včeraj je bil imenovan za pref^kts legionarske poMcije v Bukarešti Ra.idu Miron >viei. ki je bil doslej višji po^e imk v legi narskem phnnju in je poveljeval posebnemu oddel-Ku lcgionarjev Bukarešta. 29 no\ e D.-^fdaaji prefekt polkovnik Savo;anu j« b«l v sredo zamenjan, ker se je ug^>tovlo. da ie biilo v zaporu prefekture umli-tičnih jetnikov med Dj.m. tudi bivši šef obvešćevalnt -službe M-rTnze m njegov pomočnik Vk- Stefanes«*u Pclkrvnjk Savo* ianu m hofe 'zn^.t do-ižnisti novemu preteKtu n jt m<*ra' set eg narje\ H >na Sima čapusr-t- *eir< m:n *>trskcea sveta ter oseDni, intervenirat) in pr pwv!t> Savoiana da je odstopil Število umorjenih še ni ugotovljeno Bukarešta, 29 nov. e Transcon Press). Trupla oolitikov bivših ^fi irjev orožnikov in vojakov ki so bili umorjeni v iet-nišnici v Žilavi in v Bukarešti in katerih število še ni točne ueotovlieno so b;la izročena njihovim t* dbinnm da Jih rx>-kopljeio V mrtvašnici v B k r šti ie 26 trupel, ki iih še niso identificirali. Nemiri v mestih Bukarešta, 29 nov. e. O dogodkih iz province poroča »United Press«, da so izbruhnili nemiri v raznih rumunskih krajih. Po zadnjih vesteh so uporniki poskušali zavzeti javna poslopja v Brašovu. Tum-Severinu in Crajovi. Ob tej priliki je prišlo do spopadov in je bilo več žrtev. Uporniki so zavzeli telefonsko centralo in pošto v Brašovu, a jih je pozneje vojaštvo pregnalo. Po vesteh iz Galaca so nasedli uporniki vse židovske trgovine, delavnice in pisarne. Zaprte židovske prodajalne Bukarešta, 29. nov. AA. Po ukazu ministra za delo bodo odslej židovske gostilne m prodajalne po vsej državi ob nedeljah in praznikih zaprte. Ameriški komentar Boston, 29. nov. s. Bostonski radio komentira dogodke v Rumuniji ter pravi, da je pokolj rumunskih politikov pokazal, da ministrski predsednik general Antonescu nima avtoritete, čeravno ima osebno brez dvoma dobre namene. Po mnenju ameriškega komentarja je Antonescu sedaj samo lutka, s pomočjo katere hoče Železna garda izvajati vso oblast. Enako pa tudi vodja 2elezne garde Horia Sima nima prave avtoritete. Postavitev Antonesca in S:me na vodilna ru-munska mesta je po mnenju ameriškega komentarja želela Nemčija. Oba pa si zaenkrat zaman prizadevata, da bi izvajala kontrolo nad Železno gardo, ki je sedaj pravi gospodar Rumunije. Grško italijansko bojišče Tako Italijani kakor Grki pereča jo o uspešnih akcijah — Maršal Badoglio ni prišel v Albanijo — Velika letalska aktivnost Rim, 29. nov. s. (Štefani). S službenega mesta so bile demantirane vesti, da je vrhovni poveljnik italijanske vojske maršal Badoglio odšel na grško bojišče. Te vesti je s posebnim poudarkom širila angleška propaganda. Milan, 29. nov. AA. (Štefani). »Popolo d' Italia« objavlja članek, v katerem se dotika zatrdil angleških listov, ki pišejo, da Anglija stalno pošilja pomoč Grčiji. S tem v zvezi omenjeni list pravi, da je jasno, da brez pomoči Grčija ne bi mogla voditi boja proti Italiji, na drugi stran? pa je dvomljivo, če Anglija lahko uspešno pomaga Grčiji, ker je sama v veliki nevarnosti. Ko je znano, da Angliia pošilja Ameriki obupne klice za pomoč, tedaj je tudi jasno, da bosta državi osi vsekakor na koncu zmagali In zato ni nič Čudnega, če se Ansrlija tega boji in na vseh straneh išče pomoči. Jasno je. da Amerika že sedaj meni, da bo Anglija premagana, če že ni premagana, ko zrrešeno veruje v neko hinot^tično In absurdno nevarnost, ki ji srrozi s strani držav osi. Če bi bila Amerika prepričana, da je Angina sposobna uničiti državi osi, tedaj se ona ne bi. pa še tako preplašena, tako zelo pripravljala na obrambo zapadne polute. Grško vojno poročilo Atene, 29. nov. s. (Atenska tel. ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 33 vojno poročilo: Na bo^šču le bilo nekaj lokalnih bojev, ki so se končali v našo korist. GrSka letala so Izvedla več izvl^-nlSkih In patrolnih poletov za kritie npSlh Cet na hm'iSču 7r»r»tno število sovražnih letal je bilo sestreljeno. Sovražna letala so izvedla nan«n> na «rr§k** pofoCferfe na front!, polee; teea pa na več mest in va-si v T7!*Mni. TCretl In Kef»t»w»|t| ter V zpn^dnern Pelononr»7ru. 6lavp|tlr?9i *t+«v te malo hi povzročena škoda fe w p naima. 1W»T spvpmr* oholo K!^a. TCo na so s»e Tsr\-!nH1n tntH-*»*t«l-fcrVo 1^+oTa on sovri^"»i 1 t*n- m»H pod zaščito oblakov dima zopet odpluti. Z naše meje DteviHellja, 29 nov. e VČerai le bila na front' nreopi velika aktivnost "^čersičnle tonnlško streliam'e. ki se ie nrlčeln zrodal ZTI'tral SO po^^sto O r*» V *n-»r>lp m oj*-no Hr>to- nnr<-»«» V* «»o ^h naihr? i tO V fin tAtJe Ipfnl^Vp hoT^Hp rtn+t-trtnoHo o<9rrtf rarHd «r>t^o f>( rnn^f *-<-vr»-Tf^IHnneVn lr>f-»>l«»ftt* 1c* t"''Tpln ptrt-lv- diranlh več krajev, toda listi ne imenujejo krajev. Skoda v bombardiranih krajih je znatna in je bilo porušenih tudi več javnih poslopij, toda smrtnih žrtev bombardiranje razen v zapadni Makedoniji, ni zahtevalo. Angleška poročila Atene, 29. nov s. (Reuter). Reuterjev poročevalec v Korici javlja, da Italijani organizirajo sedaj novo obrambno linijo na črti E basan—Tepeleni. Od Tepeleni-ja dalje bi tekla obrambna linija v loku proti obali. Po mnenju angleških vojaških krogov pa bi bila ta obrambna črta občutljiva v svojem desnem krilu ob obali. Zato baje Italijani ne uporabljajo več pristanišča v Valoni v polnem obsegu. V južnozapdanem delu bojišča je prišlo včeraj do zelo ostrih bojev. Neofiviel-na grška poročila pravijo, da so Grki zasedli nekaj važnih višin pred Argiroka-strom Italijani pa nudijo tu zelo močan odoor V bojih na nož so se spoprijeli od-de'ki Evzonov in elitni italijanski »bataljon smrt'«. V severnovzhodnem delu bojišča prodirajo Grki po neoficielnih poročilih nekoliko dalje do cesti od Podgrad-ca proti severu ob Ohridskem jezeru. Italijanska ^e+ala so tu ponovno skušala na-p3c+i grške odde1ke. Na vseh de"Hh bovšča skušaio Grki tudi konsoVdirati novo osvojene postojanke ter pošiljajo na bojišče oiačenja. Ameriška poročila Boston. 29. nov. s. Bostonski radio poroča iz R;ma. da se pripravljajo Italijani na večjo ofenzivo na grškem bojišču Pri tej ofenzivi naj bi bil uporabljen nov mo- deren način vojevanja, ki je bil uspešno preizkušen že v Abesiniji in v španski državljanski vojni. Po ameriških informacijah naj bi se ta ofenziva pričela šele po 1. januarju. New York, 29. novembra s. CoL B. S. javlja, da je včeraj pri Podgradcu prišlo do zelo ostrih bojev med italijansko in grško vojsko. Ves dan so bili tudi srditi letalski boji, v katerih so sodelovala tudi angleška letala. Baje je bilo včeraj sestreljenih 8 italijanskih ter 10 grških oziroma angleških letaL New York, 29. nov. s .(CBS). Iz Bitolja javljajo, da so včeraj izvedla italijanska letala zelo močan bombni napad na Le-rin. Grški mobilizirane! Atene, 29. nov. AA. Atenska agencija poroča: V boju, ki ga sedaj vojuje grški narod, je bilo poleg 500.000 mobiliziranih vojakov mobiliziranih 5e 1,000.000 mlade-ničev od 18. do 20. leta. Razdelili so jih po raznih krajih, od koder so s svojimi močmi lahko koristili zaledju grške narodne obrambe. Inozemski novinarji v Atenah Atene, 29. nov. AA. (Atenska agencija). Odločno se zanikajo novice, ki pravijo, da so bili vsi tuji novinarji izvzemši angleških in ameriških baje oddaljeni iz Aten. Vsi tuji novinarji nadaljujejo s svojim delom v Atenah in jih pri tem nihče ne moti. Tuji novinarji imaio vse olajšave pri izvrševanju svoje naloge. Odstop nre^sednika Sinske republike Predsednik Kallio je podal no štirih letih ostavko na svoj položaj Helsinki, 29 nov. A\. fReuter") Predsednik finske repub'ike Kallio k; ie bil že štiri leta na tem mestu, ie poda' danes ostavko, j Kakor pravi uradno poročiilo. ie predsednik repub,:ke po«Ta' v'adi pismo, v katerem podaia ostavko na svoje mesto iz zdravstvenih razlogov ki mu ne dopuščajo, da bi opravljat funkcije, ki mu jih nalaga čl. 25 ustave. Na svoji včerajšnji seji je vlada sklenila produžiti parlamentu zakonsk' osnutek, ki se nana;a na volitve novega predsednika v teh izrednih razmerah V tem zakonskem osnutku se p red'a ga podaljšanje mandata vrJlivnega telesa ki je brl izvoljen L 1936. ter se pooblaščajo člani tega voliv-nega telesa da se sestanej< :n izvolijo novega pred«iedni)w Mandar novega predsednika bo trajal prav t->lik< ko* mandat do«*eda njega predsednika KaUiia Predsednik Kallio. ki je star 67 let že pred meseci težko obo'e' in je za njegove bo'ezni nrevze1 vodstvo države pred sodnik viade Rit ti. Kaillio se je že v mla- dosti bavil s p« .-ko ter je bi! kot zastopnik agrarne stranke izvoljen I. 1904 v r»a.r-Iament, kjer je od 1907 nepretrgoma nastopal agrarno stranko. Bil je večkrat minister v raznih resorih. Eden na j važne j "ih njegovih ukrepov* je brl razpust komuni-j stične stranke jeseni 1923. Leta 1929 ga je zamenjal kabinet Tannerja, a leta 1929 je zopet prevzel vlado. V oktobru 1936 je po-j stail četrtič ministrski predsednik, a pri vo-! litvah leta 1933 je bi.1 izvoljen za predsed-i nika republike. Vsega skupaj je bil devet-i krat minister, 14-krat ministrski predsed-1 nik itd. Podaljšanje vojaSke službe na Finskem Helsinki, 29. nov A A. (Reuter) Finska vlada je sklenila predložiti zakonski osnutek, ki določa dveletni kadrski rok za dobo od 1941 do 1945 Kakor je znano, je doslej kadrski rok na Finskem znašal 350 dni za pehoto, za drugo vojaštvo pa 440 dni. novembra 1940. ■ ■ ii Spopad med italijansko in angleško vojno mornarico na Sredozemskem morju Italijansko poročilo Rim, 29. nov. i. Agencija Štefani je objavila naslednje poročilo o spopadu l angleško mornarico na Sredozemskem morju. P- edvčeraj*" poldne je formacija naše vojn- m< e, ki je krita rila jusllo od Sardii.je. prišla ▼ stik i eskadro sovražnega vojnega brodovja, ki je priplulo od vzhoda. Sovražna eakadrn jo pila sestavljena iz več oklopnic. matične ladje za letal., ta več križark. Italijansko brodovje se je spustilo v borbo s smT^,n!kom. Pr*kodovnna je bila ena križarka tipa ^Keht*. ena na tipa *Slr-rrrinsrham«. Našo križark o *Ftume* je Zadela granata, ki po ni eksplodirala. Nad rašilec >Uanclere« je bil hudo zadet in so sra odvlekli v oporišče. Protiletalski topovi x naših ladij so sestrelili dve sovražni letali. Po bitki je več formacij naših bombnikov kakih 200 km od Sardinije dva ki-a t napadlo sovražno brodovje. Bombe težkega kalibra so zadele eno matično ladjo za letala, eno oklopnieo in eno križarko. Ena oklo.nica se je pozneje ustavila, ker je na njenem krovu izbruhnil požar. V zračni bitki smo sestrelili pet Sovražnih letal, dve naši letali pa se nista vrnil! na oporišče. Kim. 2fi nov. AA. (Štefani). Po dodatnih poročilih italijanska križarka ^Fiume«, za. katero so najprej menili, da je bila zamota, ni bila poskodovanA v Bmapov*; pomorski bitki med Italijanskim in an^ie?-kim brorvovinn ob južni Sardiniji. Posebno poročilo agencije St elani Rim, 29. nov. AA. (Štefani). Posebni dopisnik agencije Štefani, ki je bil na noki italijanski vojni ladji, katera se je udeležila letalske ln pomorske bitke južno r 1 Sardinije, je po radiu brzojavno poslal 2*^d zanimive podrobnosti o tej važni bitki. On pravi: Okoli 10. ure. ko so italijanske pomorske edinice bile južnovahodno od rtiča Teu-lada, je bilo opaženo neko angleško bombno letalo, ki je bilo sprejeto s tf'uim ognjem. Kmalu nato so se pojavila tudi dru* ga angleška letala in iz Vega. se je dalo sklepati* da je nelca angleška eekadra nekje blizu jušne Sardinije. Ta angleška letala so se zadovoljila s tem. da so ugotovila smer plovbe italijanskega brodovja in so ostala ne.-kaj kilometrov izven topniškega strelnega ognja. Kmalu nato je italiajnska eskadra dobila prva poročila o smeri in hitrosti sovražnega brodovja, ki je bilo približno 86 milj od južne Sardinije ln je plulo v smeri proti Levantu s hitrostjo 16 vozlov na uro. Italijansko brodovje se je hitro usmerilo proti sovražnemu cilju, da bi izzvalo bitko. Ob 12.15 so italijanske križarke opazile oddelek sovražnih križark in bitka se je začela. Dve angleški križar ki sta bili kmalu zadeti iz topov 203 mm. Med tem je italijanska eskadra dobila prva poročila ki je spremljala križarke začela streljati iz svojih topov velikega kalibra Bitka je postala zmerom hujša. Angleži so mislili, da bodo lahko ponovili svoj napad iz Taranta in so nad vojno ladjo »Vittorto Veneto« poslali sedem svojih letal-topnicark. Toda italijanska vojna ladja se je zaradi spretnega in hitrega manevriranja lahko Izognila takemu napadu. Sovražna letala-topni-čarke so naši protiletalski topovi obsuli z najhujšim ognjem in to Se letala morala vrniti, ne da bi dosegla kakšen uspeh. Dve letali pa sta bili sestreljeni. Med tem je edinica angleškega brodovja občutila prve zadetke velikega kalibra, ki jih je oddajala bojna ladja »Vittorio Veneto«. Zato so sovražne ladje pohitele, da se več ko za 33 km oddaljijo izven okvira topov z italijanske bojne ladje. Tako se je končala bitka med krizar-kami. Ugotovljeno je bilo, da je bila težko zadeta angleška križarka vrste »Kent«, prav tako pa je bila zadeta križarka vrste »Birminghamt. Med italijanskimi vojnimi ladjami je bila EadetA in težje poškodovana neka kontratorpedovka. Ostali napadi angleških bombnikov in letal-topni-čark proti italijanskim vojnim ladjam so bili brezuspešni, ker se je angleško brodovje moralo umakniti. Med zadnjimi takimi napadi, ki se je razvil ob 16.30, je bilo zadeto eno sovražno letalo. Angleški komunike London. 29. nov. 9. (Reuter) Angleška admira.itcta je objavila opolnoči izčrpen komunike o pomorski bitki, ki se je vršila predvčerajšnjim v Sredozemskem morju. Komunike javlja: Sedaj jc mogoče podati točnejse poročilo o pomorski bitki mod angleškimi in italijanskimi vojnimi ladjami v sredo popoldne. Kmalu po 10 dopoldne v sredo so nase pomorske sile zapadno od Sardinije prejele poročilo od angleških isvidniških letal, da sta bili dve italijanski oklopnici v spremstvu večjega števila križark in ru-šilcev opaženi na morju, oddaljeni približno 75 milj v severnovzhodni smeri. Angleške vojne ladje so tskoi spremenile smer ter odhitele s polno hitrostjo v označenem pravcu, da bi napadle sovražnika. Nekaj mmut po 12. so bde opažene daleč na obzorju štiri sovtažne križarke. Ob 12.21 so prednji oddelki naših lahkih edi-nic otvorili nanje ogenj. Italijanske križarke so odgovarjale z ognjem, hkoraj takoj *»ato pa so se s veliko hitrostjo poskusSIe oddaljiti v sevemovzhodni smeri. Ob 12.50 sta bi4i opaženi od naših vojnih ladij dve italijanski oklopnici. spremljani od več križark. Ena oklopnica je bila razreda »Lit-tono«, druga pa razreda »Cavovr«. Obe sta pričeli strel tati s svojimi tržk-mi topovi na naše križarke. Slednie so bile zaradi sovražne premoči primorane, da se nekoliko umaknejo Clez nekaj minut pa so rudi sovražne oklopnice same spremenile smer. Tedaj 90 ang!e*ke križarke znova pričele zasledovati prej opažene italijanske krizar-Ice. Medtem so počasnejše edmice angleškega brodovja nekoliko zacftalr Oklopnica »Renovn« se je pos«cu*de zapi-sti • sovražnimi voin-mi ladjam, v berbo, zaradi hitro-t? Sovraloih vojnih ladij pa to ni bilo nv« "e Ob 13.10 so angleške vojne ladje prenehale zasledovati sovražnika, ker M> bile tedaj satno še nekaj milj Oddaljene od sovražne obale Ob tem času se je bilo sovražno vojno brodovje pod Mifttto oblakov dima že razpršile-. Ko se je neha!', zasledovanje, ni bilo Mogoče na sovražnih vojnih ladjah opaziti še nobene ^kode. PoMtJi —i so izvedla angleška letala afVidniSk«8 rulete nad sovražnimi vojnimi ladjam'. Na teh p . i je bilo UfOtOSljeno, da 50 fcaftfailffct vojne ladje cd topovskih strelov angleških ladij pretrpele znatno škodo, preden fco se pod zaščito oK1ako\ dima umaknile do obale, r.na križarka z 8-palenfani T povi je na enem koncu močno govcas« En ruSMCC razreda »Greenre« je hi! močno nagnjen in se Jc ustavil Drtiffi rusilee jc bi IBflfO nad-njen ter je izgubljal na hitrosti. V teku zasledovanja in pn<> ranjen«. 7 mornarjev p« J« lahko ranienih. Sorodniki žrtev bode cbvefčeni. čim bo to mogoče. Ob 14.35 je 10 sovražnih bombnikov v spremstvu lovskih letal is vedlo napad na naše vojne ladje. Zaradi Uspešne intervencije lovskih letal nafte volne mornarice pa ni bila pri tem napadu povzročena škoda na nobeni naši ladji. Ob 16.40 so sc/vTsftna letala zopet napadla na*e vr>jno brodovie. Tokrat je izvedlo napad 15 bombnikov v treh skupinah An-gleskU lovski letala sc se zopet zapletla z njfftii \ borbo veiidar ie neicai sovražnim letalom kljub temu OtpOfco dovršiti napad. Matična ladja za letala »Arlc Royal«. v katere bližino je pad'o V) bomb. ie za trenutek za vodnimi stebri izginila z vidika. Potem pa se je zopet pojavi'a na površini, streljajoč z vserm topo vi L«dia ni pretrpela niti škode niti ni bilo na njej žrtev Dva italijanska hidroplana med njimi eno trimotomo letalo sta bila o priliki fega napada sestreljena. Eno izmed anglelkUi lovskih letal, ki so intervenirala proti sovražnim letalom, se nI vrnilo nn svoio ladjo. Razen tega letala in po-škodbe križarke »Bervvlck« nI angic*ko bmdovte pretrpelo v tej bitki nobene ftkode in nobenih žrtev London. 2°. nov s (Reuter) Komunike aclmlralitcte o pomorski bitki v Sredozem lin objavljajo davi vsi londonski !l»t; ^ 'Vi obliki pod nalvcčjimi naslovi, f.isti smatraj£i da je angleška vojna mornarica ob tej priliki dOSC£?!a no\ uspeh. Napadi na Malto Kairo, 29. nov. s. fReuter) Sovražna letala so se snoči približala Malti, tr^la ni-so OdVl^fi bomb na otok. Podnevi so vče raj sfi\-rnžna letala petkrat preletela otok Vedno je stopilo v akcllo protiletalsko t< rništvo in rudi angleška lovska letala so boOegta v borbo. Sestreljena sta bila en sovražni bombnik in eno Lvsko letalo. Danes ivpreklic-no zadnjikrat! HOTEL ZA ŽENE Vsi, ki so si film ogledali, predvsem ženski svet, so bili zadovoljni! Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION — Tel. 22-21 I POPOLN I'8PKH ie pri veenijšnj«h ]>nHlstavah imel \Vamer Bross velefilm Errol Flvnn — ]Miriam Ilopkins. (VIBGINIA CITY) KINO M \TICA — Ti;L. 22-11 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Ped zastavo svobode Majhii jšl rris a Liverpool V dosedanjem potelm vojne so izvršila preteklo noč nemškft letala London. 29. nov. s. (Tleviter). Nemška letala so izvedla preteklo neč na i hu i Si napad na Liverpool v dosedanjem Doteku vojne. Naped je trajal vač ur. Vrženih je bilo zelo mnoffo ek?Dio?.i\Tiih. 7.aži ^aln:h in petrolejskih bomb Protiletalsko top-lUštvo je daialo ves čas silovit zaporni ogenj, tako da mnogim nemškim letalom ni uspelo dospeti nad mesto. Kl i ob temu pa je bilo v mestu povrrcčenih zelo mnoga požarov. Gasilci so bili vso noč na delu. Do jutra ie uspelo vse požire Dosasiti. Povzročena ie bila tudi škoda na imetiu. Več hiš ie bilo zadetih. Do jutra so ugotovili tudi že več smrtnih žrtev- in 60 našli mno;To ranjencev. Posebno mnogo žrtev ie povzročila neka težka eksplozivna borriba, ki ie padla v bližino nekega javnega zaklonišča. Tudi v drugih mestih sevemozapadne AngHie so bili napadi preteklo noč dekaj hudi. V nekem mestu je bila zadela cerkev, v drugem pa ie trpel zlasti stanovanjski del mesta. Zelo veliko število sovražnih letal ie napadlo oonoči neko mesto v zapadnem delu srednie Ang'ile. Po dosedanjih podatkih je provzročena škoda zelo majhna. London ie imel primeroma m;mo noč čeravno je bilo vrženih na m^t^ zooet neicai bomb. Znak za konec leta's^aea alarma ie bil dan že več ur pred naslonom jutra. London. 29. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo ir.vljatn v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo ie imela preteklo noč znaten obses. Čeravno 1e bilo veliko število bomb vrženih na razne dele države, ie vendar fflavna sila sovražnih napadov veljala mestom severnozarjadne Anglije, zla-ti na pokrajini ob reki Mersev. kjer ie bilo Povzročenih vec požarov, med njim: t d: resnejšega značaja. Mnoeo his. treovs^h in drugih zgradb ie bilo poškodovanih. Začasna poročila 1a\iiaio. dn števil fcctev, ubitih in ranjenih, tu ni tako veliko kakor bi bilo pričakovati z ozir~m na veliko število letal ki so bila udeležena v napadu. Mnogo bomb ie bilo vrženih tud; na večle Stodlo izoliranih točk v pAti Angliji. Čeravno ie bila povzročena škoda. ni ta nikjer obsežnejšega znašam Dre-danla poročila pravijo. d*i je število ubitih in rsnienih oseb oovs-Ni r^1^ molhno. Nemško poročilo Berlin, 29. nov. AA. (DNB.) Piloti, ki so se vrnili iz Anglije, poročajo, da je ves Liverpool v plamenih. Kljub temu. da so že prvi napadi povzročili ogromno Škodo in porušili velik del mesta, kakor Izjavljajo letalci, ki so se udeležili prvih napadov, so se ti napadi nadaljevali v valovih nepojmljive silovitosti na drugo pristanišče po velikosti v Angliji. Napad je bil teveden na veliko skladišče «a oskrbovanje Anglije s potrebščinami in surovinami vseh vrst Komaj so bili pogaseni požan v Blr-miflgh&mti in ko se Se kadi iz razvalin in pepela v Coventrvju. so bila porušena številna velika skladišča pšenice, silosi, doki s sušilnicami, letalske tovarne in druge važne naprave za nadaljevanje vojne. Veliko izvoeno in uvozno pristanišče ob zahodni obali Anglije, eno glavnih središč angleškega gospodarstva in angleške in- dusirije. je bilo hudo bombardirano v noči od četrtka na petek in lahko se reče, da je mesto skoraj popolnoma uničeno. Po Londonu, Brietolu, Coventryju, Bir-mansrhamu. Portsmouthu in Southampto-nu so se nemški povračevalni napadi nadaljevali t vso silo proti temu važnemu središču vsega življenja na angleškem otočju. Angleški bombniki nad Nemčijo London, 29. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Preteklo noč so angleški bombniki izvodu močan napad na plinarne. prom**tne naprave in tovarne orožja v Dtlsseldorfu in Mannheimu. Druge edinice angleških letal so napadle bencinske naprave in druge objekte v neki nemški loki ob Baltiškem morju. Prav tako so bile ponoči napadene nemJke invazilske luke v An-versu. Boulogneu in Le Havru. Edenovo tajno poročilo London, 29. nov. AA. (Reuter) Včeraj je bil« v spodnji zbornici tajna seja, na kateri je angle^dci vojni minister Eden podal poročilo o svojem potovanju po Srednjem m Bližnjem vzhodu ter o stanju britanskih letalskih sil na tem področju. Dejal je med drugim, da se angleške oborožene sile številčno neprestano množe v teh krajih. Kakor je znano, je predsednik vlade Churchill poudaril, da bo vojni minister Anthonv Eden podal svoje poročiilo na tajni seji. O poteku te seje ne bo izdano nobeno uradno poročilo. V Bolgari)! — mir Moskva, 29. nov. a. Moskovski radio je snoči obj«v*l uradni bolgarski demanti, ki pravi, da ni v Bolgariji niti nemirov niti obsednega stanjs sli kriz? vlade. Demanti pristavlja, d« so bile ve»ti v tem smislu razširjene slasti v Bukarešti in Beogradu. Moskovski radio je pripomnil, da je prejel demanti od bolgarske telegrafske agencije preko bolgarskega poslanifCA in s sodelovanjem rektorja Glasbeno akademij« ANTONA TR08TA. Izvajala bo simfonična dela A mira in Akftrjanca ter Dvofaka in ćajkovskejra. Vstopnice od 40 din navzdol pri blagajni kina l nlon od 11. do 12. in od 15. do 21. Kdo se lahko šola? Pismena anketa o Življenjskih razmerah našega dijaitva nam kaže, da pomeni šolanje revnim dijakom z dežele veliko trpljenje Cen grad, 29. aov. A A. (DNB) Dane« dopoldne bo predsednik turške republike Is met Incni sprejel nemškega veleposlanika v Ankari v. Ljubljana, 29. novembra Težko je reči, kdo se šola težje: dijak brez doma. ki stanuje v mestu pri tujih ljudeh in ki se picbija s skromnimi sred-atvi od leta do leta v bojazni, da bo moral opustiti šolanje, — ali dijak:, ki ima sicer dom, a mora dan za dnem potovati tlaieč S dežele v mesto. Gotovo je, da ae revni uijakt. ki Imajo šolo v svojem kraju, šolajo laže kakor prav tako revni njihovi tovariši, Ki težko plačUiejo stroake za preživljanje V mestu, če se pa vozijo od doma v flolo. «e morajo Bprijussnitl * Vsemi neprijetnostmi potovanja, ki seveda tudi zahteva precej stroškov. DIJAKI 12 DRUŽIN S ŠTEVILNIMI OTRCKI Pismena anketa nam je pokazala, da dijaki z dežele, ki morajo vsak dan prepotovati dolgo pot z vlakom, izhajajo po večini iz družin b mnogimi otroki. Izmed t>6 dijakov z dežele so le štirje edlncl, odnosno edinke v družini. V 10 družinah sta po 2 otroka, v devetih po trije, v šestnajstih po štiije. v osmih po 5, v dveh po sedem, celo v osmih po osem. v dveh po 9 ln v dveh po deset otrok! če pri tem upoštevamo, da so to skoraj same revne družine, lahko sprevidimo. da morajo revni dijaki mnogo pretrpeti, če se hočejo žolati. POKLIC STARŠEV DIJAKOV Z DEzELiiJ Preseneča, da je med dijaki e dežele sorazmerno malo pravih kmečkih otrok. V resnici je dijakov, otrok posestnikov precej, in sicer 11 izmed 66. Toda to so mali posestniki, ki jih lahko milno uvrstimo med kočarje, ki se ne morejo preživljati le z dohodki svoje zemlje. Precej je dijakov iz železničar skih družin, kar je razumljivo, saj imajo otroci železničarjev vozne olajšave. Iz železničarskih družin je 8 dijakov (osmina pri anketi udeleženih z dežele), a štiri železničarske družine med njimi imajo tudi manjše nepremičnine. Starši treh dijakov so srednji posestniki. Precej je tlijakov iz delavskih družin, v našem primeru 9; očetje so nekvalificliani delavci. Štirje dijaki imajo rednike kvalificirane delavce, rokodelce. Dva dijaka sta iz družin obrtnikov, ki imata tudi posestvo. Tudi tri delavske družine imajo manjša posestva. V §olo pošiljajo svoje otroke štirje, vpokojenci, ki imajo tudi manjša posestva, dalje dva trgovca, le po en večji kmet, šolski upravitelj, učitelj In učiteljica, trije uradniki, dva rudarja, gostilničar in posestnik, uslužbenec finančne uprave*, rft-diotelegrafist in revne matere vdove: šivilja, dninarica, perica. POTOVANJE JE MUČNO Večina teh dijakov potuje zjutraj 2 vlaki v Ljubljano in se popoldne vrača domov. Tisti, ki potujejo zjutraj k dopoldanskemu pouku, morajo vstajati selo zgodaj, po več ur prej kakor dijaki, ki stanujejo v Ljubljani. Ne le, da to zahteva od njih mnogo več truda, imajo tudi znatno manj Časa za učenje kakor hjihovl tovariši v mestu, če dijak, ki stanuje v Ljubljani, vstaja zgodaj, se vsaj lahko uči zjutraj, dijak pa. ki se vozi z vlakom, se na vlaku navadno ne more učiti. Izmed 66 dijakov z dežele jih mora 26 Oflhajati zjutraj od doma že pred šesto, ali vsaj ob 6. Pred sedmo jih odhaja od doma 22. Pred 13. so ne vrne nobeden domov. Le 5 dijakov se vrača domov po 13. uri. 22 po 14.. 18 po 15.. 4 po 17.. 5 po 19. in 4 celo po 20. Nekateri so torej več kakor po 12 ur na dan z doma. Sprevidimo lahko tudi. tla So inn^gl ne moftjo niti dobro ft&abati, slasti, če se hočejo doma še učiti. Razumljivo pa je. da mnogi nimajo pravega veselja do učenja po napornem potovanju, ko sc vrnejo domov lačni in prem raženi. V prejšnjem članku smo navedli, dn jih je približno polovici pomanjkljivo oblečenih ter da zlasti pogrešajo dobre čevlje. Potovanje je torej mnogim dijakom v hlndnem in mokrem vremenu prava muka. Upoštevati jo na- i-reč treba, da imajo mnorri daleč do železniške postajo. Ova izmed njih Imata celo uro daleč. Devet di;akov mora prehoditi zjutraj pol uro dćtjfO not do postaje, totfej mnogo več kakor številni dijaki, ki fttanll-jejo v Ljubljani, do SMo. Trije hodijo tri četrt ure daleč, 12 pa nad četrt ure. L* ostali stanujejo blizu postaje. PES IZ RUDNIKA V LJUBLJANO Poaebej je treba opozoriti na dijaka ls delavske družine, ki hodi dan ta dnem v Ljubljano iz Rudnika poš. nad eno uro daloč. Dijak jo slabo oblečen, pa tudi vozita V Ljubljano iz Trbovelj. AH Vtftte, k;ij to pomeni? Pot Iz Ljubljani do Trbrv je 52 km dolga Dijak mora torej napraviti na dan nad 100 km poti z vlnkom. Od doma mora odhajati prod šesto, domov pa vrača šele po 19.. če gre vse po 5-rečl. Upoštevati je pa treba Še. da Imn Via* včasih zamudo, da jo prenapolnjon. da je V njem hladno itd. Potovanje s vlakom je težavno tudi M,-radi tega, ker morajo dijaki dolgo čakati na vlak, bodisi na postaji ah kje drugje. Ves ta čas je izgubljen za učonjo, dijaki Si pa tedaj tudi he poči jejo. >7ad en.. iitO po pouku mora Sakati na vlak 21 ranih dijakov, nad poldrugo uro 13 m nad 2 uri dva. Kar smo ugotovili v zvez! i potoVanjčl dijakov I dežele na podlagi anl- te. -olja v glavnem za vse dlfalre k! se vnziv. Ljubljano v šolo. Ankota dovolj jasne dokazuje, da je treba našim revnim dijakom pomagati in da se moramo halje aafllffl Iti za nje kakor smo se doslej Naj bi 1 letošnji novinarski kemeert 1. decembra memento. da je treba mladini Sacetl posvečati kaj več kakor le lepe besede! 3§kniskim nmm Kaj nam bo pokazala taborska sokolska družina Vsak večer je bil te dni naš sokolski Tabor do po7nib ur razsvetljen, dokaz o pripravah za jutrišnjo slavnostno akademijo. Žtvahno deTo posameznih oddelkov priča, da hočejo vodniki in vodnice dos«eci s svojimi novim- točkami čim večji uspeh. Raz-piKmo razpO'^cnje med "tcvilnimi telovadci in telovadkami jamči, da je pri vs?h mnofjo trdne in vztrajne, prijateljske ¥t\ tekmovalne borbe. Društveni klavir je neprestano v funkciji. Klaviristi fn 1c1avirf*rt-kc marljivo sodelujejo pri pripravah ter stole * svojo pomočjo vodnikom požrtvovalno na otrani. Nastopilo bo pribllzrio 85 telovndečih. kar znači, da bodo pri posameznih točkah nastopali skoro vedno drugi obrazi. Vodniki in vodnice so hoteti na ta način dati možnost nastopa mnogim novincem fn novinkam, ki predstavljajo v dru-tvu danes že močno gardo članstva tn naraščaja. Xa slavnostni akademiji bo »odefloval mo^ki naraščaj z drznimi preskoki čez mizo, posebnimi skupinami na velike obroč« ter tc*Vo telovade-ko r^ko »Devetorica«, ki obeta mnogo uspeha. Ženski na-a;čaj bo izvajal izbrane vaie na dvovi-in^ki bradlji ki ^racijozno »Dva-nni«tnricindustriji. kjer se Je število podjetij povečalo od 252 na 271. — Na^a zunanja trg°vina v oU1 obrti. Po uradnih podaikih je znašal naš izvoz oktobra 188.826 ton v vrednosti 372.3 milijone din, med tem ko je znaftal lani oktobra 247.475 ton v vrednosti 512.000.000 din. Letošnji izvoz v oktobru je bil torej za 23 7°/o manjši po količini in 27.29 odst. manjši po vrednosti. Oktobra **mo uvozili 70 496 ton blaga, v vrednosti 48S.9 milijona din. med tem ko je znašal uvoz lani oktobra 73.652 ton \ vrednosti 457.1 milijona din. Uvoz je b* torej letos za 4.29"/,» manjši po količini, po vrednosti pa za 36.9^ n večji Trgovinsk'' bilanca je bila oktobra za 115.6 milijona din pasivna, med tem ko je bila lani oktobra aktivna 154.9 milijona din. Naš izvoz je znašal skupno v prvih 10 mesecih tega leta 2.852.405 ton v vrednosti 5613.3 milijo*^ din. med tem ko je znašal lai v enake.> razdobju 2.724.592 ton v vrednosti 4169 milijonov din. Letos jc ore j izvoz po količini za 4.G9-1 n večji, pc vrednosti pa za 34.64n'0 večji kakor toni V pivih 10 mesecih tega leta smo uvozili za 1,096.160 ton blag3 v vrednosti 4.SS2.6 mUljona din, med tem ko smo lani v enakem razdobju 9C2.647.000 ton v vrednosti 3988 mUlj. din Letos je bil torej uvoz večji po količini za 22.4 3" « kakor lani. Zunanja trgovina izkazuje v prvih 10 mesecih *.tivo 720.7 nvlliiona din. mod tem ko je bila lani v enakem razdobju aktivna za 1S1.000.000 dinarjev. — Lrt°£n|a Žetev pri nas. letošnja žetev pri nas ni bila tako slaba, kaker nekateri sodijo ter smo pridelali dovolj za prehrano vsega prebivalstva. To nam kažejo številke o lanskem in letošnjem pridelku, številke za letos sicer še nls»o definitivne, a so zelo verjetne- Za lanski pridelek so pa že đefUlltiVUe. V milijonih kvintalov je zn iSa I pridelek pSenice letos (v oklepaju ]an:i: 20 f2S.6">: koruza 4S (37). ječmena 4 (4.;;». M 2.5 (2.4). ovsa 2.5 (3.6). Letos je torej pridelane ilb.000 vagonov* koruze in l.OOO vagonov rži veO kakor lani. a 8K ono trftgOBOV pšenice. 10.000 vagonov ovsa in .T000 vagonov ječmena manj kakor lani. — Nadzorstvo nad cenami Banaka uprava razrln-ša ponovno na zahtevo ministrstva za trgrovirto in industrijo z dne 22. t. m. št 11008: Proizvajalci in trgovci na veliko so dolžni opremiti vse račune, ki vsebujejo kontrolirane pre*imete. z navedbo oblasti, datumom in številko odločbe, s katero sn je odobrila prodajna cena. ki je nave ena v dotični fakturi- V smislu omenjenega razpisa ministrstva, naj trgovci detajlisti cklklanjajo sprejem računov ki ne vsebujejo gornjih podatkov. Vse primere, v katerih se bi proizvajalec ali veletrgovec branil dati tako opremljen račun, je treba takoj javiti pristojni upravni oblasti prvo stopnje zaradi uvedbe kazenskega postopa rja. — Pomen inšpektoratov za notranjo trgovino. V zvezi z ustanovitvijo gosposkega odbora pri trgovinskem ministrstvu bodo ustanovljeni inspektorati za no-tranjo trgovino. Ti inspektorati bodo imeli : pomen za razvoj notranje trgovine. Od njihovega delovanja bodo odvisne cene blaga in uravnavali bodo promet na notranjih t?'!-* "'h Tnsrekf orntl bodo naj-»jŠi informativni in posvetovalni organi gospodarskega odbora ministrstva in odbOr bi moral na podlagi njihovih pred-sjoV sprejeti vse potrebne predloge in izdajati odloke o cenah za vso državo. — NOve prodajne cene ri*a. Dosežen je sporazum o novih cenah riža na debelo. T ■ ščitnice riža bođo prodajale uvoženi rt* frap.cn postaja kupca po 10 60 din kg. Da hi pa s temi cenami ne konkurirale domaćemu rižu. bodo prodajale uvoženi riž v trgovini na debelo po 12 din. Razlika 1.40 bo pripadla Prizadu. odnosno Pogodu aH Prevodu, ki bodri ustanovili posebne fonde za pospeševanje določenih kmetijskih kultur. Razumljivo je. da bo Prizad dobil samo razliko na ceni za tisto količino rlža. ki bo prodana izven banovine Hrvatske in dravske banovine. Pogod bo pobiral razliko od prodanega riza na področju banovine Hrvatske. Prevod pa od prodaje na področju dravske banovine Domači riž. pridelan v južni Srbiji, bodo prodajali glaziran po 12 80 din franeo postaja Kočane. drugi riž pa po 12 din. Riž v prodail na drobno ne bo dražji kakor po 15 din Kmalu bodo izdana navodila o nadzorni oblasti glede načina prodaje riža. _ Objavljanje postnih tarif v koledarjih mora Oiti prej poslano na pregled poštnemu ministrstvu. Navada je. da mnoga podjetja tiskajo v svojih koledarjih poštne tarife. Zadnje čase so bile postne tarife znatno spremenjene, zato je potrebno, da podjetja pošljejo na pregled postnemu ministrstvu svoje rokopise ali krtačne od-tiske zaradi pregleda ih korektur. SIcer bodo napake neizogibne. — Sprememba predpisov o železnl§«ih I povramih kartah. Po stari tarifi so izdajali železniške povratne karte za nedeljska potovanja v drugem in tretjem razredu potniških vlakov v razdalji od 11 do 250 km. po novi tarifi pa bodo izdajali povratne karte za vse razrede potniških in brzih vlakov za vožnjo od 11 do 300 km Po novih predpisih se bodo potniki D PiccoJo« poroča, da na pristojnih mestih proučujejo načrt avte* t rad o ki bi držala od Trsta skozi Jugoslavijo v Rumunijo. Po vesteh tega lista, kakor poroča Hrvatski dnevnik«, so se že pričela pogajanja z Jugoslavijo, medtem ko je sporazum z Rumunijo sklenjen — Sloviti italijanski zdravnik v Zagrebu. V Zagreb je prispel sloviti italijanski zdravnik profesor Evgenio Morelli. ravnatelj instituta za zdravljenje tuberkuloze v Rimu. To je eden največjih zavodov za zdravljenje tuberkuloze na svetu. Profesor Morelli je znan kot ena največjih kapacitet na svetu. V Zagrebu bo predaval v Institutu za italijansko kulturo. — Nas plačilni promet * Francijo Devizna direkcija Narodne banke je poslala vsem denarnim zavodom, ki opravljajo valutne in devizne posle, okrožnico z obvestilom, da je zopet mogoče vplačevanje ln izplačevanje za neokupirani de! Francije. Za ves uvoz in Izvoz po 1. novembru t. 1. velja tečaj 119 din za 100 frankov zaves Izvoz pred tem rokom ,>a tečaj 126 -iinar-jev. * Strojepisni tečaji, novi (dnevni in večerni) prično 2. decembra. Dnevi in ure pouka po želji obiskovalcev Prospekt na razpolago. Christofo\ učni zavod. Ljubljana. Domrbranska c. 15. Največja stroje-Disnica. 50 strojev (Telefon 43-82). (—) — Lesna tnjOvina ie utrne :a veliko škodo zaradi poplav. Zadnie ooDlave niso napravile velike škode le kmetom temveč tudi lesnim trgovcem Tako ie samo trgovcu d" Dandi v UstiDrači voda odnesla za okroe pol milijona din lesa Narasla voda ie odnesla splav ki se ie razbil in posamezna debla so odplavala po Savi Tudi drug; številni trgovci so utroeli veliko škodo Nekemu trsovcu v Sremski Mi-trovici ie voda odnesla 75 ms drv Po uradnih Dodatkih hidrotehničneaa oddelka gradbenega ministrstva ie Sava včerai upadla v vsem svoiem toku Zda i ni več neva'nosti in Dricakuieio. da se *jo V003 kmalu odtekia z vsesa poplavlieneaa ozemlja — Z:stoi ribolova na Jadranu. Naši morski ribiči še vedno nimajo dovoli petroleja in naite. ki bi io potrebo -ali pri zimskem ribolovu. Zimski ribolov s oo-mjčj«. mrež ie glavni in z njim se navadno preskrbe ? ribami v Dalmaciji Potrebno bi bilo. da bi ribici preiei-; čim prei potrebne količine pogonskega kuriva Nekateri so morali že pred tedni prenehati delati, ker niso moeli kupiti petroleja in ne nafte. Zato so se zadnje ča-e tudi ribe precei podražile Letos je v Dalmaciji tudi večie Dovoraševanie do rib.-h ker iih Itaiiia kuDuie već kakor orelS.nia leta. — 11 vagonov pSenice zaplenjene v Novem Sadu. Zt dalje časa primanlkuie V Novem Sadu plenice in moke. kar se zdi se tembolj čudno, ker io Novi Sad središče- žitne trgovine in bogatih žitorodnih pokra jin. Ugotovili so. da ie začelo pšenice in moke primanjkovati zaradi spekulacije in rnvnateli Ptizada le predlagal žuDanu nai uvede splošno nadzorstvo, da se prepr vi kupičenje pšenice in moke Rezulta* te a nadzorstva 1e. da so pred dnevi v Novem Sadu zaplenili 11 vagonov skrite pšenice. Računajo, da bodo našli še več pšenice in moke, ki so io skrili spekulant ie. Policija le kaznovala tudi več prebivalcev, ki so kupovali pšenico brez dovoljenja Prirada. — V naši državi bodo producirali beljeno celuloz0. Poi tem naslovom smo včeraj priobčili, da se bo v naši državi začela producirati tudi obeljena celuloza. Tvornica »Celulozne v Vidmu, ki jo je ustanovil industriiec g. Fran Bonač nam sporoča, da izdeluje že leto dni poleg navadne tudi prvovrstno obeljeno celulozo, ki se uporablja za najfinejše vrste papirja in za druge specialne izdelke. Izdelek te tovarne je deležen pri svojih odjemalcih, največjih tvor-nic papirja v Jugoslaviji, nedeljenega priznanja, in se je tudi že uveljavil v inozemstvu, kjer uživa beljena celuloza tvrd-ke najboljši glas. 5—50n — Y'reme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno z rahlimi padavinami. Ponoči je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je bila včeraj v Dubrovniku 15, v Splitu in Kumboru 12. na Rabu 10, na Visu 9, v Zagrebu 7, v Beogradu 6. v Ljubljani 5. v Mariboru 4.8, v Sarajevu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8. temperatura je znašala 1, na aerodromu —1 C. IZ Lftlfe?fo«e —lj Ljubljanskemu prebivalstvu, v nedeljo praznujemo državni praznik zedin jenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo pod žezlom dinastije Karadžorckževi-čev. V proslavo tega prajsnika, bodo po cerkvah vseh veroizpovedi zahvalna opravila ter bodo vsi državni in samoupravni uradi izobesili državne zastave. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da se na ta praznik kraljevine Jugoslavije udeleži cerkvenih slovesnosti in svoje domove okrasi z d lavnimi zastavami ter tako izpolni svojo patriotsko dolžnost in izkaže svoje državljansko zavest- —lj Seja mestnega »veta se začne danes ob 17. Na dnevnem redu so: naznanila predsedstva, prisega novih članov mestnega sveta, poročila finančnega odbora, poročila gradbenega odbora in poročila personalno pravnega odbora. Med poročili finančnega odbora so številne prošnje za odpis občinskih doklad in za spregled obroka za gradbeno posojilo, dalje določitve kreditov, med drugim za odkup sveta za razširitev Zaloške ceste. Med poročili gradbenega odbora so sklepanja o parcelacijah, med poročili rjersonaJno pravnega odbora pa prošnji za sprejem v ljubljansko občinsko članstvo in konstituiranje odborov mestnega sveta. Javni seji bo sledila tajna. —lj Rezervne oficirje in reaervne vojaške uradnike vabimo, da se udeleže službe božje v nedeljo l. decembra ob 10. dop. v stolnici ali ob 11. v pravoslavni cerkvi. Vabimo vse tovariše, da se zberejo ob pol 10 v pisarni pododbora, odkoder bomo odSll korporativno v cerkev. Udeiežba v uniformi ali v civilni obleki z znakom. Hkratu vabimo vse člane na ofioirski družabni večer, ki bo na državni praznik ob pol 9. zvečer v dvorani »Zvezde«. Udeležba v temni obleki. — Uprava pododbora. —lj Za upott"jence. Dne 1. decembra bo pošta kljub nedelji in državnemu prazniku dostavljala pokojnine, ker bi ćmgače dostavljači v ponedeljek, ko se nabere od dveh dni, delo težko zmogli. Zato prosimo upokojence, naj v nedeljo 1. decembra po- čakajo dostavljače doma- da ne bodo prinašali nedostavljenega denarja ln nakaznic poŠti nazaj ter ji s tem povzročali he potrebno delo in spravljali dostavljače v nevarnost za pogreške pri manipulaciji denarjem. Upravnik poŠte Ljubljana t —lj V neOeijo na praznik i. d«*embr: ne bo p<**l ovala O ee gorčic-G run4« rje v: knjižnica. Drugače posluje redrto vsak !«• rek, četrtek in s°boto od 4. do 3. zvečer it» v neđdjSu od 9. do 12 dopoldne. Ker j* knjižnica lzp°polnjwia z ncjnovejshnj H**1 ramirni deli. »btsk toplo priporočam0. —lj D°forodelna prireditev Kola jug«sio ve>n8klh sester 2. decembra ob 20. v opei-nem gledališču *Iz Prešernovih dni* za proslavo 1401etnice Prešernovega rojstva bo imela naslednji spored: 1. »Prešeren ?n človečanstvo«, govor ge. like Vastetove 2. »Mali človekoljub«, prolog Lz drame ge like Vaštetcve, igra 6t Jakobski gledališki oder v režiji g. Mirana Petrovčiča 3. »Uvod Krsta pri Savici«, govorilni zboi g. J. Borka. 4. -Ukazi« in »Nezakonska mati«, poje gdč. Ksenija Kušejeva, pri klavirju ga. prof, Silva Kraševec. 5. »Zarjavela devica«, deklamacija kot prizor, izvajajo ga. Tanja Golubova ln člani govorilnega zbora. 6. ^Pod oknomc. telovadni ples na Flajšmanov napev, zložil g. dr Viktor Murnik. izvajajo Člani Ljubljanskega Sokola. 7 »Dohtar«, dialog kot prizor. 8 »Visoka pesem«, dejanje v dveh slikah iz diame ge. like Vaštetove. 9 »O Vrba*, recitacija v senčni sliki. 10. »Kami in t Mornar«, poje g. Roman Petrovčič, pri klavirju ga. prof. Silva Kraševec. 11. »Pevcu«, govorilni zbor. 12. »Zdravijica«'. izvaja ljubljanska omladina. Predprodaja vstopnic pri blagajni opernega gledališča —lj Položaj na tovornem kolodvoru, ki smo ga opisali pred dnevi, se zboljšuje. V zadnjem času je rednejša dostava tovornih vagonov na razklada' e tire. kar ola.šuie razkladanje zlasti ob ponedeljkih m po praznikih. Ob teh dneh je odprto rudi drugo okno pri izdajni blagajni. Pil • o vsej novi Kneza Pavla ulic. ob novih hišah Po^ojninsk. g* zavoda nato pa z Valvr-sorieveca trga pred muzeiem po novi Subičevi ulici če*. SelenbuTgovo ulico ter ob kazini in novi Zvezdi do dvorišča med Ovijačeve in S\ nUnovo hišo. kjer bo priključena oa sedanjo kanalizacijo tVolfove ulice. Vsa nova kanalizacija bo veljala blizu 500.000 din. Kakor znano, bo Subičeva ulica po-dalKana čez sedanji uršulinski vrt mimo nove uršulinske eimnazile na Kongresni trs. Ta 20 m Sircka nova avenija bo do najkrajši poli zvezala Grad in Mestni trg z Zvezdo in projektiranim Južnim tr£31 meseca, sin delavca, Mekinje 54 pr. samniku: Vienikar Terezija, 32 let, ženr udarja, željne pri Kočevju: Kozina Fran iška. 25 let. hči posestnika. Zapotok 20 bč. Sodražica pri Kočevju* Amon Pavi Marija 45 let. zasebnlca, Sv 'bičeva ullcr. 15. —lj Stražnika je napadel. Iz nekega lokala v Kolodvorski ulici natakarji vcen' ponoči po policijski uri nikakor niso mog!-; spraviti na cesto 061etnega konjskega me-šetarja Janeza C. Prisiljeni so bili končno poklicati stražnika, ki pa je slabo naletel Vinjeni konjski mešetar ga je pričel zmei-iati. da se je kar kadilo, ko pa se je slednjič le znaše] zunaj na cesti, ga je ponovni., obsul s ploho psovk. Pred lokalom se je zaradi kravala zbrala množica ljudi, a je pijanec nadaljeval zmerjanje. Naposled Se |e zakadil v moža postave in ga dejanske napadel. Strgal mu je rokav nakar je bil stražnik prisiljen priklicati pomoč. Nasilneža sta ukrotila šele dv? stražnika in ga uklenila. Odvedla sta ga na stražnico, kjer se je prespal, za vse, kar Je v pijanosti storii. pa se bo moral seveda zagovarjati na sodiSču —lj Hud berač. Na porto v semenišče se Je snočl okrog 21. primajal popolnoma vinjen 501etni Jože Pavlin, po poklicu bivši čevljar, doma odnekod s Krasa. Dasi je bil pijan ko čep. je vendar dobil večerjo, kar mu pa ni zadostovalo. Naenkrat je oričel razgrajati in vpiti m je na vsak način hotel imeti tudi denaT za pijačo Razgrajača je moral končno Praznik odvesti v zapor —lj Ab.»nSn1e po 18 din na dan sprejema gostilna L°v§in. 504—n KOLEDAR Danes: Petek. ?°. novembra: Saturnin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pod zastavo svobode Kine Sloga: Tarzan v haremu Kino Union: Hotel za žene Pomočniški zbor Zdr.:»enja trgovcev občni zbor ob 20. v dvorani Trgovskega doma Razstava slik Božidarja Jakca V Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustck, Resi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Kornotar. Vič — Tržaška cesta 48. Nase gledališče DRAMA Začetek od 20 uri Petek, 29. novembra: Krojr S kredo. Premiera. Premlerski a bon na Sobota. 30. novembra: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 1. decembra: Ob 15. uri: Man lord Mladinska predstva. Tzvrn. Ob 20 uri: Clrranl. Izven Ponedeljek. 2. decembra: zaprto. OPERA: Začetek ob 20 uri. Petek, 29. novembra: ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Sobota. 30. novembra: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika Nedelja, 1. decembra: Ob 15. uri: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 2. dec.: Proslava 1401etnice Prešernovega rojstva. Dobrolelna prireditev Kola jug-oslov, sester. Izven. V nedeljo, 1. decembra, bodo igrali v drami popoldne mladdnsko Igro Biunettove »Mali lord« s Slmčičevo v naslovni vlogi. Prva repriza te dražestne igrice je pokazala, s kakšnim zanimanjem je sledil mladi in stari svet razvoju dejanja, ki pokaže zmago nedolžnega in plemenitega otroškega srca nad trdosrčnim dedom. — V nedeljo zvečer bodo ponovili po daljšem promo-ru Milčinekega burko »Cigani . ki izziva pri vsaki predstavi salve smeha in zbuja najveselejše razpoloženje Kdor se hoče razvedriti, naj ne zamudi obiska te predstave! Premiera Leharjeve spev°igr«» »Friderika« bo prihodnji teden v sredo za red pre-mierski. Naslovno partijo bo pela Ivanči-čeva. mladega Goetheja pa Gostič. Spevoigra, ki se odlikuje z lepimi muzikalnimi točkami, ima za vsebino ljubezensko zgodbo mladega Goetheja. ^HHHB KINO MOSTE Danes ln jutri ob 20. uri dva velefilma BELE REŠETKE Mirke v K (»one v, Freddi Bartholomeo GUNGA-DIN (INDIJA GORI) Victor Mc Lagien. Douglaa Fairbanks in Garry Grant. Najmonumentalnejši velifilm divjih borb iz mistične Indije O smrtni nesreči ob Vodovodni cesti O hudi nesreči v gramozni jami ob Vodovodni cesti, o kateri smo poročali 25. t. m., ko je bilo rečeno, da je bil ponesrečeni vozač Clemente »nekoliko vinjene, nam poročajo še naslednje: Dne 23. novembra je bil Jože Clemente v družbi svojih tovarišev v gostilni v Linhartovi ulici. Po njihovi izpovedi, glede elementa, kakor tudi gostilničarja, se lahko vedno dokaže, da Clemente ni bil vinjen. Glede na znano uredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili ne bi smel v soboto po 22. voziti. Njegova družba ga :e pred tem svarila, naj rajši spravi motor pri gostilničarju, nakar bi se odpeljal domov s kolesom. V ta namen mu je eden izmed družbe namenoma deloma demontiral motor, da bi ga tako onemcgočil za vožnjo. Ko se je družba ob pol 22. razšla, in se ie pokojnik hotel odpeljati, je takoj zapazil, da z motorjem nekaj ni v redu. Nato je sam takoj odpravil vse nedostatke na motorju ln se odpeljal. Ce bi bil vinjen, ne bi mogel opaziti nečostatka, že manj pa sam popraviti motorja. Pravi vzrok nesreče je bil v tem. ker ni jama zavarovana po varnostnih predpisih. Dovolj jasen dokaz za to je. da se Je na istem mestu pred 8 leti pripetila slična avtomobilska nesreča. le smrtne ž reve ni terjala. O pokojniku je bilo znano, da je bil vedno trezen človek, ki se je Se posebno kot mehanik zelo dobro zavedal vseh ne-:rnosti. Id so v zvezi z motornim voallom. 9 temi pojasnili popravljamo svoje prej- nje poročilo. Iz €ef?i — c Na ljudskem vseučilišču bo predaval ponedeljek 2. decembra ob 20. unlv. prof. ,r. Milan Vidmar iz Ljubljane o temi Skrivnosti tehničnih problemov^. Ime »iedavatelja jamči, da bo predavanje zelo .anlmivo. C Ljubljana : Olimp. V nedeljo 1. de-i t-mbra ob 14.15 se prične na Ollmpovem , ^rišču v Gaber ju liglna prvenstvena tekma med SK Ljubljano in SK Olimpom. Gostovanje SK Ljubljane v Celju bo vsekakor športni dogodek, ki bo privabil mnogo občinstva na igrišče. Obeta se živahna ln ranimiva b< ■ r ba. —c Oficirji CeljakC garnlzije prirede na praznik zedinjerija družabni večer v Narodnem domu. Priče tek ob 20.30. —c Dlja&ka pod{>orna društva In dijaftke kuhinje 1. ln II. drž. realne gimnazije ter drž. deške ln dekliške meščanske Sme v Celju izrekajo Jadranski straži v Celju lavno zahvalo, ker je naklonila ves čisti dobiček svojih akademij ustanovam, ki so prav v teh časih potrebne čim večje podpore. —c Komemoracija. Mrkonjičev steg skavtov in planink v Celju priredi v soboto 30. t. m. ob 19. v risalnicl meščanske šole komemoracijo za 22. novembra umrlim ustanoviteljem skavtlzma Robertom Baden-Po\ve!lom. Vabljeni so vsi prijatelji skavtlzma. —C Umrla je v č*'rtek v BagrađU 9 pri Celju 78-letna zasebnlca Neža Mravl kova. -— c Celjski šahovski khih priredi drevl v klubskem prostoru v hotelu »Evropi* vedni mesečni brzi turnir za prvo moštvo. Razpt me so štiri nagrade. Prijave je tre ba vpisati v tUrnirsko knjigo do priči tka turnirja Drugo moštvo Celjskega šahovskega kluba je igralo v sredo zvečat redni mesečni brzi turnir za prvenstvo v mescu novembru. Prvo in druero mesto si delita B. Pleterski in Niko L" novic z 8 točkami izmed 10 dosegljivih, tretje mčste pa si ie priboril Otmar Lečnik s 7 točkami. Iz Kranja — Dežurna služba zdra\nikov OUZD ▼ Kranju bo v decembru razdeljena tak.Me: 1. 12. dr. BeziČ Josip. 8. 12. dr. BeŽek Jn-sip. 15. 12. dr. Herfort Jože. 22. 12. dr. Pance Pavel. 25. 12. dr. Vrbnjak VinV.o, 26. 12. dr. Bezič Jcxsip in 29. 12. dr SSzek Josip — Osebna vest. Uradnik davčne Uprave g. Lotrič je podal OStaVko na SVOje m sato - Malavi pnhaja. N'nši trsr--vc» so v zadnjem tedni' preuredili izložbe SS M U** nik velikega dobrotnika in v v^eh izložbah prevladuje rdeča rnzsvenjavn. Nekatere t?;'" 'be so tako ukusno urejeno, da zaslutijo v veliki meri pozornost občinstva. Zlatarna L' Kant ms pa je . sv izložbah razstavila oaladO h to priliko krasne .zdelke svoje delavnice — Kino »Ni*r«>dni <«°m«. Vso liubitHj> filmske umetnosti opozarjamo nn eoškt film. ki je žel v vseh prestolnic nli hvalo in bil p novno prikazan z največjim uspehom v Ljubljani. Zagrebu ln BeOSpraois: -šola. zaklad življenja* v filmu vVrftžii študentje«. — Kino v strazišču predVS |a nd 29 _. dec. zopet tri filme, ki bodn dokraliJ Motel Imperial, Pesem Honolulu in M Mi gori. Cere vstopnk-am 4 do H din Prod« prodaja vaafe dan v pisarni v SmarUsiskf i domu. Zaradi ogromne dolžine aaoetefe to-čen. Iz Kamnika — 301ctnico poroke sta praznovala *s dni g. Jože Blrk in njegova soproga Zofka. Spoznala stđ so v Ameril:i. k *-r sta se tudi pred 30 leti v Clevelahdu poročila. Doigo vrsto let nato sta Uvela v Clevelandu. kjer sta imela dobroidočo |o-stilno in kjer sta še danes oba dobro znana* saj sta bila tudi člana in podpori; k i vseh obstoječih narodnih društev in organizacij. Ga. Birkova je bila tudi or -nizatorica in soustanoviteljica raznih narodnih ženskih društev. V KarnAiKU, kamor sta prišla pred približno &estiflli ,r,,:., sta si ustanovila svoj dom in v njem prijetno urejeno go-tilno. ki jo- Kamnicanl prav radi posečajo. To pa ni prav nič čudno, saj je ga. Birkova znana po SV bil izborni kuhinji, ki jo še sedaj ?nna v Prav nič se ne pozna, da obhaia ta-reteklo*t ln lepo vojnfiko kariero. V Rusiji je končal vojno jfironazljo in vojno učllišče, nekoliko pozneje pa tudi vojno akademijo. Takoj nato je bil komandant 15. konjeniške baterije in pozneje S. konjeniškega divizijona. Udeležil so je rusko-turške voje, rusko-japonske vojn^ in svetovne vojne. V tem čnsu je dosegel fin divizijskega generala in je prišel po končani svetovni vojni kot emigrant v Jugoslavijo. Nekaj časa je bil v oficirski šoli v Beogradu posrodbeni uradnik. Tu je izda! učbenik hipologlje, za kar je bil Izreden strokovnjak in ta učbenik, ki ga je izdal na svoje stroške, poklonil tej šoli. Zadnja leta je popolnoma skromno živel v Mekinjah sam zase. Bil je tudi pravi uč*»niak v matematiki in bo njegova zanu.ščina o tej znanosti lahko služila za podlaeo raznim novim dognanjem. — Pokopan je bil z vsemi vojaškimi častmi. Dva pravoslavna duhovnika in ruski cerkveni pevski zbor so prišli iz Ljubljane, prav tako oddelek vojaške godbe 40. pešadijskega polka in odred vojakov, ki so mu izkazali #e zadnje vojaške časti. Pogrreba se je udeležilo mnogo občinstva ter mnogo Rusov lz Kamnika. Ljubljane ln drugod. Med njimi smo opazili tudi ruskega generala v p. Vor-nova. — Slava velikemu sinu matjufike Rusije! Naj mirno počiva v bratski slovanski zemlji. Bra»tvo : Kranj. V nedeljo bo na Jesenicah na igrišču »Bratstva« zanimiva ligaška rovanžna tekma. Goreniski derbv je vedno privlačen in bo tudi to pot privabil na igriSfe vse, kar se za nogomet zanima in razume. Vse dosedanje tekme obeh nasprotnikov so bile zelo zanimive, žive in borbene. V zadnjem srečanju so bili Kranjčani boljši članov Bratstva pa se je smo-1^ krepko držala. Kaj bo v nedeljo, bomo videli. Zborovanje hišnih posestnikov na Jesenicah Jesenice, 29. novembra Pred dnevi je bil v prostorih gostilne Tanear nasL na Jesenicah redni občni zbor Društva hišnih posestnikov za Jesenice in okolico, ki je bil zelo lepo obiskan. Ker je predsednik mr. pharm. Ivo Koželj obolel, je otvori! občni zbor podpredsednik Valentin Smolej iz Koroške Bele, ki je pozdravil vse navzoče, nakar je g. Ivan Frelih, predsednik zveze iz Ljubljane poročal o položaju hišne posesti. Njegovo poročilo je bilo nad vse zanimivo in stvarno. Dokazal je, da je zveza s svojim delom prihranila mnogo več bremen kakor pa znašata članarina in naročnina za društveno glasilo »Moj dom«. Poročal je o vseh gospodarskih, davčnih in drugih važnih zadevah, ki se tičejo hišnih posestnikov. Tajnik Konrad Ažman je poročal o številu članstva, ki še vedni ni zadovoljivo. Spomnil se je umrlih Članov gg. Filipa Lazarja, Rudolfa Kočarja, in dolgoletnega odbornika D. Tancarja, ki je bil od ustanovitve društva neumoren član. Spomin pokojnih so zborovalci počastili s klici »Slava!« Blagajniško poročilo je podal AL Kavčič, ki je omenjal težkoče pri pobiranju članarine. Preglednik računov je poročal, da je našel blagajniško knjigo in priloge v najlepšem redu, ter se je zahvalil blagajniku za njegov trud. V društveni odbor so bili izvoljeni: predsednik Janko Mežnarič z Jesenic, podpredsednik Valentin Smolej iz Koroške Bele. tajnik Konrad Ažman, blagajnik Al. Kavčič, namestnika Viktor Stra-žišar in Pavel Vilman, odborniki Ignac Gorjanc, Iv. Stojan, Iv. Rakovec, Iv. Noč, Fr. Zupan, Fr. Peklar; v nadzorstvo pa Iv. Mulej in Fr. Rabič. Po volitvah so dobili člani na razna vprašanja potrebna pojasnila. Se pred zaključkom je Ivan Mulej v jedrnatih besedah poudaril, da bi morali biti v društvu včlanjeni vsi hišni posestniki. Za svoje izvajanje je žel izredno odobravanje. Iz Noveg? mesta — Proslava 1 decembra Novomeški Sokol bo priredil na večer pred narodnim in sokolskim praznkom lutri ob 20 v Sokoil-skem domu akademijo s pestrim sporedom. Sodeloval bo tudi sokolski sa krnski orkester pod veščo taktirko br. Engelbcrta Sorga. Na sam praznik bo ob 11 dop. v Sokolskem domu svečana sejs Sokola, popoldne ob 14. pa se ponovi akademija za deco. — Vodnikove knjige bodo prejeli naročniki pn poverjeniku 0. V. Libp Šukljeto-va 11 Prav tam se sprejemajo tudi novi naročniki in dobe vsa ostala pojasnila glede družbinih knjig. Iz Trb^velf — Zanimanje za slavnostn* koncert Trboveljskih slavekov. ki bo 1 decembra ob 16 v ruk. Delavskem domu, jc zelo živahno. Glasbena prireditev odhkovane«3 mladinskega pevskega zbora bo posluša cem nudila redek umetniški užitek. Spored je skrbno izbran. Naši rudarski s'1avčk; Hcdo tokrat prvič sodelovali z delavsko godbo, ki je brez dvoma ena najboljšit v Sloveniji. Delavska godba bo izvajala sklacbe Karla Pahorja, Smetane in D. Cerarja M'adinski zbor bo zapel pesmi Lajovics. Adamiča. Škej-janea, Preglja. Cvetka Osterca in Tom-ca. gdč. Kezika Koritnikjva pa bo pela pesmi PavčiČa riaj>mana in Ipavca Mnogo pesmi jc Slaveek naštudiral na novo ter jih bomo poleg starih pevskih krstov slišali prvič v Trbovljah Tisti k se zanima za lepo mladinsko glasbo, naj ne zamudi prilike in si preskrbi pravočasne \ stopnice, ki sc dobe v predprodaji vsak* popoldne od 3. do 6. v pisarni Delavskega doma. — Skioptično predavanje g Karla Kocijančiča, priznanega fotoamatcija z Ljubljane, ki jc bilo v to*-ek zvečer \ tukajšnjem Delavskem domu ie imelo prav lep uspeh. Prireditev je bila dobro obiskana ter so se je udek-zili mnogi priiatclji planin in tukajšnji fotoamattrji Mnogo je bilo tudi mladine. Predavatelja jc v imenu trboveljske SPD pozdravil šolski upravitelj g Ante Beg G Kocijančič je v uvodu govoril o tehniki barvne fotografije, o najnovejših izsledkih na po'ju barvnega filma. Raztolmačil jc dobre in slabe strani raznih barvnih filmov ter s pomoč'o izbranih skk.ptičnih slik v prvem delu svo;ega predavanja o poz en I na barvno reakcijo pri tako zvanih hladnih in toplih enulzijah. V drugem delu predavanja je pokazal na krasnih barvnih posnetkih lepote naše alpske flore. Ljubitelji barvne fotografije so gotovo dobili *nnogo koristnih pobud za svoje nadaljnje delo, naši planinci pa so pri občudovanju stoterih bujr h pianmskih cvetk vnovič spoznali kake bofcst je naš plamnski svet na bujnem rastlinstvu ki ga velja čuvati ob vsakem koraku' Nebrzdana mladina je predavanje precej mo*''a ter je želeti, da se v tem pcg'edu napravi v bodoče red! Slična predavanja bi kazalo pri nas še ponoviti, saj je fotoamaterstvo v Trbovljah zelo razvito in fud; v barvni fotografiji kaže že prav 'epe uspehe' — Cest nt razsvetljava te kljub prošnjam posameznikov in javnim opozorilom še vedno v stanju, ki res zasluži vso kritiko občanov. Na cestah je zvečer povsod tam neprijetna tema, kjer so žarnice že pred meseci odpovedale, ter se nihče ne zgane, da bi jih zamenjal z novimi. Pravijo, da je to stvar občinskih redarjev! Gotovo je to tu-«b stvar občinske uprave, ki bi morala paziti, da v pogledu razsvetljave po naših cestah in javnih prostorih ne bo takih nedo-statkov! To naj se res ne smatra kot jadi-kovanje ali zlonamerno zaletavanje goto- vih lis*cv v občinsko gospodarstvo — ki mu moramo sicer priznati brezhibno delovanje — temveč kot dobronamerno opozorilo, kje in kai treba popravljati in izboljševati, da bo se boljše. Tega nam pač nihče ne more zameriti in prepričam smo. da si bomo pn takem obojestrauskem razumevanju občinskih zadev prijateljsko sporazumni za dobro občanov ip potem »vendar docela o vsem na ,asnem« — Kronika nesreč Pred neka, dnevi si je na lovu pod Sv. Planin< zionr'1 nogo so davičar Franc Romih vlod del* m s; je v lami vzhodnega obra'a «• sekir^ močne ra* ni! nogo rudar rranc Rozman Upokojeni rudniški paznk ^>hi> R< t^t k > svojem stanovanju padel po stoprpc-ah er se hudo pobil po glavi Krojašk m< istej M**Oft Šker-bic si je na cesti, kjer mu je menda spodrsnilo, poškodoval nogo Rudar P.a/nik. znani trboveljski športnik s f mtd delom poškodoval roko; zmtekak mu je prst V tukajšnji bolnici so ponesrečene- m nudili potrebno zdravniško .omoč — Krsti, poroke in *>irfr. V Trbovljah so bili krščeni Simončn Janez, Gorjup Ana. Biavcc Marija Vajdic Alojz. Mcrzel Gabrijela — Poročili so se. Kolenc Otmar, delavec, in Ida Hauptmaan. rudarjeva hči, Hribar Ludvik, rudar, in Florjane Vera, rudarjeva hči. Zuperl Ivan. rudar, in Grom Alojzija, služkinja, Pirnat Štefan, rudar, in Pušnik Angela, natakarica Anderlič Ivan. rudar, in Mrak Marija, rudarjeva hči, Erjavec Jožef, in Poličnik Ana — Umrli so: Drnovšek Avgust, upok. rudar, star 82 let, Čop Apolonija, roj. Eržen vdova, stara 84 let, Selič Anton, delavec, 79 let, Žurga Janez, upok rudar, 65 let. Košnik Stanislava, delavka v tovarni »Metka« v Celju, izvršila samomor, Bricl Martin, krojaški mojster 77 let. Petek Pavle, 4 mesece. Sirk Franc, rudar, 38 let, Vojc Franc, kleparski pomočnik, 27 let, Zupane Ivan, delavec, 18 let Iz Krškega — Prvodecembrska akademtla. K* kor vsako leto. bo priredilo soko'&ko društvo na predvečer državnega praznika, svečano akademiio v Sokolskem domu v Krškem. Vsi oddelki brez izjeme se prav pridno pripravljajo za ta nastop, ki bo gotovo eden najboljših v zadnjih letih. Svečana akademija bo v soboto 30. t. m. ob 20., nas'ed-njega dne pa bo svečana seja ter zaprisega novega članstva. — Opozarjamo vse posestnike, da sta uradna dneva na katastrski upravi v Krškem ob sredah in sobotah, kjer lnhko dobijo stranke vse podatke tako glede višine predpisa davka za posamezne parcele, kakor tudi druee podatke. — čuden način iz ter javan ja dolga. Ko je te dni zmtrai peljala komaj 141etna Dragica Mislej mleko svoje.era očeta v Novo mesto, sta jo na banovinski cesti ustavila Marija Prhne in Franc S;mončič ter ji na lepem izpraznila posode z mlekom, ki sta ga prelila v svoje posode ter odpeljala sama naprej. Tako sta otroku odvzel okrog 120 litrov mleV-. Oba se izgovarjata, da jima je bil Misle dolžan maniso vsoto na sta si na ta nač:n povrnila zaostanek Zadeva bo prišla pred sod:šče. da se ugotovi, ali imata upn'ka sama pravico na tak način izt^ri^ti dolg. — Ren j se je snlaSH. Ko se '"e peljal Janez Padar~:č i' Gornjega Gradišča po državni cest' mu ie nasproti nrneljal osebni avtomobil. Ker ie gospodar dobro vedel da se konj rad plaši, ie že prej skočil z voza ter jza prijel za uzdo. Kljub temu je koni skočil pred avtomobil, ki se je ustavil v zadniem trenutku, in ga precei mo*no poškodoval na spredn'^m delu Tudi koni in gospodar ter njegova otroka, ki sta sedala na vozu. so dobili lažje poškodbe. Krivda za nesrečo ne zadene nikogar in jo je pripisati le nesrečnemu naključju. — Slugova in Pečnik izročena okrožnemu sodišču. Kakor so listi že poročali, je pred kratkim posestnica Ana Siuga iz vasi Ceste nad Krškim zažgala svojemu možu hišo, nato pa skušala izvršiti samomor s skokom v Savo. Slugova je bila kmalu aretirana in je bila te dni končana tudi vsa preiskava. Slugova je v celoti priznala, dokazano pa je tudi, da je požig že dalje časa pripravljala. Sedaj je bila prepeljana v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. — Zloglasni vlomilec, komaj 201etni Pavel Pečnik, proti kateremu je bila tudi končana preiskava, pa je bil prepeljan v zapore okrajnega sodišča v Celju. Iz Litije — Vodnikove knjige so simpatično spre jete. Litijski in šmarski člani Vodnikove družbe so že prejeli letošnje Vodnikove knjige. Za borih 20 din prejmejo člani po 4 lepe izvirne knjige. Naročniki se pohvalno izražajo o letošnjem književnem daru Kdor bi še želel knjige, naj se prijavi v Litiji pn tukajšnji poverjenici gdč. Fani-ki Jerebovi (v hiši uraria g. Janka Der-mote), za Šmartno pa prevzema naročila poverjenik g Martin Adamič. Pohitite, dokler so še knjige na razpo^go. Oba poverjenika prevzemata tudi naročila za pHho-dnje leto. Iz škofje Loke — Osebna vest Politično upravni uradnik škofjeloškega sreskega načelstva, diplom, jurist g Leopold w:»-»ter je preme ščen iz Sknfie Lole v Krško. — Odlikovanje zaslužnega javnega de lavca. Ravnatelj škofjeloške meščanske šole g. Karel Sovre se je uvrstil pri nas med prav zaslužne javne delavce. Predvsem si je prizadeval, da ie dobila Sknfia Loka več socialno humanih ustanov. Šolska poMk^mka. posvetovalnica za matere Dro+ifiibe^kn^orni d'sna^zer. z^apti pa Pro-ftiiberkulozna liga so pos+oia^ke. ki so imele v niem <=voie£a naibo^čpcrq 7a»o vornika in sode^av^a. 7^+n ie b;ia ^nreie-ta v javnosti z zadovoljstvom vest, da je prejel g. Sovre dvojno odlikovanie. Kot rezervnemu kapetanu mu je bila podeljena zlata kolaina za vojaške vrline. Dreiel ie pa tudi red sv. Save 4. stonnie. Nagemu vrlemu nriiatelju in sokolskemu bratu ;skrer>o čestitamo! — Vodnikove knjige so prispele in jih e naročniki vsak čas v restavraciji pri • etu, v kolikor jih poverjenik g. Janez Humer ne bi sam razdelil. — Velikodušen dar. Socialni odsek škofjeloškega Sokola je daroval za šolsko kuhinjo škofjeloških državnih šol 500 din. Velikodušni dar kliče po posnemanju! — Sejem sv. Katarine je privabil letos neobičajno mnogo ljudi v mesto. Vsega je bilo dovolj naprodaj. Skoro ne vemo blaga, ki ga ne bi prodajali. Na trg so se potrudili tudi domači obrtniki, ki so razpostavili izdelke svojih delavnic, dokaj pa je bilo prodajalcev tudi od drugod. Kakor po mestnih ulicah je bilo mnogo življenja po gostinskih lokalih tja do poznega poldneva, ko se je začelo mesto počasi prazniti. Sejem sv. Katarine je v Škofji Loki med največjimi, kakor oni 17. marca na dan sv. Jederti. — Pred zanimivo obrtniško skupščino. Komisar skupnega združenja obrtnikov za škofjeloški okraj g. Lovro Planina sklicuje izredni občni zbor skupnega združe-nja obrtnikov za 8. december ob 8. v telovadnici deške ljudske šole v Skofji Loki. Pri volitvah bodo voljeni predsednik, podpredsednik, 12 članov uprave, 6 namestnikov. 3 člani nadzornega odbora, 2 namestnika, 5 Članov v častno razsodišče. Na dnevnem redu je tudi ustanovitev strokovnih odsekov, sklepanje o premoŽenju ukinjenih združenj, razgovor o ustanovitvi poverjeništev in o pomočniški izpitni komisiji. Samostojni predlogi se bodo obravnavali zadnji. Po čl. 16 zadružnih pravil bo v primeru nesklepčnosti zborovanje uro pozneje ne glede na število prisotnih članov. — Unija za zaščito deee kliče in vabi sodelavce V zadniem času smo dobili v Skofji Loki krajevni odbor unije za zaščito dece Delo unije bi bilo uspešnejše, če bi imela širši krog vnetih in za delo pripravljenih sodelavcev Potem bi bila mogoča ustanovitev strokovnih odborov, ki bi proučavali poedina vprašanja o zaščiti naše mladine. Unija zato vabi vse ielavoljne. naj ii javijo svojo pripraviie-nost za sodelovanje. Prijave sprejema zdravstveni pomočniK s Josip Thuma pri zreškem načelstvu v Skofji Loki. — Konstituiranje upravnega in nadzornega odbora pri Mestni hranilnici v Skofji Loki Nova odbora sta se konstituirala v torek popoldne. Hranilnični komisar je sreski načelnik Mirko Brezigar, predsednik upravnega odbora dr. Ivan Hubad, Dodpredsednik Lovro Planina, člani pa dr. Viktor Kocijančič. Zoran Deisinger in Lu-žar Ciril. Člani izvršneea odbora, ki so hkrati tudi člani uoravnega odbora, pa so kot ravnatelj odvetnik dr. Jože Pokom. Rado Thaler in Franc Debeljak. Eno mesto se bo naknadno izpolnilo. Predsedmk nadzornega odbora je Anton Ogrin. podpredsednik Ivan Plestenjak in član Princ Šega. Herman 3 in pol, Germek, Puc 2 in pol, Arrigier 1 in poL Prekinjene partije so remizi rali pari Herman - Germek, Germek - Arrigier m Furlani - Šiška, slednji šele po 96 potezah in bo to verjetno najdaljša partija turnirja. Dobila sta Puc s Sorlijem in Herman proti Pucu. V šestem kolu je Šiška v važni partiji premagal Sorlija, Germek kot črni Puca, medtem ko je v francoski partiji Herman odŠčiDnil mojstru Furlaniju pol točke. Sedmo kolo je prineslo same brezkompromisne borbe in so vse tri partije odločili zase poveljniki črnih vojsk. Furlani je v španski partiji po dolgem laviranju le spravil Ger-meka na led, osvojil figuro in s tem pi»r-I tijo. Z Griinfeldovo obrambo je Šiška v ' srednji igri dodobra razmajal bele postojanke in v končnici premagal Hermana. Prav tako tudi Arrigier ni prenesel mo-rečega pritiska Pucovih figur in je v končnici moral kloniti materialni premoči. Z osmim kolom se je pričel dru^i turnus turnirja in so se ponovno srečali pari iz prvega kola. Furlani je kot črni odiočno odbil Arriglerjev poskus napada in ga prisilil k predaji. Prekinila sta svojo partijo Sorli in Herman v končnici, ki je verjetno za Šorlija dobljena Germek je v španski partiji skušal z remis varianto iztrgati Šiški pol točke, toda slednji rr.u je v precizno iernni končnici prekrvnl nnčite in zmagal Stanje po 8. kolu je: Šiška 5 in pol. Furlani 5. Hermnn 3 in po! p ireda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25. Nno ura. — 19.40: Citraši igrajo (plošče). — 20- Zunanjepolitični pregled (dr. /J. Kuhari. — 20.30: »Od Rajhenburga do Pod^rede*. Rokopis: Davorin Pe+ančič. Izvajajo domačini. — 22: Napovedi, poročila. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.— davek posebej £a pismene odgovore glede malin oglasov je cret>a priložiti znamko — Popustov za male oglase De priznamo. Beseda 50 par Davek posebej NaimHni*' mesek H din TUDI SV. MIRLAV2 bo izbral najbolje in najceneje v trgovini »EDO« ČEVLJI Prešernova 48. GOSTILNA v centru Zagreba, 30 let obstoječa, z bogatim inventarjem in večletnim dogovorom, zasign-ran dobiček (redka prilika), stanovanje 2 sob v hiši, majhna lajemnina, se zaradi družinskih razmer nujno proda. Potrebno je 80 do 90 000 din. Ponudbe na Publicitas. Zagreb, pod štev. 57540. 2700 Oglaša) male oglase e Slovenski Nart ■ a ker 40 I c e o e M II IAFE1MSTVO r-labjan Igriška ul 10. vam lapravi ali popiavi stare naj ceneje. 2434 IttISM ' gfc ENO Beseda 50 par Davek posebej Najmaniši znesek >4 diD PARKETNE ODPADKE suha drva in premog ima poceni na zalogi VERTACNIK F. — Jenkova 7. 2705 MIZARJI, POZOR! Ugodno se proda 20 kub m rezanega orehovega lesa raznih dimenzij. — Poizve se pri »Auto šolman in Co «, Marit rska 5. Celje. Tel. 241. 2701 JABOLKA kanada, mošanke, belfler itd. din 10.—, 12.— in 14.— Kg, zaboji bruto per neto, razpošilja franko postaja kupca Po-stržin, MarilDor, f\ brežje. 5^/M. ČRNO ZPMSKO SUKNJO dolg površnik, sanke in drsalke prodam. Vodnikova 12/1., Šiška 2711 TRIDRUŽINSKO HIŠO novo. 10 minut od tramvaja Sv. Križ, prodam za 16S 000.— din. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2709 «5Blflli» Beseda 50 par Davek posebej NaimamS' ^iipspH H diD KUPIM dobro ohranjeno obleko in plašč. Prevzamem osebno in plačam takoj. — Ponudbe na upravo »Naroda« pod »Plačam takoj«. 2713 SREBRO PR\f]r KAMNE ln vsakovrstno Z 1 □ t O kupuje po najvišjih cenah Jos. EDERLE LJUBLJANA - ryrševa 2 (paiaća hotela »Slon«) ZVIŠALI SMO CENO stari gumi, železu, kovinam, liklju. Najbolje plača MetaHa« — Gosposvetska c. 16. 2710 PREŠANO SLAMO kupim. Ponudbe franko vagon na Josip Herlah, Laško. 2712 GOSTILNA »PRI LEVU« Velika izbira morskih rib Prvovrstna domača kuhinja. — Odlična vina! Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s Edmund O* Hara: Tajna 43 profesorja Morfeidusa Roman Townsendov pogled je nemirno blodil. Ah, Ma-rion je tu Stala je bleda ko zid, drhteča po vsem telesu, z raztrganim krilom, toda nepoškodovana. Kar se je začul razburjen glas: »Hvala vam, Kenntlburv! Townsend se je naglo obrnil. Pred njim je stala ona. žena plavih, kodrastih las, žena v usnjenem suknjiču, Russellova hči. Nji sta se bila splašila konja. Zares hitro se je bila zopet pomirila. Zares hitro! In že se je mogla zapeljivo smehljati in njen glas je dobil zopet svoj običajen kovinast zvok — No. Kenntlburv, — je dejala in ga zmagoslavno pogledala — Zdaj ne boste več trdili, da mi niste rešili življenja in da niste tvegali svojega. Jeza in ogorčenje sta zadržala Townsenda da ji ni takoj odgovoril Bilo mu je težko premagati se Žile na čelu so mu bile še nabrekle, vendar se je pa smoV,Jial — Kako to, gospodična? Tovvnsendovo vprašanje ni zvenelo tako povsem ravnodušno; kakor je želel. Kako to? Zdaj je bil glas tak, kakršnega je hotel imeti. Hladen in odbijajoč. — Res sem tvegal svoje življenje, toda ne, da rešim vas, temveč tole dekle. Russellova hči se je zasmejala Okrog njih se je bilo že zbralo mnogo radovednežev To so bili sami delavci, njihove žene in otroci. Vsi so poznali to-varnarjevo hčer in vsem je bilo ljubo, da ji je tako odgovoril. — Tako? — je siknila z naporom skozi zobe in se ugriznila v ustnice. — In vi tvegate svoje življenje za delavsko dekle. Vi, grof? Okrog njih se je začulo mrmranje. Žuljeve roke so se stiskale v pesti in v bližini stoječi delavec je pograbil kamen ter ga potežkal v roki. — V kolikor naj bi bile vaše besede ponižanje, gospodična, si morate poiskati druge vrste poslušalce, — je dejal ledeno. — Meni in večini tu zbranih je življenje delavskega dekleta najmanj toliko vredno, kolikor življenje tovarnarjeve hčerke. — Bravo. Kenntlburv! — je zaklicalo več glasov za njegovim hrbtom. — Le pokaži ji! Naj opravlja svoje divjaške vožnje drugod. Russellova hči je spoznala, da bi utegnila slabo odrezati Zato se je hitro povzpela nazaj na voz — Kakor hočete Kenntlburv. — mu je zaklicala od zgoraj — Toda na vsak način ste mi že dvakrat rešili življenje Za na-rrsdo vas vabim k sebi na prijeten pomenek Morda boste 'meli tedai pri- liko videti razliko med izobraženim človekom in... no, saj me razumete. — Prav dobro, — je prikimal Tovvnsend resno. — Zahvaljujem se vam za pozornost, toda ljubše bi mi bilo, če bi mi hoteli nadomestiti raztrgane hlače. Porogljiv smeh se je razlegel za vozom, ki je bil krenil naprej. Russellova hči ni rekla nobene besede več, samo s pogledom ga je še ošinila, s pogledom, ki ni obetal nič dobrega. XXV. Ko je Tovvnsend prišel v tovarno in krenil proti svoji mizi, je našel svoje mesto že zasedeno. — Ali morda kaj želite, gospod Kenntlburv? — se je informiral šef oddelka Hopkins zelo suhoparno. — Mislil sem, hotel sem ... — Ce mislite, da vam gre še kaj, se obrnite na blagajnika, — ga je zavrnil šef ostro. Toda Tovvnsend se ni dal tako lahko odpraviti. — Će mi morate sporočiti, da sem odpuščen, ni treba hoaiii oicrog mene kakor mačka okrof vrele kaše, gospod Hopkins, — je dejal mirno. Hopkins je od jeze prebledel. — Taka predrznost! — je zakričal. — Kaj vam pa pride na misel .. . Kar se je pojavil od nekod Michaud. — Kenntlburv. pojdite takoj k šefu. Zadeva je *e ure'ena Hopkins. S tem je bil ta konflikt poravnan. Nihče bi si ne bil upal zastaviti Michaudu nepotrebno vprašanje, tudi Hopkins ne. Za Michaudovim hrbtom je pokazal Tovvnsend Hopkinsu osle, potem je pa odšel. V zglaševalnem uradu ni našel nikogar. Razmišljal je, ali bi čakal ali ne ... Toda ta čas je vstopila mladenka, ki se ji je očividno mudilo. — Moram se takoj javiti gospodu Russellu, — je dejal Tovvnsend in jo vprašujoče pogledal. — Pojdite naravnost, potem pa desno, četrta vrata levo, — se je glasil nagel odgovor in dekle je zopet odšlo. Tovvnsend je še nekaj časa razmišljal, potem je pa skomignil z rameni in odšel kakor mu je bilo rečeno, najprej naravnost, potem pa na desno in končno pred četrta vrata levo. Potrkal je. Odgovora ni bilo. Potrkal je še enkrat in zopet se ni nihče odzval. Položaj se mu je zdel vedno bolj sumljiv. Kar se je spomnil, da vodijo v Russellovo sobo dvojna vrata. Odprl je prva vrata in upognil prst, da bi potrkal na druga... — Ce ne boste mogli do konca meseca dobaviti plina, smatramo, da nimamo nobenih obveznosti več, — je dejal globok glas hladno in odločno Tovvnsend je umaknil prst. Niti mislil ni več na to, da bi potrkal Naneto ip čakal in r zelo iluzorno, že različnost krajev zaposlitve (največ Pomorjansko). različno delo. pa tudi pridnost posameznikov so sproti ustvarjali razlike v zaslužku. Neka sezonska delavka se je pohvala, da je od svojega zaslužka poslala domov že 750 mark, preostanek pa še sledi. Ta njena izjava je vzbudila med navzočimi začudenje. Sezonski delavci so zagrabili to vprašanje, ki so ga razrešili z ocenitvijo, da pride na posameznika povprečno po 300, največ do 350 mark k še preostalemu zaslužku. Od menjalnice so imeli še kratko pot: do prevzema objav za vožnjo v ožjo domovino. Ta posel je izvršil oddelek tukajšnje Borze dela pod vodstvom g. ravnatelja G o 1 o u h a. Te objave veljajo za 50 cf znižano vožnjo za Prekmurje in Medjimurje. Tisti, ki imajo še daljšo vožnjo (Vojvodina, Dalmacija itd.), so deležni celo 75 fr popusta. Tu je bil seveda naval še večji, ker je bilo treba izstaviti objave za posamezne osebe. Tretja pot pa je bila zelo prijetna m utrujenim sezonskim delavcem zelo dobrodošla: Okrepčilo v kolodvorski restavraciji, kjer je takšnih transportov že vajeni restavrater g. Majcen vse potrebno pripravil, da je bilo vsem najlepše ustreženo in da so vsi prišli na vrsto. Vsakdo je dobil lepo porcijo guljaževe juhe z mesom in velikim kosom kruha. Ža pijačo so morali sami skrbeti. Precej jih je bilo, ki so si z velikim užitkom in veseljem privoščili kozarček že dolgo časa pogrešanega vina. saj so dobivali zgoraj le pivo. Za to okrepčilo sta poskrbela (brezplačno) ministrstvo za socialno politiko za naše ln srbske sezonske delavce, medtem ko je hrvatska banovina poskrbela za svoje rojake. Med okrepčilom je bilo poskrbljeno že za odhod posameznih skupin. Prva je prišla na vrsto skupina iz Prekmurja z ojačenim rednim potniškim vlakom ob 16.16. pozneje se je odpeljala s posebnim vlakom skupina iz Čakovca, zadnja je bila skupina iz Zagreba. Dalmacije. Vojvodine itd., zopet z ojačenim potniškim vlakom. Modernizacija ceste skozi Hudo luknjo Najbolj romantična soteska v Sloveniji Maribor. 27. novembra Tesno pod Pohorje scea prelepa šaleška dolina, polna naravne romantike. Najožje mesro doseže dolina v romantični soteski Huda luknja, po katcr: si je že v da\ nini izbrala svojo pot pohorska Paka. Ob njej je bila že v prednjih stoletjih važ na prehodna pot skozi sotesko, kur je prišlo najbolj prav roparskim vitezom, ki so se v£nezdi!i ob vhodu v sotesko. Še danes vedo ljudje mnoge povedati o teh vitezih, ki so napadali trgovce, ko- so potovali skozi Hudo luknjo. Skozi sosesko se je 30. septembra 1. 1473 vračala z bojnega poho da po Koroški tudi turška Vojska« Y poznejših letih je zaslovela soteska po velikih podzemeljskih jamab, zlasti, ko so skozi sotesko začeli graditi novo cesto. Pobudo za to gradnjo je dal nadvojvoda Ivan. Cesta je b!a izročena prometu 1. 1829. Nadvojvodi Ivanu so postavrb ob vhodu v sotesko z ver:gami obdan spomenik iz marmorja, ki stoji še danes Meka j let pozneje so pričeli urejevati podzemeljsko jamo, ki je na koncu soterke in ki sega par sto metrov v hrib Za ured rev jame se je najbolj zavzemal gostilničar od Sv. Florijana pri Doliču. Bii je to Janez Vi-vod, znan narodnjak iz preteklega stoletja, ki je uredi! v jami pot; in napeljal razsvetljavo. V jami je prirejal veselice, ki naj bi privabljale tujce Investicije so b?le ogromne, toda jama ni zbudila med tujci zanimanja. Janez Vivod ki je žrtvo- val ves svoj denar, je umrl v revščini. Zgrajena cesta, ki so jo dvignili dober meter nad vodno gladino je služila svojemu namenu do 1. 1938. torej nad 100 let. Po 1. 1°38 se je utrgal nad gornjo Šaleško dolino oblak, nastalo je silovito neurje. Narasla Paka jc odnašala zemljo in rušita jezove. Najhuje je bilo v Hudi luknji. Ko je voda odtekla, ni bilo nobenega sledu o nekdanji cesti. Onem< gočen je bil ves promet preko Spodnjega Doliča in Vitanja. Jeseni L 1938 so organi banovine trasirali skozi sotesko novo cesto Pričeli so takoj delo. ki je bilo združeno z velikimi, zamudnimi težavami ter gmotnimi žrtvami. Gradnja se je zavlekla čez dve leti do danes in bo popolnoma gotova prihodnjo pomlad. Razstrelili so ogromne komplekse skalovja, ki bi mogli prej ali slej zgr-meti na cesto. Nič manjša niso bila dela z nasipa van jem. «aj so cc^to dvignili visoko nad strugo Pake. tako da je zavarovana pred vsako poplavo. Mostova, preko katerih križa cesta Pako. sta iz železobetonske konstrukcije. Vzdolž nove ceste bodo postavili &e ograjo. Zanimivo je. da so na^li delavci pri trasiranju v produ turške podkve. Ko bo cesta gotova, jo bomo lahko prišteli med najmodernejše in najbolj romantične v Sloveniji. Dolgotrajna dela so prišla prav tudi domačemu prebivalstvu, ki je imelo pri gradnji priliko dobrega zaslužka. —ob— Mladina se pobija Tragična smrt 9letne Terezije Vidovič Maribor, 28. novembra V Mariboru je zbudil te dni zlasti v vrstah staršev veliko pažnjo dogodek v mag dalenskem predmestju. Dva dečka sta napadla 71etnega Ladislava Juga. ki sta ga pobila na tla. Jug je dobil smrtne poškodbe in je v bolnici umrl. Seda i se je primeril nov dogodek, ki je terjal žrvljenje 9Ietnc učenke Terezije Vi-Oovič iz Leskovca v Halozah. Šolski otrjci so se vračali skupaj lz šole. Nenadoma sta se skupini učencev sprii in pograbili. \"a-sta!o> ie splošno prerivanje. Udarci so padali na levo in desno. X* tieh je oble/a'a 91etna učenka Terez-j.. Vidovič. Učene; se niso mnogo zmenili ;rnjo in so nada: ^vati pretep, ko pa so v deli, da V.dovičeva ne more vstati, so se v srtrahu razbežali na vse strani. Starejši ljudje so postali pozorni na nesrečno Terezijo Vidovičevo, ki je bila negibna. Domačini so poskrbeli za njen prevoz v bolnico. Zdravniki so si zelo prizadevali, da bi ji rešili življenje, ves trud pa je bil zaman. Vidovičeva je podlegla poškodbam in je umrla. Oblastva so takoj odredila obdukcijo njenega trupla, ki naj dožene vzrok smrti in značaj smrtnih poškodb. Krvavi dogodek je zbudil med ljudmi vznemirjenje in ogorčenje. Splošno obsojajo krvavi način obračunavanja med šolsko mladino. Potrebno je. da se krivci ek-scmplarično kaznujejo. Mariborske in okoliške novice — Prvi december v MaribOro. Poleg številnih proslav bo tudi letos v Mariboru na praznik zedinjenja slovesno cerkveno opravilo v cerkvah raznih veroizpovedi. Ob 11. dopoldne bo slovesno cerkveno opravilo v stolnici. Še pred tem pa bo slovesno opravilo v pravoslavni kapeli ter v staro katoliški in protestantski cerkvi. — Op°zorilo izvoznikom blaga v Severno in Južn° Ameriko. Zbornica za TO I v Ljubljani opozarja vse, ki nameravajo izvoziti katerekoli vrste blaga v Severno in Južno Ameriko, naj to takoj prijavijo direkciji za zunanjo trgovino prometni odsek. Beograd, postni predal 818. V prijavi je treba navesti vrsto, količino in vrednost bla.sra. kakor tudi kupca v Ameriki čim bo dri-rekcija dobila te podatke, bo podrobneje organizirala naš prekomorski izvoz. — Natečaj za turističro-propa^andne plakate. Ministrstvo za trgovino je razpisalo natečaj za izdelavo šestih osnutkov za turistično-propagandne plakate. Načrti morajo predstavljati turistični značaj in karakteristiko Jugoslavije kot izrazito tujskoprometne države, in sicer: 1.) splošno karakteristiko Jugoslavije kot turistične države (folklora, kulturno-zgodovinski momenti itd.): 2.) turistični anačaj in karakteristiko turističnih centrov (Beograd. Zagreb, Ljubljana); 3 • turistični značaj in karakteristiko planinskih mest: 4.) turistični značaj in karakteristiko primorskih mest: 5.) turistični značaj in karakteristiko Zdravilišč; 6.) karakteristiko zirnako-športnih centrov v zvezi z zimskim športom. Razpisanih je 6 prvih naerad po 5000 din (skupno 30 000^ in 6 drugih nagrad po 1000 din (skupno 6000 din). Načrti se morajo predložiti najkasneje do 15. januarja 1941 ministrstvu za trgovino in industrijo, upravi za turizem, Beograd, soba št. 2. Originalni razpisi se dobe brezplačno pri tujskoprometnih zvezah »Putnika« v Ljubljani in v Mariboru. — Koncert septeta bratov Sivko. Na koncertu, ki ga bo priredil septet bratov 2ivko 4. decembra v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. bodo zastopani skladatelji Emil Adamič. Franjo Delak (prvič), Adolf Grdbming, Oskar Dev, Gojmir Krek, Va-zilij Miik. Ciril Pregelj. Anton Schwab, Stanko Premrl, Saša šantel in Rajko Vre-čer (prvič), torej lepa vrsta skladateljev z večinoma novimi, a kljub temu prisrčnimi skladbami. Bratje živko so znani po svoji muzikalnosti, ki prihaja posebno do izraza v predavanju pesmi. Ako poleg tega Se upoštevamo nesebično, pogostoma z materialnimi izgubami spojeno kulturno delo, ki ga že dolgo let vršijo med ljudstvom, smemo pričakovati, da bodo tudi Mariborčani znali ceniti trud in prizadevanje teh naših pevcev. — Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce božičnih drevesc na banovinsko naredbo z dne 14. novembra 1932 glede sekan jp in prodajanja boži čn;n drevesc in na naredbo z dne 25. aprila 1938 glede gosnodarjenja z nedoraslimi gozdi po katerih se mora vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesa, izkazati s predpisanim izvornim potrdilom. Ta potrdila izdajajo občinski uradi občine, na katere nodročju so bila drevesca posekana, ter je za potrdilo predpisan potreben obrazec. Tržni organi bodo v smislu naredbe brez-iziemno zaplenili božična drevesca, če bi se prodajalec ne mogel izkazati z izvornim potrdilom, razen tega pa uvedli proti t kršiteljem tega razglasa kazensko postopanje. — Mestno poglavarstvo v Mariboru potrebuje za uradne namene točne podatke, kakšne dimnikarske pristojbine (zneske) plačujejo letno hišni posestniki dimnikarskim mojstrom za Čiščenje kurilnih naprav. V to svrho bodo dimnikarji (pomočniki) raznesli hišnim posestnikom posebne obrazce mestnega poglavarstva. Hišni posestniki (upravitelji) naj točno vpišejo zneske letnega plačila in to po trde z lastnoročnim podpisom ter nato obrazec vrnejo dimnikarju (pomočniku). — Nočno lekarniško službo imata že danes Mlnafikova lekarna na Glavnem trgu 12, tel. 25-85, in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. — »Miklavž prihaja« je igra, ki bo ostala deci v trajnem spominu. Na pravljično insceniranem odru bo prikazano nebeško kraljestvo z vsem svojim čarom in bleskom. Deci bo to popoldne nudilo v živem prikazu vse. kar čita o Miklavžu v pravljicah in legendah. V igri nastopajo sv. Miklavž. Jezus. sv. Peter, nešteto angelov ter hudobcev z Mefistom na čelu. Se posebej omenjamo, da bo nastopil v igri tudi ljubljenec mladine, glavni junak lutkovnega odra, šaljivi Gašperček. Zato pridite mamice s svojimi malčki 5. decembra ob 16. v Sokolski dom. — Ljudska univerza v Mariboru. Drevi bo predaval prosvetni referent Viktor Pir-rat o Malti. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. — Nenadne smrti je umrla 401etna po-setnica Ivanka Vindiš iz Vareje v Halozah. Vindiševo, ki je bila tik pred porodom, so prepeljali v bolnico, vendar pa je že med prevozom umrla. — Davčna uprava za me*to Marib°r p°r°ča: Z odločbo finančnega ministra z dne 20. novembra t. 1., izdano na podlagi pooblastila iz 61. 125 zakona o neposrednih davkih, je podaljšana pravo m očna odmera zgradarine za L 1940 na prihodnje leto t. 1. 1941. Splošni poziv k vlaganju davčnih prijav za zgradarlno 1941, ki je bil objavljen po odloku davčnega oddelka pri finančnem ministrstvu z dne 1. oktobra l'MO. se razveljavlja. Na podlagi tega poziva davčna uprava ne bo več sprejemala davčnih prijav, zaradi odločbe finančnega ministra in predpisov čl. 105 in 125 zakona o neposrednih davkih bodo pozvani s splošnim pozivom k vlaganju davčnih prijav za zgradarlno 1941 le tisti hišni posestniki, katerih zgradbe so stopile v davčno obveznost v 1- 1940 in katerim se je dohodek iz hiše na dan 1. decembra 1940 občutno povišal. Zadevni posestniki bodo morali vložiti svoje davčne prijave v času od 1. decembra c*o 31 dornmbra 1940. — R^zne vesti. Na klavnem trgu je neki osebni avto zavozil v cestni varnostni kamen ter ga podrl Mestna občina ima okoli 500 din škode. — V Volgruberjevi kavarni v Frankonr lovi ulici je neki ponočnjak s kamenjem razbil dve šipi. vredni okoli 200 din. — Pri železniškem prelazu na Tržaški cesti se je hotel vreči pod vlak 42Ietni brezposelni delavec Martin Tovornik iz Teharja. železniški čuvaj ga Je v zadnjem hipu potegnil s tračnic. Na policiji je Tovornik dejal, da je hotel napraviti konec svojemu bednemu življenju, ker ni imel sredstev za preživljanje. — V Podovi na Dravskem polju je neznanec napadel 571etnega delavca Franca Ogrizka, ki se je vračal z dela domov. S kolom ga je udaril s taksno silo po glavi, da so morali Ogrizka odpremiti v mariborsko bolnico, kjer se zdravi tudi llletni delavčev sjn Jakob Muhič s Pobrežja, ki je padel z voza in si zlomil levico ter poškodoval prsni koš. — V kavarni >Jadran« se vrši biljardu o tekmovanje za prvenstvo Maribora. Turnir bo te dni zaključen. — Društvene novice. Sokolski četa v Radvanju proslavi praznik zedinjenja 1. decembra ob 10. dopoldne v radrvanjski šeli. — Sokol Maribor III ima proslavo zedinjenja 1 decembra ob 11. dopoldne v matičnem Sokolskem domu. — Za gojence obrtne nadaljevalne šole priredi Slovensko obrtno društvo v Mariboru proslavo zedinjenja 1. decembra s predavanjem v Ljudski univerzi. — >Vzajemnost« trna prihodnje predavanje v ponedeljek 2. decembra v dvorani na Ruški cesti 7. Predaval bo prof. Baš o zgodovini Maribora — Občinska uprava P obrežje ponovno poziva vse mladeniče, roj. 1921 zaključno z letom 1926, ki bivajo na področju občine Pobrežje, da se najkasneje do 3. decembra zglase v občinski pisarni zaradi vpisa v seznam obveznikov telesne vzgoje. Zoper neposlušne se bo postopalo po zakonskih predpisih. — Gori! Pri Sv. Miklavžu je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Antona Ćavničarja. Ogenj se je razširil s tako naglico, da je poslopje v kratkem času zgorelo do tal. Zgoreli so tudi poljski pridelki in gospodarski stroji. Posestnik Čavničar ima zaradi požara nad 40.000 din škode. — V Pesnici je zgorela domačija posestnika Avgusta Vavhena, ki ima 25.000 din škode. — V Meži pri Mežici so ognjeni zublji vpepelili stanovanjsko poslopje delavca Lovrenca Arha. ki ima okoli 18.000 din škode. Zanimivo je. da je nastal požar zaradi tega, ker so očividno miši ali podgane izkopale v višini stropa luknjo v dimnik, tako da je pričelo goreti tramovje. — Mamioe, ateld! Opozarjamo na veliko tradicionalno Miklavževo prireditev, ki bo 5. decembra ob 16. v Sokolskem domu. 56—M — Starši! Najlepše Miklavževo darilo za deco bo otroška igrica >Miklavž prihaja«. Sokolski dom 5. decembra ob 16. 55—M Petek, 29. nov.: ob »/sl5.: Cvrano de Ber-gerac. Dijaška predstava. Izpred sodišča -s- Streli v vinotl>cu. V Medikovem vinotoču v Brebrovniku je 21. julija med vinjenimi fanti nastal prepir. 321etni Martin Tomažič je potegnil iz žepa samokres ter oddal več strelov. Krogla je zadela Franca Kolariča v levo stegno, kjer je obtičala, ^omažič se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na leto dni in 4 mesece ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. — Sodna neprava na cesti. V Javniku na banovinski cesti Maribor—Marenberg je bila včeraj dopoldne sodna razprava v zvezi z avtomobilsko nesrečo, ki se je pri. petila 21.. aprila, ko sta trčila skupaj tovorni avto. ki ga je šofiral 301etni Valter Pajman iz Ormoža, in osebni avto, ki ga je vozil 301etni zasebni uradnik Alfred SOKOI£KO DRUŠTVO MARIBOR MATICA priredi v proslavo zedinjenja v soboto, dne SO. novembra 1940 ob 20. uri slavnostno telovadno akademijo; vstopnina din 10.— do din 25.—; v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 11. uri dopoldne: slavnostno zborovanje; v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 uri: slavnostni ples; vstopnina din 15; slavnostni kroj, narodne noše, temna obleka. — Vse prireditve se vršijo v Sokolskem domu. — Predprodaja vstopnic pri Putniku. Meglic iz Maribora. Pri karambolu jc dobila mati Alfreda Meglica, ga, Berta Meglic poškodbe na glavi, oče Otmar Meglic pa si je izpahnil levico, medtem ko je sin Alfred dobil lažje poškodbe po vsem telesu. Nesreča se je pripetila na ostrem ovinku ter je državni tožilec obema vozačema očital, da sta neprevidno vozila in tako zakrivila nesrečo. Valter Pajman je bil obsojen na mesec dni zapora. Alfred Meglic pa na 14 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. — Ker je brez dovoljenja ribaril, sc je moral zagovarjati 321etni splavar Martin Jus iz Zgor. Dupleka pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obtožnica mu očita, da je letos meseca julija v Dravi pri Du-pleku vlovil Šest rib. Obsojen Je bil na 15 dni zapora. SOKOL — Sokolsko društvo Maribor matica, vojni dobrovoljci ln rezervni oficirji priredijo v proslavo zedinjenja »Slavnostni ples« v nedeljo 1. decembra ob 20.30 v vseh prostorih Sokolskega doma. Vstopnina v predprodaji 10 din, pri večerni blagajni 15 din. Obleka: kroj. narodna noša. temna. 54-M — Vstopnice za telovadno akademijo, ki bo v soboto 30. t. m., in za slavnostni ples, ki bo 1. decembra v proslavo zedinjenja. dobite v predprodaji pri Putniku. Iz Gonile Radgone — Družabni sestanek vsega sokolskega članstva in sokolstvu naklonjenega občinstva bo v nedeljo 1. decembra ob 20. pri br. Avgustu Berlanu, gostilničarju v Gor. Radgoni. Vstopnine ni. — Zastrupi jen iu je podlegla. V Četrtek 2S. t. m. je rodbina Gabrijela Žllavca trkovala kavo, kmalu potem pa j~v nenadoma postalo slabo 751etni Mariji Žilavec, ki je pričela bruhati, da so morali poklicati zdravnika, še preden pa je zdravnik prispel, je postalo slabo tudi možu Gabrijelu zUlavcu in nato Se služkinji, ki sta oba začela bruhati. Ker eni izmed služkinj, ki je zajtrkovala tokrat samo mleko, ni bilo slabo, je bilo takoj jasno, da gre za za-strupljenje. To je ugotovil tudi poklicani zdravnik dr. Črremošnik, ki je nudii vsem trem nujno zdravniško pomoč. Kljub temu je Marija Zilavec, ki je bila rahlega zdravja, kmalu nato izdihnila. Tudi stanje njenega moža je resno. Uvedena je bila preiskava, da se pojasni ta nenavadni tragični primer zastrupljenja. Smrt pokojnice, kl je mati znanega usnjarskega podjetnika FTica žilavca. je tragično odjeknila v srcih vseh. ki so jo poznali. Blago pokoj-nico bomo ohranili v dobrem spominu, preostalim pa izrekamo naše sožalje! — Himen. V župni cerkvi v Apačah se bosta v nedeljo 1. decembra poročila gdč. Albina Pori J iz Celja in g. Slavko K r z n a ri č, brivec iz Gornje Radgone. Ljutomera — TJmHa je nagle smrti. Učenka štri-govske šole Magdica Belovic je bila Še v petek v šoli, v soboto pa že na mrtvaškem odru. Vzrok njene nagle smrti je neznan. — Sez°na l^vov. Nastopala je sezona jesenskih velikih lovov, ki pa so letos mnogo redkejši, ker je zelo malo divjačine. Zadnja huda zima je pokončala mnogo divjačine, kar se bo poznalo še par let. — Po krompirju vprašujejo. ge le sedaj so začeli povpraševati po krompirju, do-čim so se vsako leto pojavili kupci že takoj ob kopanju krompirja. Se sedaj ni drugih kupcev kakor zadrug, ki kupujejo krompir po 1.20 din za kg. Krompirja je sicer letos pri nas mnogo manj kakor prejšnja leta, cena pa je skoraj malo prenizka, če jo primerjamo z lansko ceno. — Za zimovanje čebel. Letošnje prezimovanje čebel je zelo težavno, že več let ni bilo tako slabe čebelne paše, kakor je bila letos, ko si čebele niso mogle nanositi niti toliko medu, da bi ob njem prezimile. Mnogo* družin ae je moralo zaradi tega kasirati, ostalim pa se je mogel dodati denaturiran sladkor, ki pa je prišel letos zelo pozno, ko se čebele zaiadi mrzlega vremena spravile že deloma k zumskemu spanju. — Slana je pobelila, 2e par dni smo imeli močno slano, ki je pobelila vso naravo, ni pa napravila nikake škode. Iz Celja —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 2. decembra ob 20. univ. prof. dr. Milan Vidmar iz Ljubljane o temi »Skrivnosti tehničnih problemov«. Ime predavatelja jamči, da bo predavanje zelo zanimivo. —c Ljubljana : Olimp. V nedeljo 1. decembra ob 14.15 se prične na Olimpovem igrišču v Gaberju ligina prvenstvena tekma med -SK Ljubljano in SK Olimpom. Gostovanje SK Ljubljane v Celju bo vsekakor športni dogodek, ki bo privabil mnogo občinstva na igrišče. Obeta se Živahna in zanimiva borba. —c Oficirji celjske garnizije prirede na praznik zedinjenja družabni večer v Narodnem domu. Pričetek ob 20.30. —C Dijaška podporna društva in dijaške kuhinje I. in II. drž. realne gimnazije ter drž. deške in dekliške meščanske šole v Celju izrekajo Jadranski straži v Celju javno zahvalo, ker je naklonila ve? čisti dobiček svojih akademij ustanovam, ki bo prav v teli časih potrebne Čim večje podpore. —c Komemoracija. Mrkonjićev steg skavtov in planink v Celju priredi v soboto 30. t. m. ob 19. v risalnici meščanske šole komemoracijo za 22. novembra umrlim ustanoviteljem skavt i zrna Robertom Baden-Powellom. Vabljeni so vsi prijatelji skavtizma. —c Umrla je v četrtek v Zagradu 9 pri Celju 78-letna zasebni ca Neža Mr a vlakova. —c Celjski šahovski klub priredi drevi v klubskem prostoru y hotelu »Evropi^ redni mesečni .brzi turnir za prvo moštvo. Razpisane so štiri nagrade. Prijave je treba vpisati v turni rsko knjigo do pri če tka turnirja. Drugo moštvo Celjskega šahovskega kluba je Igralo v sredo zvečer redni mesečni brzi turnir za prvenstvo v mescu novembru. Prvo in drugo mesto si delita B. Pleterski in Nlko Latinovič z 8 točkami izmed 10 dosegljivih, tretje mesto pa si je priboril Otmar Lečnik s 7 točkami. Iz Kranja — Dežurna služba zdravnikov OUZD ▼ Kranju bo v decembru razdeljena tnkole: 1. 12. dr. Bezič Josip, 8. 12 dr. Bežek Josip. 15. 12. dr. Herfort Jože 22. 12. dr. Pance Pavel. 25. 12. dr. Vrbnjak Vinko. 26. 12. dr. Bezič Josip in 29. 12. dr. Bežek Josip. — Miklavž prihaja. Naši trgovci so v zadnjem tednu preuredili izložbe za praznik velikega dobrotnika in v vseh izložbah prevladuje rdeča razsvetljava. Nekatere izložbe so tako okusno urejene, da zaslužijo v veliki meri pozornost občinstva. Zlatarna B. Rangus pa je v svojih izložb >vi izstavila nalašč za to priliko krasn* izdelke svoje delavnice. — Kino »Narodni o»m«. Vse ljubitelje filmske umetnosti opozarjamo na češki film, ki je žel v vseh prestolnicah hvalo in bil ponovno prikazan z največjim uspehom v Ljubljani, Zagrebu ln Beogradu: rSola. zak2ad življenja« v filmu »Vražji študentje«. — Kino v Stražipredvaja od 29. do 2, dec. zopet tri filme, ki bodo očarali: Hotel ImperiaJ. Pesem Honolulu in Meja gori. Cene vstopnicam 4 do 14 din. Predprodaja vsak član v pisarni v Smartinskem domu. Zaradi! ogromne dolžine zaCetck točen. Iz Kamnika — SOletnieo poroke sta praznovala te dni g. Jože Birk in njegova soproga ga. Zofka. Spoznala sta se v Ameriki, kjer sta se tudi pred 30 leti v Clevelandu poročila. Dolgo vrsto let nato sta živela v Clevelandu, kjer sta imela dobroidočo gostilno in kjer sta se danes oba dobro znana, saj sta bila tudi člana in podpornika vseh obstoječih narodnih društev in organizacij. Ga. Birkova je bila tudi organizatorica in soustanoviteljica raznih narodnih ženskih društev. V Kamniku, kamor sta prišla pred približno šestimi leti, sta si ustanovila svoj dom in v njem prijetno urejeno gostilno, ki jo Kamničani prav radi posečajo. To pa ni prav nič Čudno, saj je ga. Birkova znana po svoji izborni kuhinji, ki jo še sedaj sama vodi. Prav nič se ne pozna, da obhaja tako lep jubilej. Številni prijatelji in znanci jima kličejo: Se na mnoga leta! — Ruski divizijski general v p. g. Sergij AmanuiloviČ Šiško je umrl pretekli todon v Mekinjah pri Kamniku, kjer je bil tudi pokopan. General Šiško je imel za seboj pestro preteklost in kpo vojaško kariero. V Rusiii je končal vojno gimnazijo in vojno učilišče. nekoliko pozneje pa tudi vojno akademijo. Takoj nato je bil komandant 15. konjeniške baterile in pozneje 8 konjeniškega divizijona. Udelržil se je rusko-turške voie. rusko-japonske vojne in svetovne vojne. V tem času je dosegel čin divizijskoga e*enerala in je prišel po končani svetovni vojni kot emigrant v Jugoslavijo. Nekaj čp.^a ie bil v oficirski šoli v Beogradu pogodbeni uradnik. Tu je izdal učbenik hipolopdje. za kar je bil izreden strokovnjak ln ta učbenik, ki ga je izdal na svoje stroške, poklonil tej šoli. Zadnja leta je popolnoma skromno živel v Mekinjah sam zase. Bil je tudi pravi učenjak v matematiki in bo njegova zapuščina o tej znanosti lahko služila za podlago raznim novim dognanjem. — Pokopan je bil z vsemi vojaškimi Čnstrni. Dva pravoslavna duhovnika in ruski cerkveni pevski zbor so prišli iz Ljubljane, prav tako oddelek voiaške godbe 40. pešadijskega polka in odred voiakov. ki so mu izkazali še zadnje vojaške časti. Pogreba se je udeležilo mnogo občmstva ter mnogo Rusov iz Kamnika. Ljuhliane in drugod. Med njimi smo opazili tudi ruskeea generala v p. Vor-nova. —■ Slava velikemu sinu pmtin^ke Rusiji Nai mirno počiva v bratski slovanski zemlji. • Zamude vlakov Zamude v potniškem prometu, ki jih potujoče obinstvo kaj rado kritizira, povzročajo v mnogih primerih potniki sami. Železniška uprava si sicer prizadeva, da bi potniški vlaki posebno z izhodnih postaj odhajali redno, ker zamujenega časa med potjo vlaki — posebno na enotirnih progah — ne morejo izravnati; nasprotno se zamude navadno še večajo. Zamude na začetni postaji pa nastajajo mnogokrat zarad! netočnosti občinstva samega. Akoravno žel. postaje pri predvidenem večjem navalu potnikov ukrenejo vse potrebno radi neovirane odprave pri potniških blagajnah, se opaža, da prihajajo Izletniki k odpravi v velikih skupinah zadnje minute pred odhodom vlaka, torej v Času, ko ni mogoče odpraviti vseh potnikov pravočasno in najsi bi bilo na razpolago še voe blagajn. Zato priporočamo občinstvu, da si nabavi vozne listke po možnosti v predprodaji pri žel. blagajnah ali pri >Putniku«. Kdor pa se odloČi za pot iz kateregakoli vzroka Šele na dan potovanja naj pride na žel. postajo pol ali vsaj četrt ure pred rednim odhodom vlaka. Kdor K_> prijahal na postajo zadnje minute pred odhodom vlaka riskira, da bo ob večjem navilu zamudil vlak, ker odslej potniški in orzi vlaki ne bodo čakali več na odpravo potnikov ter bodo odhajali vozno-redno. Ob tej priliki pozivamo potujoče občinstvo, naj ob mrzlih dnevih ne pušča odprtih oken in vrat potniških vozov med postanki v postajah. Zadostno ogrevanje oddelkov je mogoče in uspešno le v času. ko vlaki stojijo na postajah, dočim se med vožnjo more vzdržati temperatura le na stopnji, ki je bila dosežena pri ogrevanju na postajah, kjer Imajo vlaki daljši postanek. Direkcija državnih relezn^e V PROSLAVO ZEDINJENJA se vrši v nedeljo 1. decembra ob 20.30 v vseh prostorih Sokolskega doma SLAVNOSTNI PLES Vstopnina: Predprodaja din 10.— Večerna blagajna din 15.—. Obleka: kroj — narodne noše — temna. Zborovanje hišnih posestnikov na Jesenicah Jesenice, 29. novembra Pred dnevi je bil v prostorih gostilne Tancar nasL na Jesenicah redni občni zbor Društva hišnih posestnikov za Jesenice in okolico, ki je bil zelo lepo obiskan. Ker je predsednik mr. pharm. Ivo Koželj obolel, je otvoril občni zbor podpredsednik Valentin Smolej iz Koroške Bele, ki je pozdravil vse navzoče, nakar je g. Ivan Frelih, predsednik zveze iz Ljubljane poročal o položaju hišne posesti. Njegovo poročilo je bilo nad vse zanimivo in stvarno. Dokazal je, da je zveza s svojim delom prihranila mnogo več bremen kakor pa znašata članarina in naročnina za društveno glasilo »Moj dom«. Poročal je o vseh gospodarskih, davčnih in drugih važnih zadevah, ki se tičejo hišnih posestnikov. Tajnik Konrad Ažman je poročal o številu članstva, k: še vedni ni zadovoljivo. Spomnil se je umrlih članov gg. Filipa Lazarja, Rudolfa Kočarja, in dolgoletnega odbornika D. Tancar j a, ki je bil od ustanovitve društva neumoren član. Spomin pokojnih so zborovalci počastili s klici »Slava!« Blagajniško poročilo je podal AL Kavčič, ki je omenjal težkoče pri pobiranju članarine. Preglednik računov je poročal, da je našel blagajniško knjigo in priloge v najlepšem redu, ter se je zahvalil blagajniku za njegov trud. V društveni odbor so bili izvoljeni: predsednik Janko Mežnarič z Jesenic, podpredsednik Valentin Smolej iz Koroške Bele, tajnik Konrad Ažman, blagajnik Al. Kavčič, namestnika Viktor Stra-žišar in Pavel Vilman, odborniki Ignac Gorjanc, Iv. Stojan. Iv. Rakovec, Iv. Noč, Fr. Zupan. Fr. Peklar; v nadzorstvo pa Iv. Mulej in Fr. RabiČ. Po volitvah so dobili člani na razna vprašanja potrebna pojasnila. Se pred zaključkom je Ivan Mulej v jedrnatih besedah poudaril, da bi morali biti v društvu včlanjeni vsi hišni posestniki. Za svoje izvajanje je žel izredno odobravanje. Iz h?~vi preskrbi pravočasne \stopnice, ki se dobe v predprodaji vsa K* popoldne od 3. do 6. v pisarni Delavskega doma. — Skiopiično predavanje g Karla Kocijančiča, pri/nanega fotih cestah in javnih prostorih ne bo takih nedo-statkov! To naj se res ne smatra kot jadi . kovanje ali zlonamerno zaletavanje goto- I vih listov v občinsko gc/spodarstvo — ki mu moramo SiCCr priznati brezhibno delovanje — temveč kot dobronamerno opozorilo, kje in kai treba popraviiati in izboljševati, da bo še boljše. Tega nam pač nihče ne me>re zameriti in prepričani smo. da si bomo pn takem obojestranskem razumevanju občinskih zadev prijateljsko sporazumni za dobro občanov m potem »vendar docela o vsem na jasnem« — Kronika nesreč Pred neka, dnevi si je na lovu pod Sv. Planine zlonr'1 nogo so-davicar Franc Romih Med delom s; je v jami vzhodnega oDra'a 6 sekir^ močno rani*! nogo rudar Franc Rozman L pokojem rudniški pazirk Miha R« tPr ic v svojem stanovanju padel po stopnicah er sc hudo pobil po glavi. Krojašk mojster M'oš Šker-bic si je na cesti, kjer mu jc menda spodrsnilo, poškodoval nogo Rudar Plaznik. znani trboveljski športnik s :e med delom poškodoval roko; zmečkale mu je prst V tukajšnji bolnici so ponesrečene.-m nudili potrebno zdravniško pomoč — Krsti, poroke in smrti. V Trbovljah so bili krščeni Simončič Janez, Gorjup Ana. Bravec Marija Vaje1 ič Alojz, Merzel Gabrijela — Poročili \t. se. Kolenc Otmar, delavec, in Ida Haup;nann. rudarjeva hči, Hribar Ludvik, rudar, m Florjane Vera, rudarjeva hči, Zuperl Ivan, rudar, in Grom Alojzija, služkinja, Pirnar Štefan, rudar, in Pušnik Angela, natakarica Anderlič Ivan, rudar, in Mrak Marija, rudarjeva hči, Erjavec Jožef, in Poličnik Ana — Umrli so: Drnovšek Avgust, upok. rudar, star 82 let, 0(.p Apolonija, roj. Eržen vdova, stara 84 let, Sclič Anton, delavec, 79 let. Žurga Janez, upok rudar, 65 let. Kočnik Stanislava, delavka v tovarni »Metka« v Celju, izvršila samomor. Bricl Martm, krojaški mojster 77 let. Petek Pavle, 4 mesece, Sirk Franc, rudar, 38 let, Vojc Franc, kleparski pomočnik, 27 let, Zupane Ivan, delavec, 18 let. Iz Krškega _ Prvodecembrska akademija. K^kor vsako leto. bo priredilo soko^ko društvo na predvečer državnega praznika svečano akademijo v Sokolskem domu v Krškem. Vsi oddelki brez izjeme se prav pridno pri-pravljaio za ta nastop, ki bo gotovo eden najboljših v zadnjih letih. Svečana akademija bo v soboto 30. t. m. ob 20., naslednjega dne pa bo svečana seja ter zaprisega novega članstva. — Opozarjamo v»e posestnike, da sta uradna dneva na katastrski upravi v Krškem ob sredah in sobotah, kjer lahko dobijo stranke vse podatke tako glede višine predpisa davka za posamezne parcele, kakor tudi drusre podatke. — čuden način izterjavama dol era. Ko je te dni zjutraj peljala komaj 141etna Dragica Mislej mleko svojega očeta v Novo mesto, sta jo na banovinski cesti ustavila Marija Prhne in Prane Simončič ter ji na lepem Izpraznila posode z mlekom, ki sta ga prelila v svoje posode ter odpeliala sama naprej. Tako sta otroku odvzela okroj? 120 litrov mleka. Oba se izerovariata. da jima je bil M*s!e' dolžan manišo vsoto na ?ta si na ta nač:n povrnila zaostanek. Zadeva bo prišla pred sodšce. da se ug-otovi. ali imata upnika sama pravico na tak način izWi^tf dolg. _ Konj se je snla4!l. Ko se ^e peljal Janez Padarsič" i- Gornjega Gradišča po državni cesti, mu je nasproti nrineljal osebni avtomobil Ker je gospodar dobro vedel da se konj rad nl~>ši. je že prej skočil z voza ter era prijel za uzdo. Kljub temu ie konj skočil p-rd avtomobil, ki se je ustavil v zadnjem trenutku in ga prpcei mo^no poškodoval na spredn em delu. Tudi koni in gospodar ter njegova otroka, ki sta sedela na vozu. so dobili lažje poškodbe. Krivda za nesrečo ne zadene nikogar in jo je pripisati le nesrečnemu naključju. — Slugov a in Pečnik izročena okrožnemu &odig£u.. Kakor so listi že poročali, je pred kratkim posestnica Ana Sluga iz vasi Ceste nad Krškim zažgala svojemu možu hišo, nato pa skušala izvršiti samomor s skokom v Savo. Slugova je bila kmalu aretirana in je bila te dni končana tudi vsa preiskava. Slugova je v celoti priznala, dokazano pa je tudi, da je požig že dalje časa pripravljala. Sedaj je bila prepeljana v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. — Zloglasni vlomilec, komaj 201etni Pavel Pečnik, proti kateremu je bila tudi končana preiskava, pa je bil prepeljan v zapore okrajnega sodišča v Celju. Iz Litije — Vodnikove knjige so simpatično spre jete. Litijski in Šmarski člani Vodnikove družbe so že prejeli letošnje Vodnikove knjige. Za borih 20 din prejmejo člani po 4 lepe izvirne knjige. Naročniki se pohvalno izražajo o letošnjem književnem daru. Kdor bi še želel knjige, naj se prijavi v Litiji pri tukajšnji poverjenici gdč. Fani-ki Jerebovi (v hiši urana g. Janka Der- mote), za Šmartno pa prevzema naročila poverjenik g. Martin Adamič. Pohitite, dokler so še knjige na razpolago. Oba poverjenika prevzemata tudi naročila za prihodnje leto. Iz škofje Loke — Osebna vest. Politično upravni uradnik škofjeloškega sreskega načelstva. diplom, jurist g Leopold "vv-^ter je premeščen iz Škofje Lole v Krško. — Odlikovanje zaslužneea javnega de lavca. Ravnateli škofjeloške meščanske šole g. Karel Sovre se je uvrstil pri na? med prav zaslužne javne delavce. Predvsem si je prizadeval, da ie dobila Skofja Loka več soeialno humanih ustanov. Šolska pobklinika, posvetovalnica za matere prof i tuberkulozni d^sna^zer. zlasti pa Pro-rifuberkulozna liga so postojanke, ki so imele v niem svoie^a nafbo1*5e*?a zagovornika in sodelavca. 7^>+o ie b?1a «;nre:o-ta v javnosti z zadovoljstvom vest. da je prejel g. Sovre dvojno odlikovanje. Kot rezervnemu kapetanu mu je bila podeljena zlata kolajna za vojaške vrline, prejel je pa tudi red sv. Save 4. stomrie. Našemu vrlemu priiatelju in sokolskemu bratu iskreno čestitamo! — Vodnikove knjige so prispele in jih dobe naročniki vsak čas v restavraciji pri Otetu, v koblkor jih poverjenik g. Janez Humer ne bi sam razdelil. — Velikodušen dar. Socialni odsek škofjeloškega Sokola je daroval za šolsko kuhinjo škofjeloških državnih šol 500 din. Velikodušni dar kliče po posnemanju! — Sejem sv. Katarine je privabil letos neobičajno mnogo ljudi v mesto. Vsega je bilo dovolj naprodaj. Skoro ne vemo blaga, ki ga ne bi prodajali. Na trg so se potrudili tudi domači obrtniki, ki SO razpostavili izdelke svojih delavnic, dokaj pa je bilo prodajalcev tudi od drugod. Kakor po mestnih ulicah je bilo mnogo življenja po gostinskih lokalih tja do poznega poldneva, ko se je začelo mesto počasi prazniti. Sejem sv. Katarine je v Skofji Loki med največjimi, kakor oni 17. marca na dan sv. Jederti. — Pred zanimivo obrtniško skupščino. Komisar skupnega združenja obrtnikov za škofjeloški okraj g. Lovro Planina sklicuje izredni občni zbor skupnega združenja obrtnikov za 8. december ob 8. v telovadnici deške ljudske šole v Skofji Loki. Pri volitvah bodo voljeni predsednik, podpredsednik. 12 članov uprave. 6 namestnikov. 3 člani nadzornega odbora, 2 namestnika. 5 članov v Častno razsodišče. Na dnevnem redu je tudi ustanovitev strokovnih odsekov, sklepanje o premoženju ukinjenih združenj, razgovor o ustanovitvi poverjeništev in o pomočniški izpitni komisiji. Samostojni predlogi se bodo obravnavali zadnji. Po čl. 16. zadružnih pravil bo v primeru nesklepčnosti zborovanje uro pozneje ne glede na število prisotnih članov. — Unija za zaščito dece kliče in vabi sodelavce V zadnjem času smo dobili v Skofji Loki krajevni odbor unije za zaščito dece Delo unije bi bilo uspešnejše, če bi imela širši krog vnetih in za delo pripravljenih sodelavcev Potem bi bila mogoča ustanovitev strokovnih odborov, ki bi proučavah poedina vprašanja o zaščiti naše mladine. Unija zato vabi vse ielavoljne. naj ji javijo svojo pripravljenost za sodelovanje. Prijave sprejema zdravstveni pomočnik ° JosiD Thuma pri zreškem načelstvu v Skofji Loki. — Konstituiranje upravnega in nadzornega odbora pri Mestni hranilnici v Skofji Loki Nova odbora sta se konstituirala v torek popoldne. Hranilnični komisar je sreski načelnik Mirko Brezigar, predsednik upravnega odbora dr. Ivan Hubad, podpredsednik Lovro Planina, člani pa dr. Viktor Kociiančič. Zoran Deisinger in Lu-žar Ciril. Člani izvršnega odbora, ki so hkrati tudi člani imravnega odbora, pa so kot ravnatelj odvetnik dr. Jože Pokom. Rado Thaler in Franc Debeljak. Eno mesto se bo naknadno izpolnilo. Predsednik nadzornega odbora je Anton Ogrin, podpredsednik Ivan Plestenjak in član F"-anc Sega. ŠAH — Pokalni turnir CSK. Te dni je bila zaključena prva polovica dvokrožnega pokalnega turniria Centralnega šahovskega sluba z naslednjim uspehom posamezmh udeležencev: Šiška 4 in pol, Furlani 4, Herman 3 in pol, Germek, Puc 2 in pol, Arrigler 1 in poL Prekinjene partije so remizi rali pari Herman - Germek, Germek - Arrigler m Furlani - Šiška, slednji šele po 96 potezah in bo to verjetno najdaljša partija turnirja. Dobila sta Puc s Sorlijem in Herman proti Pucu. V £c Ucm kolu je Šiška v važni partiji premagal Sorlija, Germek kot črni Puca, medtem ko je v francoski partiji Herman odščipnil mojstru Furlani ju pol točke. Sedmo kolo je prineslo same brezkompromisne borbe in so vse tri partije odločili zase povelini-ki črnih vojsk. Furlani je v španski partiji po dolgem laviranju le spravil Ger-meka na led, osvojil figuro in s tem partijo. Z Griinfeidovo obrambo je ^iška v srednji igri dodobra razmaja! bele postojanke m v končnici premaga! Hermana. Prav tako tudi Arrigler ni prenesel mo-rečega pritiska Pucovih figur in je v končnici moral kloniti materialni premoči, z osmim kolom se je pričel drugi turnus turnirja in so se ponovno srečali pari iz prvega kola. Furlani je kot črni odiočno odbil Arriglerjev poskus napada in ga prisilil k predaji. Prekinila sta svojo parlijo Sorli in Herman v končnici, ki je verjetno za Sorlija dobljena. Germek je v španski partiji skušal z remis varianto iztrgati Šiški pol točke, toda slednji mu je v precizno igrani končnici prekriža] načite in zmagal. Stanje po 8. kolu je Si?ka 5 in pol. Furlani 5. Hormin 3 in pol Srr- li 2 in pol (\). Germek, Puc 2 in pol, Arrigler 1 in pol. — Ožjega kiub^k^a turnirja se ur1e1e- žuie 17 druge in tretje vrste Igralcev. Žreb jim je določil tele številke- 1 S^čan, 2. Muller. 3 Bajželj, 4. Cop. 5. CuHberg, 6. Sedej. 7. Udovič. 8 Mornar. 9. Korban, 10. Pintarič 11. JerJin. 12. Epik, 13. Ja-vornik. 14. Kavečič. 15 Gvardijančič. 1«. Habič. 17. gdč Korban Po 4. kolu ve--'"o prof. Cop Kavečič, Udovič 3 in pol, P n-tarič 3 (1), Sobota, 30. novembra. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). —- 12: Pisan venček — za veselje, v njem pa mnoge vaše zelje 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi. — 13 02: Pisan venček — za veselje, v njem pa mnoge vr^e želje. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Z otroci kramlja Manica Kemanova. — 17.30: Igrače na izbiro (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nnc. ura. — 19.40: Citraši igrajo (plošče). — 20- Zunanjepolitični pregled (dr. Al Kuhar). — 20.30: »Od Rajhenburga do Pod^rede^. Rokopis: Davorin Petančič. Izvajajo domačini. — 22: Napovedi, poročila MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložitj znamko — Popustov za male oglase ae priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej NalmaniSi znesek h din TUDI SV. MIKLAVŽ bo izbral najbolje in najceneje v trgovini »EDO« ČEVLJI Pr ešernova 48. GOSTILNA v centru Zagreba, 30 let obstoječa, z bogatim inventarjem in večletnim dogovorom, zasigu-ran dobiček (redka prilika), stanovanje 2 sob v hiši, majhna lajemnina, se zaradi družinskih razmer nujno proda. Potrebno je 80 do 90 000 din. Ponudbe na Publicitas, ZagTeb, pod štev. 57540. 2700 Oglasu) male oglase t Slovenski Narc ker GF KAMNE to vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. E3ERLE LJUBLJANA - Pvrseva 2 (paiača hotela »Sion«) ZVIŠALI SMO CENO stari gumi, železu, kovinam. aikVm. Najbolje plača »Metalla* — Gosposvetska c. 16. 2710 PREŠANO SLAMO kupim. Ponudbe franko vagon na Josip Herlah, Laško. 2712 GOSTILNA »PRI LEVU« Velika izbira morskih rib Prvovrstna domača kuhinja. -— Odlična vina! Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroča" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s Edmund O' Hara: 43 profesorja Horbidusa Roman Tovvnsendov pogled je nemirno blodil. Ah, Ma-rion je tu Stala je bleda ko zid. drhteča po vsem telesu, z raztrganim krilom, toda nepoškodovana. Kar se je začul razburjen glas: >Hvala vam, Kenntlburv! Townsend se je naglo obrnil. Pred njim je stala ona, žena plavih, kodrastih las, žena v usnjenem suknjiču. Russellova hči. Nji sta se bila splašila konja. Zares hitro se je bila zopet pomirila. Zares hitro! In že se je mogla zapeljivo smehljati in njen glas je dobil zopet svoj običajen kovinast zvok — No, Kenntlburv. — je dejala in ga zmagoslavno pogledala — Zdaj ne boste več trdili, da mi niste rešili življenja in da niste tvegali svojega Jeza in ogorčenje sta zadržala Tovvnsenda da ji ni takoj odgovoril Bilo mu je težko premagati se 2ile na čelu so mu bile še nabrekle, vendar se je pa sTr&v,1ial — Kako to, gospodična? Tovvnsundovo vprašanje ni zvenelo tako povsem ravnodušno, kakor je želel. Kako to? Zdaj je bil glas tak, kakršnega je hotei imeti. Hladen in odbijajoč. — Res sem tvegal svoje življenje, toda ne, da rešim vas, temveč tole dekle. Russellova hči se je zasmejala Okrog njih se je bilo že zbralo mnogo radovednežev To so bili sami delavci, njihove žene in otroci. Vsi so poznali to-varnarjevo hčer in vsem je bilo ljubo, da ji je tako odgovoril. — Tako? — je siknila z naporom skozi zobe in se ugriznila v ustnice. — In vi tvegate svoje življenje za delavsko dekle. Vi, grof? Okrog njih se je začulo mrmranje. 2uljeve roke so se stiskale v pesti in v bližini stoječi delavec je pograbil kamen ter ga potežkal v roki. — V kolikor naj bi bile vaše besede ponižanje, gospodična, si morate poiskati druge vrste poslušalce, — je dejal ledeno. — Meni in večini tu zbranih je življenje delavskega dekleta najmanj toliko vredno, kolikor življenje tovarnarjeve hčerke. — Bravo. Kenntlburv! — je zaklicalo več glasov za njegovim hrbtom. — Le pokaži ji! Naj opravlja svoje divjaške vožnje drugod. Russellova hči je spoznala, da bi utegnila slabo odrezati Zato se je hitro povzpela nazaj na voz. — Kakor hočete Kenntlburv. — mu ie zaklicala od zgoraj — Toda na vsak način s*- mi že dvakrat rešili življenje Za nagrado vas vabim k sebi na prijeten pomenek Morda boste imeli tedaj pri- liko videti razliko med izobraženim človekom in ... no, saj me razumete. — Prav dobro, — je prikimal Townsend resno. — Zahvaljujem se vam za pozornost, toda ljubše bi mi bilo, če bi mi hoteli nadomestiti raztrgane hlače. Porogljiv smeh se je razlegel za vozom, ki je bil krenil naprej. Russellova hči ni rekla nobene besede več, samo s pogledom ga je še ošinila, s pogledom, ki ni obetal nič dobrega. XXV. Ko je Tovvnsend prišel v tovarno in krenil proti svoji mizi, je našel svoje mesto že zasedeno. — Ali morda kaj želite, gospod Kenntlburv? — se je informiral šef oddelka Hopkins zelo suhoparno. — Mislil sem, hotel sem ... — Če mislite, da vam gre še kaj, se obrnite na blagajnika, — ga je zavrnil šef ostro. Toda Townsend se ni dal tako lahko odpraviti. — Ce mi morate sporočiti, da sem odpuščen, ni treba hoditi okrog mene kakor mačka okrop vrele kaše, gospod Hopkins, — je dejal mirno. Hopkins je od jeze prebledel. — Taka predrznost! — je zakričal. — Kaj vam pa pride na misel... Kar se je pojavil od nekod M^chaud. — Kenntlburv, pojdite takoj k šefu. Zadeva je že urejena. Hopkins. S tem je bil ta konflikt poravnan. Nihče bi si ne bil upal zastaviti Michaudu nepotrebno vprašanje, tudi Hopkins ne. Za Michaudovim hrbtom je pokazal Townsend Hopkinsu osle, potem je pa odšel. V zglaševalnem uradu ni našel nikogar. Razmišljal je. ali bi čakal ali ne ... Toda ta čas je vstopila mladenka, ki se ji je očividno mudilo. — Moram se takoj javiti gospodu Russellu, — je dejal Townsend in jo vprašujoče pogledal. — Pojdite naravnost, potem pa desno, četrta vrata levo, — se je glasil nagel odgovor in dekle je zopet odšlo. Townsend je še nekaj časa razmišljal, potem je pa skomignil z rameni in odšel kakor mu je bilo rečeno, najprej naravnost, potem pa na desno in končno pred četrta vrata levo. Potrkal je. Odgovora ni bilo. Potrkal je še enkrat in zopet se ni nihče odzval. Položaj se mu je zdel vedno bolj sumljiv. Kar se je spomnil, da vodijo v Russellovo sobo dvojna vrata. Odprl je prva vrata in upognil prst, da bi potrkal na druga ... — Če ne boste mogli do konca meseca dobaviti plina, smatramo, da nimamo nobenih obveznosti več, — je dejal globok glas hladno in odločno To\vnsend je umaknil prst. Niti mislil ni več na to, da bi r^*^kal Na^efo ^ Čakal in '^f^u'^oval. — Vem, vem . . to je bil nesimpatičen Russel-lov p!as. Toda kako žalostno in bedno je to pot zvenel. Urejujt Josip Zupančič / Za Narodnu tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani