Razne stvari. Domače. (I m e n o v a n j e.) Naš rojak, dr. Fran Ilešič, je imenovan profesorjem na učiteljiš6u v Ljubljani. Častitamo! — Dvorni kapelan na Dunaju, pre6. g. dr. Fran Sedej, je imenovan kanonikom v Gorici. (Cesarsko slavnost) obhajali so v nedeljo tudi u6enci nemške šole v Brežicah. Odvedli so jih pa že pred popoldansko službo božjo v Hrastinco, ker bi bojda sicer cerkveni zrak otrokom na pljuča vdaril. (V Rajhenburgu) se postavi bronast spomenik na mramornatem podstavku v spomin cesarjevega jubileia. (S v e t i m i s i j o n) so imeli v Koprivnici in na Vidmu. — Tudi pri Svetinjah blizu Ljutomera se je obhajal sv. misijon. Vodili so ga 66. gg. Janez Macur, A. Kovalek, Fran Kitak, dr. A. Nastran. Misijonski križ ie blagoslovil mil. g. dr. Iv. Križani6. (Shod katol. slovenskega političnega druStva na Teharjih) zadnjo nedeljo je bil mo6no zanimiv in pou6liiv. Gosp. dr. Karlovšek je krasno govoril o mirovnem sodiš6i, katero se namerja ustanoviti; g. I. M. Kržišnik je dokazoval, kako potrebno je, da se uvede kmetska zadruga; g. Rebek je pa poudarjal, kako delujmo, da postanemo Slovenci pravi in celi gospodarji na svojej zemlji. Žal, da mnogo takih ni prišlo poslušat, katerim bi se spodobllo in jim koristilo! (Pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu) je podu6iteljska služba v «Gospodarju» in »Popotniku* zopet razpisana. Ugodnosti je dovolj, ki morejo napotiti mladega 6loveka, prositi za to mesto. Slovenska Sola ob nemški meji je neobhodno potrebna slovenskega u6itelja, ljudstvo je ljubeznjivo in željno pri6akuje novega u6itelja, zrak je zdrav in dasi v planinah, življenje jako ceno. Vsled ravno doSlih listin od slavnega deželnega šolskega odbora bode tudi nadu6iteljsko mesto že v teku meseca septembra 1.1. razpisano. (Š o 1 s k e v e s t i.) Za nadu6itelja v Lehen pri Ribnici pride nadu6itelj pri Svetem Duhu na Ostrem Vrhu, Sre6ko Majcen. Za nadu6itelja k Novicerkvi pri Ptuju pride nadučitelj v Lehnu pri Ribniei, g, Jakob Kopi6; za u6itelja v Re6ico pride g. Lov. Serajnik ml., do sedaj podu6itelj v Prihovi; za u6itelja v Kostrivnico g. Ivan Šebak, do sedaj podu6itelj v Črešnjevcu; za u6iteljico k Sv. Barbari v Halozah pa gospd6. Izabela Sark, dosedajna podu6iteljica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Stalnim podu6iteljicam sta imenovani gospici Ida Božič, do sedai v Kostrivnici za Griže, Ivana Novak na svojem mestu v Galiciji in Ludovika Lackner-Jannach v Razvanju. — Z obi6ajno odpustnino stopila je v pokoj podu6iteljica v Trbovliah, gdč. Antonija Sterle. Za učiteljici ro6nih del imenovani sta Berta Kožuh za Sv. Martin na Pohorju, Emilija Jager za Studence pri Mariboru. — U6iteljica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Melanija Sittig, je dobila mesto u6iteljice na c. kr. ljudski in meš6anski šoli v Pulju. Za6asni podu6itelj pri Sv. Martinu blizu Vurberga, Avg. Achitsch, je premeš6en k Spodnji Šv. Kungoti. Gd6. Olga Delranceschi, podu6iteljica pri Sv. Bolfanku pa je dne 17. t. m. v Šturiju pri Ajdovš6ini umrla. N. v m. p.! (N a p r i m j c i j i) 6. g. Agreža v Pišecah se je nabralo 10 gld. za jubilejno kapelo slovenskega planinskega društva pod Ojstrico. (Obiranje hmelja v Savinjški dolini) se bliža svojemu koncu. Vse se je gibalo po njivah staro in mlado. Komaj pedenj dolgi de6aki so ga obirali po cel dan. Kup6ija je dozdaj precej dobra, agentje hodijo od vasi do vasi. Pla6uje se po 1 gld. 20 kr., prima celo po 1 gld. 25 kr. kilo. (Smrtna kosa.) Umrla je pri Svetem Duhu na Ostrem Vrhu gospa Marija Gaube, po doma6e Ropi6. Naj v miru po6iva blaga pokojnica! (Odvetnik dr. Anton Brumen) želi, da popravimo dopis iz Ptuja v predzadnji številki resnici na ljubo v toliko, da on ni nasprotnik nedeljskega po6itka kakor dr. Tomaž Horvat, ampak da je za delni nedeljski po6itek kakor ces. kr. notar g. Simon Ožgan. (U t o n i 1 i) sta v 6etrtek dve deklici v Savi pod brežkira gradom. Starejša hotela je rešiti mlajšo a tudi ona je našla grob v valovih. (I z C e 1 j a.) Po širni Sloveniji prirejaio se letos slavnosti v proslavo 501etnega vladanja našega cesarja Frana Josipa. Tudi v Celju priredili smo bili Slovenci enako slavnost, koje se je udeležilo razun nas mestjanov ogromna množica okoli6anskega ljudstva in lepo število gostov iz cele slovenske Stajarske, kakor tudi iz drugih krajev. Natan6ne popise te znamenite in redke slavnosti prinašali so razni slovenski in celo nekateri nemški 6asniki ter lepo opisavali veliko navdušenost, ki }e vladala pri tej slavnosti kot izraz odkritosr6ne ljubezni in vdanosti, koji gojijo Slovenci napram svojerau osivelemu vladarju. Edino naSi celjski izvoljenci, ki delujejo le na poveli6anje Prusiie, niso imeli lepega o6esa za nas in našo slavnost. Da, še ve6! SkuSali so na vsak naSin prepre6iti to slavnost. Zato so najprej naglašali, da je ta slavnost velika provokacija, ki bode celjsko »plemenito kri« tako razburila, da bode prišlo do groznega boja. Ker njim pa tega nihče ni verjel, spravili so po konci vso tisto druhal najnižje vrste, ki vam za frakel šnopsa stori vse, kar zahtevate; in obljubili so nji dosti pija6e, ako bode ravnala, kakor se nji bo zapovedalo. Ko je pa prišla slavnost, spustili so jih kakor priučene pudlne, da so metali v Slovence kamenje, s 6rnilom napolnjena jajca, hudi6evo olje in delali druge nespodobnosti; pa tudi sami so pridno pomagali, 6eš, zdaj pa vidite Slovenci, kako ste nas razjezili. Kaj je neki privedlo naše Nemce do te slepe jeze ? Ni6 druga, kakor spoznanje, da s Slovenci se ne bo dalo ve6 tako pometati, kakor svoje dni in da ti ho6ejo biti na svoji zemlji sami gcspodarji. To njim je pri6ala zlasti ogromna udeležba okoliškega ljudstva in posebno so jih ostrašili mnogoštevilno zastopani kmetski fantje, ki so s Sirokimi trobojnicami 6ez prsa skupno prihajali iz različnih krajev, da pokažejo na slavnosti udanost do cesarja in ob enem Ijubezen do svoje domovine. Videli so, da se naše ljudstvo zaveda svojih dolžnosti in da ho6e to pokazati tudi javno, naj si bo to našim nasprotnikom prijetno ali ne. Splavalo je Nemcem zopet precej upanja na nemško Celje po Savinji. (Celjski junak Oechs.) Kakor smo že poro6ali, se je Viljem Oechs pri zadnji celjski slavnosti tako odlikoval, da je bil od okrožnega sodiš6a v spremstvu orožnikov povabljen na ve6dnevni pogovor. Po devetdnevnem bivanju pri okrožnem sodiš6u bil je zopet odslovljen, ker so njegovi dobri prijatelji darovali precejšnjo denarno žrtev, s katero je sedaj njegova dragocena oseba pri sodniji zavarovana. Oechs, Oechs! slabi 6asi se ti bližajo, pa dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti! (»S lovenski List«) poro6a v št. 47 dne 27. avg. t. L: »Za dr. Gregori6em-Koblar. V6eraj je dobil g. Koblar od kranjskega deželnega odbora strog ukor, ker je bil sotrudnik pri »Slov. Listu« in ukaz, da mora izstopiti iz konzorcija »Slov. Lista« ter opustiti vsako sodelovanje pri našem listu. Dr. Gregori6 in Koblar se umakneta sili. Ce se bode dr. Tav6arju posre6ilo uni6iti na ta na6in naš list, d^nes še ne vemo.« — To je zopet korak, kateri osvetljuje pretužne kranjske politične razmere. Nam ne gre tu za dr. Gregoriča, za kurata Koblarja, ali pa za >Slov. List«, tudi se ne6emo v boj kraniskih strank mešati, a v imenu politiSke svobode in pravi6nosti moramo tako postopanje najodločneje obsojati. Svoj 6as je nemSki deželni odbor gospodoval na Kranjskem in tedaj je urejeval »Slov. Narod« deželnemu odboru podrejeni zdravnik v prisilni delavnici dr. Vošnjak (prednik dr. Gregori6a) in ž njim je jako radikalno politikoval ter nemški gospodi zgago delal dr. Karol Bleiweiss, a nemški dež. odbor ni padel tako globoko, da bi se bil potom disciplinarne preiskave bojeval s svojima nasprotnikoma. Tudi ko je katoliškonarodna stranka imela vodstvo v dež. odboru, nikdar ni tako postopala proti politiškim svojim nasprotnikom, kakor sedaj, ko gospoduje v deželnem odboru svobodna duša, dr. Tav6ar. To je svobodomiselno, preganjati politične nasprotnike! (Cvet celjske inteligence.) 0 priliki lepe pevske slavnosti v Celiu dne 14. in 15. t. m. odlikovali so se pred vsem celjski nemSki akademiki. Že dopoldne videl si tam, kjer je celjsko barabstvo najbolj razgrajalo in nesramno postopalo proti nam, da so vodje teh dvomljivih elementov — akademiki. Najve6 dela so pa ti gospodje imeli po no6i. Ker je bil na ve6er 14. t. m. prostor pred »Narodnim Domom« pod voiaškim varstvom in se torej tam ni dalo kaj posebnega prirediti, pri6akovali so viteški gospodje posamezne vdeležence slavnosti pred stanovanji, da bi iih tam primerno pozdravili. Tako je na primer 6akala cela tolpa s palicami in kamni dobro oborožena pred hiSo, v kateri stanuje g. dr. Fran Mayer, na 6elu iim »večni akademik« Karol Balogh in mle6ni abiturijent Altziebler. Pred kavarno »Hausbaum*, zbi- rališ6em celjskih nacijonalcev, pozdravili so akademi6no izobraženi gospodje mimo voze6e se Slovence s kamni. A vkljub terau si upa nenoški listič pisariti o izzivanju in izgredih od naSe strani! (Zoliovo ravnanje z nemškimi strankami). V uvodnem 6lanku govorimo danes, kako ravna vodja okrajnega glavarstva v Slovengradcu nasproti slovenskim strankam. Zajedno se nam poroča od prijateljske strani, da omenjeni gospod zna tudi prijazen biti. ako je namreč stranka nemškega mišljenja. V njegovem glavarstvu se nahaja krčmar, ki je posili Nemec. Godce ima vedno brez licence. Ce ga občina naznani, kaznuje ga glavarstvo dosledno le z 2 gld. Ta kazen je za kr6marja jako ugodna, kajti pride mu še vedno ceneje nego prošnja z razli6nimi koleki. Tudi to je zna6ilno, da se temu kr6marju dovoljuje brez vedenja ob6ine kr6marska koncesija za zunaj hiše. Kr6mar, ker je nemško-nacijonalnega mišljenja, sme s Zoffom kar preko glav ob6inskega predstojništva ob6evati. Lepe razmere vladajo v Zoffovem glavarstvu! (Nevrjetno, a resnižno.) V Polj6anah na hišig. Ferd. Ivanuša, župana ob6ine Pekovska vas je nabit na deski razglas o črnovojnikih v nemškem jeziku, do6im je slovenski del pripognjen k steni. Višje oblasti se tako težko preprosijo za dvojezi6ne objave, a doma6ini nam še to skrivajo. Gosp. župan, to je nepostavno! Od Vas tudi tega nismo pri6akovali, pa podpisano je: affichirt am 10. August 1898. Ivanuš m. p. Bog pomagaj, 6e se to godi na zelenem drevesu, ni 6uda, da je tako malo sadu! (Vdeško seminiS6e) mariborsko so vsprejeti izmed 86 prosilcev: J. Ahi6 iz Laporja, M. Barbi6 iz Vidma, J. Bogovi6 iz Arti6a, K. Brezo6nik iz Št. Lovrenca nad Mariborom, Fr. Janžekovi6 iz Št. Lovrenca v Slov. gor., K. Kranjc iz Št. Jurija ob Š6avnici, J. Lever iz Št. Martina pri Gornjeragradu, L. Mastnak iz Slivnice pri Celju, S. Medved iz Cirkovic, P. Pavli6 iz Št. Lovrenca nad Mariborom, S. Petek iz Št. Marjeta niže Ptuja, J. Rajšp iz Spodnje Polskave, J. Zorman iz Sv. Trojice v Slov. gor., J. 2nidari6 iz Središ6a. (Župnijski izpit) delajo 6. g.: J. Doberšek, Fr. Hurt, K. Ka6i6nik in A. Veternik. (P r e m e š 6 e n j e.) Gospod Radoslav Milauc, uradnik juž. žel. in podpredsednik »slov. bral. in pev. društvo Maribor«, preseli se v začetku septembra v Ljubljano. Z njim izgubi slov. društvo vrlega narodnjaka in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda marljivega sodelavca. (Duhovniške spremembe.) Inštaliran je bil danes 1. sept. 6. g. A. Šoba na župnijo Zdole. (Iz Zagreba) nam piše prijatelj lista: Te dneve se je tukaj v saraostanu 66. milosr6nih sester zbralo blizo 90 učiteljic, da so opravile duhovne vajč, katere je vodil jezuit 0. Kulundžič. Lepo znamenje od hrvaških učiteljic, katere se odlo6no pokazujejo kot krš6anske vzgojiteljice in se ne zmenijo za zbadanje in zasmehovanje malovernežev. Cesapske alavnosti. (Iz Frankolovega) nam pišejo: V ponedeljek dne 22. avgusta 1898 1. se je vršila na Frankolovem šolska slavnost v proslavo petdesetletnice Njeg. Veli6. Franca Jožefa I. izvanredno sijajno. Zjutraj ob 9. uri se je zbrala vsa šolska mladina s svojima g. učiteljema, mnogo dosluženih vojakov pod vodstvom g. Dorainika BezenSeka k slovesni sv. maSi. Nato se je pred šolo slovesno blagoslovila v spomin jubilejne slavnosti Solarska zastava. V ginljivih besedah je nagovoril 6. g. Prese6nik navzo6e ter jih vspodbujal in opozarjal na važnost in hvaležnost šolarske zastave. Spominjal se je najve6je Frankolske dobrotnice graj86akinje Alice Faber, g. prof. BezenSeka in domačega nadu6itelja Zupan6i6a, kateri je vso veselico priredil. Marsikomu porosila je solza o6i. Po tem podala se je šolska mladina in mnogo liudstva v Frankolsko grajš6ino, kjer je že poprejšnji dan dobilo 43 otrok vso obleko, a danes pa vsa mladina gostoljuben vsprejem. — Tukaj priredil se je tudi otroški koncert z govori. Govorili so g. nadu6itelj Zupan6i6 in 5 otrok. Popoldan vršila se je jubilejna slavnost 501etnice Njeg. Veli6. Franca Jožefa, prirejena od Frankolskega «Bralnega društva.* Proslavljali smo našega presvetlega cesarja v pozno no6 z navduSevalnimi nagovori in petjem. Potovalni učitelj g. Ivan Bel6 govoril je z znanim, dobrim uspehom o vinarstvu in sadjarstvu. (I z Crešnjevca.) Za šolsko mladino v Crešnjevcu se priredi 7. septembra slavnost v proslavo 501etnice vladanja našega presv. cesarja Franca Jožefa z mnogovrstnim vsporedom. Povabljeni so vsi prijatelji šole in mladine. (V J a r e n i n i) se je cesarska slavnost dne 21. avgusta sijajno izvršila. V lepem slavnostnem govoru nam je g. župnik Čižek opisal svitlega cesarja kot moža pobožnega srca, plemenitega zna6aja in gorečega kristjana. Prav dobro je pel naš pevski zbor, kateremu sta pomagala vrla slav6ka 66. gg. korvikar Štrakl in kapelan Sigl. Mladenči in dekleta pa so navdušeno deklamovali domoljubne pesni. Jarenina je bila vsa v zastavah. Strelba je od ranega jutra do poznega ve6era pretresala hribe in doline. Zve6er pa so bile vse hiše krasno razsvetljene, do 140 lampijonov je 6arobno svetilo temno noč; po hribih pa so goreli kresovi. Kaj tako veličastnega še Jarenina ni videla. Tako slovensko ljudstvo 6asti svojega vladarja. (I z L e m b a h a.) Rojstni dan presvitl. cesarja in oOletnico njih slavnostnega vladanja smo 18. avgusta s šolsko mladino prav sijajno obhajali. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, pri kateri so otroci peli. Po maši smo Sli na vrt g. Robi6a. Domači g. župnik pozdravi v imenu kraj. šolskega sveta navzo6e ter njim razloži pomen dvojne preimenitne slavnosti, rojstni dan presv. cesarja in 501etnica njih slavnega vladanja. Otroci so po govoru zapeli cesarsko pesem in pri6ela se je gledališ6na igra, ktero so mladi igralci prav dobro igrali. Opoldne vsedli smo se k pokritim mizam. Lepo je bilo videti, kako so gospe in gospodi6ne stregle otrokom, kateri so okrep6ani korajžno prepevali. Naj bo izre6ena tukaj sr6na zahvala vsem onim, kateri so koli6kaj pripomogli k lepi cesarski slavnosti. (Slovenski dijaki) na Murskem polju prirede dne 4. sept. veselico v proslavo 501etn. cesarjeve z govori, deklamacijami in gledališko igro: »Sila skrivnosti,* v gostilni g. M. Lebarja v Volčjivesi pri Ljutomeru. (Šola pri Sv. Marku niže Ptuja) priredi 11. sept. ob 2. uri popoldne na cerkvenem trgu cesarsko slavnost z gledališko igro otrok: Na Dunaj! — petjem in deklamacijami. Ob 4. uri skupni odhod v bližnji gozdi6ek. Tukaj ljudska veselica z zanirnivim vsporedom. Slavnost se vrši o vsakem vremenu. K prav obilni vdeležbi vabi vse prijatelje Sol. mladine najuljudneje odbor. (Iz Sol6ave) smo dobili od prijazne nam strani lepo poro6ilo o cesarski slavnosti, ki se je vršila tam 18. avg. Ker nam primanjkuje tudi takrat še prostora, naj nam bo dovoljeno, le kratko poro6ati o lepi veselici. Že nad predve6er so pokali topiči in raz vse hiSe vihrale so zastave, posebno trobojnice. Drugi dan je bila najprej sv. maša, potem pa so odkorakali veterani in dosluženi vojaki, spremljani od mnogobrojnega ljudstva, na vas pred staro župniš6e. Tam je proslavljal 6. g. župnik v vznešenih besedah ljubega nam vladarja. Pre6itala se je tudi udanostna brzojavka, ki se je odposlala takoj na dvorno pisarno. Ljudstvo je bilo ginjeno in navdušeno. — Tudi Sol6ava je bila zastopana na županskem shodu v Ljubljani po županu Radušniku in po Antonu Knezu. (Cesarske slavnosti) so se vršile še tudi v Št. Juriju ob Taboru, pri Št. Bol- fanku y Slov. gor., v Kr6evini pri Ptuju. — Dobili smo natan6neje dopise o njih, a žal, prostora niroamo, da bi jih priobčili. Dpuštvene. (Za družbo duhovnikov) so meseca julija in avgusta vplačali 66. gg.-r Grušovnik Adam 26 gld., Kukovič Fr. 25 gl., Menhart Jak. 10 gld. Višnar Fr. 10 gl., Slatinšek Ant. 3 gld., Korošec Anton 3 gl, Bratuša Al. 3 gld. (letn. do 1902), Kova6i6 Anton 2 gld., Erjavec Peter 1 gld., Simoni6 Fr. 1 gld., Pivec Štelan 2 gld. (Iz Cadrama in iz Oplotnice.) Dne 4. septembra po ve6ernicah priredi 6adramsko katoliško-narodno-politično-kmetovalsko društvo »Sloga« slavnost v proslavo 501etnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. v gostilni g. Založnika (pri >Štefanu«) v Oplotnici. Pri tej slavnosti nastopili bodo razni govorniki, med temi tudi g. Dragotin Hribar iz Celja o geslu »Vse za vero, dom, cesarja«.. Ker bo ta slavnost ne samo cesarska, terave6 tudi narodna s popolnoma slovensko zabavo, s petjem in godbo, zato pri6akujemo prav obilne udeležbe ne samo doma6inov, ampak tudi mnogih drugih, ki nam bodo vsi prav dobro došli. Odbor društva »Sloga«. (Bralno društvo vFrankolovem) si je 22. avgusta izvolilo g. Dragotina Zupan6i6a, nadu6itelja predsednikom; odbornikom so izvoljeni 6. g. Gregor Prese6nik, župnik na Frankolovem, 6. g. Franc Ogrizek, župnik v Črešnicah in gg. Filip Koderman, Gašper Šoster, gd6. Dragotina Lešnjak; namestnikom pa gg. Dominik Bezenšek in Jan. GorenSek. (»Katoliško-politi6no društvo za kozjanski okraj«) priredi v nedeljo 4. septembra ob 4. uri popoldne ljudski shod v Pod6etrtku v gostilni g. Nik. Staroveški z naslednjim vsporedom: 1. Pozdrav na6elnikov. 2. Predavanje potovalnega u6itelja J. Bele o vino- in sadiereji. 3. Politi6ni položaj Slovencev, govori 6. g. M. Tomaži6. 4. »Vse za vero, dom, cesarja«, govori 6. gosp. drd. J. Hohnjec. 5. »Ljubezen do materinega jezika«, govori 6. g. Fr. Mur§16. 6. Vpisovanje novih udov. 7. Nasveti in vprašanja. V Pod6etrtek tedaj v nedeljo, rojaki slovenski! Uljudno Vas vabi odbor. (Dijaški kuhinii v Ptuju) so darovali v šolskem letu 1897/98: Belšak o. Karl, minorit 10 11., BratuSa AL, beneficijat 10 11., dr. Brumen, odvetnik 10 11., Cilenšek M., profesor 10 fl., dr. Horvat T., odvetnik 10 11., Majcen F., profesor 10 11., Moravec Fr., mestni vikar 10 fl., Menhart J., mestni kapelan in katehet 2 11., Ožgan S., c. kr. notar 10 11., dr. Ploi J., odvetnik 27 11., SedIa6ek J., tajnik 5 11., Šalamon Fr., dekan in nadžupnik v Rogatcu 10 11. (Dalje prih.) (Društvo odvetniških in notarskih uradnikov na Spodnjem Štajerskem v C e 1 i u) preosnovi se na podlagi od ministerstva notranjih zadev potrjenih pravil in sicer tako, da razširi svoj. delokrog tudi na Kranjsko, Koroško in Primorsko. V kratkem se skli6e ob6ni zbor in nadejati se je, da bode društvo na podlagi temeljito razširjenih svojih pravil in obširnejega delokroga uspeSneje delovati zamoglo kot dosedaj. (Blagoslovjenje jubilejne kapelice sv. Cirila in Metoda pod O j s t r i e o), katero je postavila savinjska podružnica »Slovenskegaplaninskega druStva«, bode prihodnji pondeljek, t. j. 5. septembra ob 9. uri predpoldan. V slu6aju zelo neugodnega vremena pa dne 12. septembra. Taka slavnost je zelo redka, zatorej opozarjamo vsakogar, posebno pa gospode dijake na njo. Kapelica je najviSji hram božji, v katerem se bode brala sv. maša, ne le v naši škofiji, ampak v celi Štajerski. Stoji v bližini «Kocbekove ko6e> 1770 m visoko. Pot do kapelice ni niti nevaren, niti pretežaven in lahko celo darae in otroci pridejo tje. Omenjeni dan bode bralo v kapelici ve6 duhovnikov sv. maše. (»Vranska Vila«) bo obhajala 8. septembra izredno veliko slavnost. Vspored: Dne 7. sept. razsvetljava trga, mirozov in podoknica kumici Filipini Schaurjevi, graš6akinji na Vranskem. Dne 8. sept. zjutraj budnica. Ob 9. uri sprejem gostov. Ob pol 11. sv. maša v župnijski cerkvi. Ob 11. blagoslovljenje pevske zastave »Vranske Vile< in zabijanje žebljev bred cerkvijo. Ob 1. uri skupni obed. Ob 3. uri telovadba sl. tel. dr. »Celjski Sokol«. Ob 4. uri pevski koncert »Vranske Vile«. Po koncertu ples in prosta zabava. Vstopnice k koncertu za osebo 50 kr. (Pri zborovanju bralnega društva v Šmartnu pri Slovengradcu) dne 28. avgusta je potovalni u6itelj g. Bele govoril o porabi sadja. Potem se je vršila mi6na cesarska slavnost. V siiajnem govoru je 6. g. Zemlji6 slavil cesarja Franca Jožefa posebno z ozirom na Slovence. Doma6i pevski zbor nas je kratkočasil s krasnim petjem. (Bralno društvo v Podvincih p r i P t u j u) priredi v proslavo 501etnice vladanja presvitlega cesarja v nedeljo dne 4. septembra ob 3. uri popoldne veselico v gottilni gosp. Vojskovi. Vsa sosedna bralna društva in priiatelje vabi najuljudneje odbor. (Zelovaženshod) sklicuje krš6anskosociialno politi6no društvo »Naprej« v Celju na torek, 13. septembra, ob 10. uri dopoldne v celjski »Narodni dom« s tem vsporedom: 3. a) Kako je gmotno stanje obrtnega in kmetskega delavstva, njih pla6a, njih potrebš6ine, stanovanje itd. b) Koliko je njih žtevilo v posameznih krajih, kake stroke ali »branše« so. c) Kakega mišljenja so: koliko je naših, koliko socijalnih demokratov, koliko oeodlo6nih, kake 6asnike bero itd. 0 teh to6kah prosimo vse blagovoljne somisljenike vseh stanov cele naše dežele, da poizvedujte in takrat pridite poro6at iz vseh krajev Spodnje Štaiarske. Taka poro6ila nam bodo dala trdno stalo našemu delovanju. II. Razpravljali bodo posamezni govorniki o imenitnejših in zanimivejSih socijalnih predmetih. To se bode naznanilo natanje prihodnji6. Kdor želi kaj ve6 zvedeti ali kaj svetovati ali karžekoli, blagovoli se domeniti z g. J. M. Kržisnikom, kapelanom na Teharjih pri Celju. SomiSljeniki vseh stanov, pridite še vseh stranij naše dežele v prav obilnem Stevilu! Gre se za dobro stvar, silno važno in pere6o. Snidimo se, da se seznanimo ter v skupnem dogovoru razjasnimo svoje na6rte in okrepimo svojo voljo za nadaljni boj do zmage v prid nižjim slojem. (V a b i 1 o k v e s e 1 i c i), katero priredi bralno društvo pri Sv. Juriju ob Š6avnici v proslavo 501etnice vladanja Njega Veli6anstva dne 4. septembra v prostorih gostilne gospe Kreitove z govorom, tamburanjem, petjem in gledališ6no igro «Bob iz Kranja.* Ker se posebna vabila ne bodo pošiljala, vabimo tem potem najuljudneje k mnogobrojni udeležbi. Vstopnina prosta. Odbor. (Gospodarsko bralno društvo v Kozjem) priredi dne 18. septembra letno zborovanje ter veliko veselico z govori, petjem, sre6olovom in godbo v proslavo petdesetletnice slavnega vladanja presvitlega cesarja. Natan6neji vspored objavimo o pravem 6asu. Odbor. (Ob6ni zbor Leonove družbe) dne 5. septembra 1.1. ob 10. uri v knjižni dvorani semeniš6a v Ljubljani. Dnevni red: Ogovor predsednikov. — Poro6ilo tajnikovo. — Poročilo blagajnikovo. — Slučajnosti. — Posamezni nasveti: o izdavanju apologetik, dr. Krek; o kulturni in socijalni zgodovini, J. Benkovi6; o doma6i stari umetnosti, Viktor Steska, o izdanju brošuric, dr. J. Janeži6. — Popoldne ob 4. uri v dvorani »Katoliškega doma» znanstveni predavanji: 1. 0 kapitalizmu, dr. Jos. Pavlica. — 2. Kako se drobe Marksovi nauki, dr. Krek. Odbor. (251etnico društvenega obstanka) obhaja u6iteljsko društvo za ormoSki okraj, 4. dne septembra meseca t. 1. v Ormoži s sv. mašo, slavnostnim zborovanjem, odkritjem spomenika pokojnemu tovarišu g. Antonu Freuensfeldu na pokopališ6u, koncertom s petjem in z godbo harde6kega gasil. društva. (Bralno in gasillno društvo v Cezanjevcih)priredi povodomcesarjevega jubileja v nedeljo 11. septembra lepo veselico. Ob 3 uri popoldne bode blagoslavljanje novega gasilnega spraviš6a v Cezanjevcih in potem na Kamenš6aku pri Slavi6u zabava.