425
Dopisi.
Iz Poddrage na Vipavskem 18. dec. — Dovolite nam besedico o našej čitalnici in njenih nasprotnikih. Kakor je znano, z velikim trudom smo Poddra-žanje čitalnico ustanovili, kajti Še čez dve leti smo čakali potrjenja njenih pravih Kakor pa tudi nobena dobra reč ni brez nasprotnikov, tako tudi naša čitalnica že iz prvega začetka ni bila brez nasprotnikov. Ker nam vendar ni poguma manjkalo, nismo se brigali za . nasprotovanje, a tudi zamerili nismo nasprotnikom, ker pravega pomena čitalničinega niso razumeli. Zdaj pa, ko so se vsa mnenja lahko razjasnila , mora nasprotovanje se le na laži upirati, tem pa se moramo resno nasproti ustaviti. Ne bilo bi zamere, ako bi kaka babica zoper nas jezik brusila, kajti navadno je, da bljuskne na dan^ kar jej na jezik pride; tako tifdi ne zamerimo ,,omikanemu čevljarju'^, ker vemo, da on po dninah le z babicami občuje, je tedaj tudi njihove gore list. Al druga je, kedar mož, kteri je prisegel, da dela za blagor srenje, se z lažjo zoper nas vzdigne. Čenčal je namreč naš župan, da smo čitalničarji razžaljivo pesem zložili in jo učitelju o njegovem prihodu pred durmi v nečast zapeli. To, oče župan, je nesramna laž; mi to lahko potrdimo s prisego; vas pa očitno poživljamo, da svoje žlobodranje dokažete! Naši čitalnici je dolžnost, da brani svoje poštenje, njeni udje pa so tudi pogumni, da se ne dajo po vsakem odpadencu v kozji rog vgnati. Mar misli kdo, da slovenski narod na domači zemlji živi le od milosti nemškutarske? Pojte rakom žvižgat lažnjivi vi preroki! — pravi naš Preširen, in to ponavljamo mi vam renegatom!
Več čitalnica rje v.
Iz Planine 20. dec. (Sleparija, tatvina, javna po-silnost.) Pred nekimi dnevi je dela naša sodnija v preiskovalni zapor priprostega kmeta iz Oblok, kteri je pri svojej kupčiji s pitanimi voli, prešiči, lesom itd. ljudi osleparil za 15.000 gold.; nekteri celo trdijo, da se bo celo do 30.000 gold. dolga pokazalo. Kaj tacega se do-zdaj menda še ni slišalo od kmetica, kteri je bil posestnik slabega in zelo zadolženega se]a. — Ravnokar pa smo izvedeli tudi, da posestnica Serko v Cerknici je bila te dni pokradena za kakih 600 gold. vrednosti; med pogrešanimi rečmi je dragocena ura, dokaj sre-bernih žlic in nekaj ženske obleke. — Ker že o žalostnih dogodkih sporočamo, ne moremo zamolčati, da v bližnej našej okolici preiskuje od c. k. deželne sod-nije poslan sodnik o gozdnih zadevah grajščine Has-berg zaradi hudodelstva javne posilnosti. Mi ne zagovarjamo takega dogodka, ne moremo si pa kaj|, da ne bi pristavili, da bi se kaj takega gotovo ne zgodilo pri nas, ako bi imenovana grajščina svojo dolžnost storila in bi gosposke že vendar enkrat razmotanje servitutnih pravic do konca dognale. Ali ni v resnici žalostno za našega kmeta, kteri je z njegjovimi gozdnimi pravicami še tam, kjer je bil pred 10 leti, med tem pa grajščina les iz gozda prodaja in ga tudi tako slabo varuje , da morejo neopravičeni škodo delati. Naj bi visoka vlada vendar enkrat svoje oko obrnila na velike stroške pri politični gosposki in pri sodniji, kteri se ravno zakadi tega naraščajo, ker gozdne pravice še dandanes niso poravnane! Zadnje dni se je podal v tej zadevi naš župan do svitlega cesarja, med tem pa je grajščina njegovo gospo osramotiti hotla, al ona jej je to spodobno vrnila. Ce se nas vladar sam usmilil ne bo, bomo še vedno zdihovali in trpeli, kakor dolgo bomo mogli. Naj pa se pomisli, da predno^ pogine, se tudi črv vije I
Iz Postojne. —  Čitalnica napravi zopet veselico
dan t. m. zvečer ob 7. uri z raznovrstnim petjem, deklaraacijo, tombolo in glediščino igro „Slep ni lep", h kteri uljudno vabi                                            odbor.
Iz Krope. (Lovcem na znanje.)    13. dan t. m., ko
sem Šel na lov, sem vstrelil j azbeca, kterega sem ravno na poti po snegu lažečega srečal. Ali ni to nenavadna prikazen zato, ker ta žival pozimi spi? Naj to razsodijo bolj izvedeni lovski prijatelji. *)
Andrej Prime c.
Iz Sodražice. (Vabilo,) Bralno društvo naše bode na sv. Štefana zvečer ob 5. uri napravilo ,,Besedo s tombolo", h kteri vse Častite ude in sploh vse slovenske rodoljube prijazno vabi                                odbor.
Iz Ljubljane. Po postavi od 29. sušca t. 1. ima po vsem cesarstvu z začetkom prihodnjega 1870. leta biti popisovanje ljudstva in živine. Mestni magistrat hišnim posestnikom ravnokar razpošilja dotične liste.
— (Slovenski predstavi v  deželnem gledišču)   ste   v nedeljo dramatičnemu društvu  se spet prav na čast izvršile; občinstvo prepolnega gledišča je burko ,,Gospod Capek",   še posebno   pa  spevoigro „Tičnik" z velikim zadovoljstvom  sprejelo^    Prav gladko   so   v  prvi  igrali gospodje   Graseli,   Susteršič,   Horak,   Noli   in Grecelj in ž njimi se vrstile gospodičini Brusova in Jamnikova;   živahno   življenje   v  tej   burki pa seje posebno takrat začelo, ko je ,;jud'* pristopil, kterega je gosp. Susteršič v vsem tako izvrstno   delal,^da moremo res reči: „jeder ZoU ein Jude".    Gosp. Susteršič bode klasičen v „Tat v mlinu", kader pride ta šaloigra na vrsto. — V „Tičniku" (tej iz predstav v čitalnici že jako priljubljeni spevoigri) se je odlikovala gospodičina pl. Neugebauer s krasnim glasom in korektnim petjem, in ker je prvikrat še le stopila na glediščin oder, so jej trije venci,   ki   so  jej   došli   iz   lož in  parterja, mogli znamenje   biti v spodbudo prihodnjega delovanja, delovanja na javnem odru. Gospa Odijeva si je svoje zmage zmiraj gotova, naj poje ali naj igrd, in tako bilo je tudi danes. Tudi gospoda Filapič in Valenta sta bila v petji in besedi popolnoma  na svojem mestu,   in ker   se  je   pevski zbor  spet tako možko držal,   da tacega zbora nikoli ne slišimo na gledišču ljubljanskem, se upravičeno kaže občno zadovoljstvo, s kterim je bila ta opereta s sodelovanjem godbe c.  k. grof Huynovega polka pod vodstvom kapelnika čitalničinega gosp. For-sterja sprejeta. — Ne moremo si  kaj,   da   ne  bi   po „Triglavu"   omenili,    kako   „prijazni"   so   nemškutarji slovenskim igram.  Nekdo je prosil gospo Janež-evo, naj mu za   ta  večer   svojo   ložo prepusti.    „Vsak drug večer rada,   le danes ne — je bil njen odgovor — pri slovenskih igrah jo tudi za 1000 gold. ne dam, kajti ta večer mora loža — prazna biti".   Gospo ledrarico, rojeno Celjanko,   vprašamo le to:   ali  tudi  usnje,  ki se prideluje na zemlji slovenski,   od   hiše podi,   in ali ga maže le z maslom nemške kulture?    „Tagblatt" paj, ki zmirom  ve   čenčati   le od „Unversonlichkeit der Natio-nalen", zavrnemo na take in enake zagrizene nemškute! — {Ubogim šolskim otrokom) je bila nedelja v Čitalnici dan velicega veselja;   prejel  je vsak popolno in dobro zimsko obleko,   usmiljeni   peki   so jim   darovali cele kupe kruha, in blaga rodovina grofa Wurmbranda, predsednika katoliškega društva, jih je obdarovala še s sadjem in druzimi rečmi, ki jih sicer otročičem sv. Miklavž nosi.   Pred delitvijo  obleke in po delitvi sta pre-častita   gospoda   kanonik   in   knezo-škofov   namestnik Kramar in dr. Orel v lepih govorih razložila dobrot-Ijivi namen te delitve   in   otročičem   na srce pokladala, pridnim biti v šoli  in  s tem  dobrotnikom   svojim hvaležnost skazati.    Gosp. dr. Orel je   naposled  še   nado
*) Tedaj žalibog! tudi jazbeci čutijo, da zime ni, in da vlada le zimski čas, ki nam žuga vzeti vso ozimino na polji.
Vred.
426
izrekel, da tudi prihodnje leto in še dalje naprej ostane ta delitev. Tudi mi to želimo, in smo dr. Orlovi rodo-vini hvaležni, da je prva sprožila to blago početje, ktero je letos katoliško društvo z živo podporo mnozih gospA in gospodičin čitalnice nase lepo dovršilo.
—¦ (Gosp. Davorin Jenko), čegar krasna pesem „Naprej zastava slave^' je njegovo ime razglasila daleč po Bvfetu, napravi pred odhodom svojim v Prago v nedeljo zvečer „besedo" v čitalnici, v kteri se bode med drugim pelo 8 njegovih večidel novih pesem. Ni nam treba reklamov delati za Jenkovo „besedo", njegovo imč je že vabilo samo po sebi.    Vstopnina je le 50 kr.
—   {Gospodicina Katinka PhryrrC) je v dveh koncertih z veliko slavo na glasoviru igrala.
— {Ljubljanski ^^Ubrikovci^^.) Bilo je danes teden ob VgG. zvečer (da je ob VaS. že temno, se ve), kar se čuje v šolskem poslopju iz sobe poleg uradnice nor-malkine neko ihtenje, cviljenje, ropotanje, trkanje itd. Zdajci se zasveti, ključi zarožljajo, duri se odpr6, in — kaj je bilo? Sest zmršenih šolarjev, ki so bili na noč skupaj zaprti; — po tleh so bila znati ,,neka'' zemlje-pisja! Govori se o tem po mestu, a čudimo se vendar, da nam „Tagblatt^' o tej „Ubryk-Affaire" — nič ne povč. Morebiti bi vedel o tej reči povedati kaj gosp. Nedved ali vsaj prof. Heinrich, njihov dobrodejni rešitelj, ljubljanskemu nemškemu teatru na korist? Mi pa vprašamo le to: ali je to prav, skupaj na noč brez varstva mladino tako zapirati? naj veliki pedagog g. Pirker pov6: je li to pedagogisch zulassig??
—  {Rojstni dan decemberske ustave) je v nedeljo zvečer na strelišču obhajalo tukajšnje konst. društvo s pojedino in besedovanjem. Ker je liberalno ministerstvo v hudi stiski, treba mu je od konstitucijonalcev podpore, in brž ko je mesto Brno, eldorado judovsko, glas dalo po Cislajtaniji za decembersko svečanost, bili so tudi drugej konstitucijonalci na nogah. Nihče jih ne moti v tem njihovem veselji; saj je Schmerling skozi 4 leta še celo cerkev napačno rabil, da jej je morala peti „Te Deum" na slavo njegove ustave, — zakaj bi konstitucijonalcem ne privoščili pogrebščine za decembersko ustavo. Al zoper to moramo očitno protesto-vati, da v takih zborih se šopiri peščica ljudi tako, kakor da bi bila ona v štant vzela ustavo. Naj se dd ustava taka, da bodo vsi avstrijski narodi zadovoljni, a ne samo nemci, potem ne bo sama peščica ljudi obhajala godu ustave, ampak obhajali ga bodo mnogo-brojni narodi. Kdor tej ustavi napiva, napiva le n e-zadovoljstvu narodov, čemur priča so dosti očitne sedanje ustavne homatije! Drugo pa, čemur se moramo nasproti ustaviti, je to, da govorniki, kakor Ertel, dr. Keesbacher, pastor Schak, Perger, dr. Gau-ster se vtikajo v ndrodne in cerkvene zadeve našega naroda, kteremu so tujci, in da neki dr. Račič kot „katolik" in „Slovan" napiva Miihlfeldu! Ce naposled Dežman pozdravlja pl. dr. K. Wurzbacha, da je prišel „kot deželni glavar" med to družbo, ga moramo opomniti, da pl. Wurzbachu ni za to dežela nobenega pooblastila dala, kajti „in diesem Lager" naša dežela ni, in ako Bog dd, tudi nikoli ne bode.
—   „Sokol" napravi 26. t. m. ob 10. uri zjutraj redni občni zbor, v kterega uljudno vabi vse družabnike
odbor.
—  {Poslano.) Danes še le sem po naključbi brala 46. list „Nj)vic^', v kterem je rečeno, da tudi jaz sem podpisala St. Petersko zaupnico gosp. dr. Zarniku. A to ni res. Jaz te zaupnice nisem podpisala, je tudi videla nisem in sploh še dr. Zarnika ne poznam ne.
V Ljubljani 21. dec. 1869.                    A. Vidic.