1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 929.5:94(497.4Branik)
Prejeto: 19. 10. 2007
Martin Ličen
univ. dipl. zgod., Branik 33, SI-5295 Branik e-pošta: martin]icen@yahoo.com
0 gospodih z Rihemberka, njihovi posesti in sorodstvenih povezavah
IZVLEČEK
Gospodje z Rihemberka so bili pomemben minist er ialski rod v slutbi goriških grofov, a so zaradi relativno kratkega pojava v goriški zgodovini malo poznani. Članek je le del diplomske naloge, v kateri so zbrane omembe pripadnikov tega plemiškega rodu iz virov 13. in 14. stoletja. Na osnovi teh virov je tu predstavljen obseg rihemberških posesti ter poročna in dedna politika rihemberške druiine, kot se kaie v poročnih pogodbah. Podan je tudi celosten pregled rihemberške zgodovine ter hipoteze o njihovem izvoru na podlagi zapisa imena in drutinskega grba.
KLJUČNE BESEDE Rihemberk, Branik, goriški große, srednjeveški viri
SUMMARY
ON SEIGNIORS FROM RIHEMBERK (REIFENBERG), THEIR PROPERTY AND FAMILY CONNECTIONS
The seigniors from Rihemberk (Reifenberg) were a significant ministerial family in service of the counts of Gorizia; however, because of a relatively short occurrence in the history of Gorizia they are scarcely known. The article is a part of the university degree paper in which mentionings of members of the noble family are collected from sources of the 13"' and 14" centuries. Based on those sources and here presented are the extent of the Rihemberk property, and conjugal and hereditary policy of the Rihemberk family as seen from matrimonial contracts. Also given is an overwiev of the Rihemberk history and a hypothesis on their origin based on the name andfamily coat-of-arms.
KEYWORDS
Rihemberk (Reifenberg), Branik, the counts of Gorizia, medieval sources
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
141 let rihemberškega rodu na Goriškem
V okvir goriške zgodovine se rihemberški rod vpiše v začetku 13. stoletja, ko so otroci Folkerja z Rihemberka in s tem vsi njihovi potomci prešli v novo odvisnostno razmeije: leta 1230 je namreč škof Henrik iz Brixna prepustil goriškemu grofu Majnliardu otroke svojega ministeriala Folkerja, od katerih ni imel velikih koristi, in v zameno dobil otroke Markvarda z Bleda.l V listini oglejskega patriarha Ulrika pa se že leta 1188 kot priča pojavi Oton z Rihemberka, za katerega pa se ne ve, v kakšnem sorodstvenem razmerju je bil s Folkeijem. Upoštevajoč omenjeni letnici lahko sklepamo, da ju loči ena ali dve generaciji in v primeru direktnega potomstva bi to pomenilo, da je Folker Otonov sin oz. vnuk. Dokazovanje te trditve je zaradi pomanjkanja pisnega gradiva oteženo. Več pisnih omemb pa imamo ohranjenih za naslednje tri generacije.
Pripadniki rihemberškega rodu so kot goriški ministeriali nastopali v številnih listinah goriške provenience, sami pa so listine izdajali redkeje. Taco se Folkeijev sin Ulrik I. že leta 1231 pojavi kot priča pri pravnem dejanju goriškega grofa Majn-
harda,2 pojavlja pa se tudi skupaj s svojim bratom Folkerjem, prav tako v seznamu prič.^ Ze prva generacija Rihemberških v službi goriških grofov se je uveljavila v takratni družbi, na kar kaže naziv gospod (dominus), s katerim so označeni v listinskih besedilih, ter tudi dejstvo, da se njihova imena pojavljajo na začetku seznama prič, v nekaterih primerih takoj za patriarhovim ali grofovim imenom.^ Ulrik I. pa ne nastopa samo kot priča, ampak nosi tudi vlogo razsodnika v sporu med oglejskim patriarhom Bertoldom in grofom Majnhardom III. leta 1249.5 Ulrikov brat Folker je verjetno umrl najkasneje leta 1250, saj se od tega leta naprej z Ulri-kom v listinah pojavlja njegov drugi brat, Hugon.
Ulrik I. je imel štiri otroke: Konrada, Folkerja, Ulrika II. in hči Gertrudo. Ta se je leta 1249 poročila z Biakvinom, sinom Vošalka iz Devina in s tem sta se sorodstveno povezali dve pomembni goriški ministerialski rodbini. Ob tej priliki je bila sklenjena tudi poročna pogodba, s katero Vošalk v imenu sina Biakvina obljubi Ulriku 200 mark oglejskih denaijev, Biakvin pa svoji soprogi obljubi 100 mark jutrnje.5 Sin Konrad se omenja v mirovni pogodbi, sklenjeni leta 1252 med salzburškim nad-
Grad Rihemberk -pogled z jugozahoda (foto: Martin Ličen).
1	Wiesflecker, Die Regesten, str. 116, št. 431.
2	Wiesflecker, Die Regesten, str. 116, št. 434; Kos, Gradivo 5, str. 263, št. 553.
3	Wiesflecker, Die Regesten, str. 118, št. 444.
Prav tam, str. 127, št. 480.
Baraga, Gradivo, str. 101, št. 82; Wiesflecker, Die Regesten, s_tr. 142, št. 539; Schurni, Urkunden, str. 142, št. 161. Stih, Srednjeveške, str. 185.
1008
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
Škofom Filipom in goriškima grofoma kot eden izmed talcev, ki bi bili poroki za ohranitev pre-mirjaJ
Ulrik I. je umrl leta 1277 v Čedadu, na njegov pogreb pa je svojega predstavnika poslal tudi oglejski patriarh Rajmund. Še v času njegovega življenja je rihemberški rod pridobil tudi nekatera posestva v Istri: najkasneje leta 1270 jim je namreč goriški grof podelil v zajem gospostvo Završje med Grožnjanom in Opartljem. Tega leta je Ulrik (II. ali III.) izdal ukaz, da se mora zapreti vsakega, ki bi v Završju deloval proti njemu.^ Na to gospostvo pa je vezan še en dokument iz leta 1276: z njim zastavi Ulrik II. svoji hčeri Frančiški, vdovi po Vošalku iz Momjana, svoje dohodke od gospostva v Završju za 1000 malih veronskih liber.9 V primerjavi z Ulri-kom I. je v dokumentih takratnega časa veliko manj omemb njegovega sina Ulrika II., kar pa ostane nespremenjeno tudi v naslednjih generacijah. Poznan je tudi brat Ulrika II., Folker. O njem nam priča listina, s katero se je po njegovi smrti leta 1297 razdelila njegova dediščina med Rudolfa iz Svib-nega, Bertolda iz Strassberga, Majnclina s Tuijaka ter brata Ulrika. Prvi trije so bili vsi poročeni s Folkerjevimi hčerami Diemuto, Gertrudo in Nežo, ki jih je imel v zakonu z Nežo iz Velthursna.lO
Rihemberški rod se je nadaljeval z Ulrikovim sinom. Ulrika III. zasledimo v listini iz leta 1292, s katero da svoji ženi Kunigundi, hčeri Dietalma iz Villalte, završniško gospostvo kot jutrnjo. Ulrik III. je bil kot edini iz rihemberškega rodu nosilec enega izmed dvornih uradov goriških grofov: med letoma 1295 in 1297 je bil Ulrik III. dvorni mojster fma-gister curie), ki je stal na čelu dvorne uprave, podrejeni pa so mu bili vsi ostali dvorni uradi. Preseneča dejstvo, da kljub pomembni vlogi, ki so jo imeli gospodje z Riliemberka (dvorni mojstri so prihajali le iz najpomembnejših ministerialskih rodov goriškega grofa), niso bili nikoli prej ali potem nosilci katerega koli goriškega urada. Ulrik III. se v tej funkciji omenja leta 1297, ko ga goriški grof Albert II. imenuje dikctus ministerialis noster Ulricus de Reyfenberch, magister curie nostre, umrl pa je leta 1301.11 Poznani so trije sinovi Ulrika III.: Konrad in Ulrik imata tipični rihemberški imeni, Dietalm pa je dobil ime po očetu svoje matere Kunigunde, Dietalmu iz Villalte. Zadnja generacija rihember-ških gospodov nastopi z otroki Dietalma: Konradom, Hugonom, Hedviko, Palmeiro, Ulrikom V. in verjetno Dietalmom Mlajšim. Konrad je omenjen 12. novembra 1329 kot Dietalmov sin pri nekem
sporu, za hčer Hedviko pa izvemo leta 1337, ko so se začela poročna pogajanja ter 1338, ko se poroči s Konradom iz Felbna.l2
Zadnji rihemberški moški potomec Ulrik V. je izpričan v več dokumentih, prvič leta 1333, ko je 3rejel potrdilo zadevajoč posest v Mitteldorfu v do-ini reke Moli s strani Ulrika iz Sagritza.l^ Leta 1336 je bilo sklenjeno premirje med goriškimi grofi in oglejskim patriarhom, s katerim se je končal spor za grad Braulins v Pušji vasi, ki ga je v vojni osvojil oglejski patriarh.l4 Kot poroštvo za izvajanje mirovnih sklepov je oglejski patriarh dobil za štiri mesece talce, med katerimi je bil tudi Ulrik V., sin Dietalma z Rihemberka. Ulrika V. spet srečamo leta 1356, ko je bil sklenjen sporazum s predstavniki Beneške republike,!^ leta 1358 pa zastavi beneškemu dožu svoj grad v Grožnjanu kot poroštvo za poravnavo dolga.l^ Zadnjič se Ulrik V. omeni julija eta 1371 zaradi spora glede lastništva nekega posestva na Krasu.l^ Umrl je v drugi polovici leta 1371, saj se 12. decembra že omenja njegova vdova, vse posesti, s katerimi je ta plemiški rod upravljal, pa so bile združene v rihemberški urad, na čelu katerega je bil grofov upravnik. Oskrbnik rihemberškega gradu pa je postal Štefan z Dornberka, ki v svoji listini pravi, da ga je goriški grof Majnhard ohišil na svojem gradu Rihemberk, da ga oskrbuje in varuje, dokler bo tako po njegovi (grofovi) volji in milosti.IS
V dokumentih tedanjega časa je moč zaslediti še nekatere omembe predstavnikov rihemberške hiše, a jih zaradi skoposti podatkov težje uvrstimo v sorod-
^ Baraga, Gradivo, str. 202, št. 186; Wiesflecker, Die Regesten, str. 154, št. 591.
8	Wiesflecker, Die Regesten, str. 228, št. 850.
9	Štih, Srednjeveške, str. 186.
10	Štih, Goriški große, str. 118.
11	Stopar, Rihemberk, str. 21.
12	Trotter, Die Herren, str. 543.
13	Prav tam.
14	Joppi, Domtnenti (1888), str. 54, št. 128.
15	Sardagna, Isignori di Reifenberg, str. 152, št. 7. Prav tam, str. 155, št. 9.
Kos, Jz zgodovine, str. 118; Trotter, Die Herreii, str. 570. Leta 1371 sta vojvode Albert III. in Lepold III. od Ivana iz Stegberg (bKzu Loža na Kranjskem) kupila posest na spodnjem Krasu in ki spadajo pod grad Adelsberg (Postojna). Vendar si je ta posestva lastil tudi Ulrik V. in vojvode sta določila Hugona z Devina, naj predse skliče Ivana in Ulrika ter naj se dokaže pripadnost dotičnih posesti pod grad Adelsberg. Očitno je zmagal Ivan iz saj je 31. marca 1372 Albert III. ukazal, naj se posestva, ki spadajo pod Adelsberg ne pripisujejo vdovi Ulrika V. in njihovim potomcem. Štih, Goriški große, str. 210: ...pehaust hat auf sein vest Reißeiiberg, als lang seiii gnad und will ist, zn semblicher weise, daz ich die vorgenante vest in guter hut undphleg haben soll... V 14. stoletju se je uveljavil izraz "ohišiti" (behausen), kar pomeni zaupati kastelanu varovanje, oskrbovanje in vzdrževanje gradu, ki naj bo zmeraj odprt za goriškega grofa in njegovo spremstvo. V tem času se je namreč spremenil dotedanji vojaški sistem, po katerem je plemič v zameno za opravljanje vojaške službe dobil od deželnega gospoda zemljiško gospostvo z gradom. Z namenom, da bi si čimveč gradov neposredno podredil, je nanje postavljal svoje uradnike - kastelane oz. oskrbnike, vojaška služba pa se je namesto s podeljenim fevdom začela plačevati z denarjem, viteško vojsko pa je tako zamenjala najemniška vojska.Gl. Štih, Goriški große, str. 208.
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
stveno strukturo tega rodu. Tako se leta 1251 omenja Henrik z Rihemberka, ki je od svojih vazalov prejel seznam njihovih fevdov in bil omenjen z označbo "iz starega plemstva"; lahko bi bil brat Ulrika I. oz. njegov stric.Trideset let kasneje, leta 1281, Nikolaj z Dornberka daje v imenu Otona z Rihemberka, imenovanega Winbuler vse zaloške posesti pod gradom Dornberk oglejskemu patriarhu Rajmundu, ta pa jih ponovno podeli v fevd Ri-hemberškim, tokrat Orklinu z Rihemberka, pri katerem ne moremo z gotovostjo govoriti o njegovem sorodstvenem razmerju z Otonom ali katerimkoli drugim članom rihemberške družine.20 Leta 1287 se poleg Ulrika (II. ali III.) omenja Pren z Rihemberka, ki je verjetno pripadal isti generaciji kot Ulrik in bi tako lahko bil brat ali bratranec, oba pa se s svojimi četami pridružita vojski patriarha Rajmunda v vojni proti Benetkam.21 Leta 1367 se hči Ulrika V. Elizabeta poroči z Ulrikom iz Pottendorfa, kateri ji daje 2000 guldnov jutrnje.22 Giuseppe de Sardag-na je v svojem članku pod rubriko "Omenjeni v dokumentih" zabeležil še leta 1295 omenjenega Var-nerija, leta 1315 omenjenega Dietalma Mlajšega, ki bi po imenu lahko bil eden od sinov Dietalma z Rihemberka, Henglema in njegovega sina Engel-sacha zapisana leta 1320, v letih 1328 in 1330 je omenjen Grifon, leta 1335 sta omenjena Friderik in njegov sin Artulf ter leta 1359 Benvenut in njegov sin Štefan.23 Slednja dva se omenjata v povezavi z posojilom, ki ga je Ulrik V. prejel s strani beneškega doža Ivana Delfina in za kar je zastavil grad Grož-njan v Istri.24 Benečani so najprej izplačali le del posojila, 12. februarja 1359, po opravljeni inventari-zaciji in popisu zastavljenega posestva, pa še preostali del in sicer pooblaščencema Ulrika z Rihemberka: Štefanu sinu Benvenuta z Rihemberka in Leonhardu sinu Angela Frassa z Devina.25
Poskus razlage izvora Rihemberških
Kot rečeno, so bili rihemberški gospodje v službi goriških grofov in so se najverjetneje v prostor Vipavske doline priselili potem, ko so vstopili v odvisnostno razmeije z novimi fevdnimi gospodi. Kdaj naj bi se to zgodilo, je zaradi redkosti in neraziskanosti ohranjenega arhivskega gradiva težko zanesljivo reči. Prav tako iz istih razlogov ostaja odprto vprašanje, od kod naj bi plemiški rod Rihemberških prišel v spodnjo Vipavsko dolino, na severni rob Krasa, čeprav je tu slika malenkost bolj jasna. V
zgodovinopisju se namreč pojavljata dve hipotezi izvora rihemberških gospodov. Pri obeh naj bi imel rod korenine na Južnem Tirolskem, razlikujeta pa se po tem, kateri grad naj bi rodu dal ime. Po razlagi Milka Kosa naj bi rod Rihemberških nosil ime po gradu Riffenstein, danes Reiffenstein pri Vipitenu (nem. Sterzing), severozahodno od Bressanoneja (nem. Brixen) v dolini reke Isarco (nem. Eisack).26 V 12. stoletju se v virih omenjajo ministeriali brik-senske škofije s pridevkom "iz Riffensteina" in do leta 1230 so pripadniki rihemberškega rodu bili ravno to - ministeriali v službi škofa iz Brixna. O tem govori listina, izdana leta 1230 (po Wies-fleckerju pred septembrom), ki sta jo potrdila škof Henrik iz Brixna in goriški grof Majnhard. Z njo je škof potrdil, da se je s kolegijem stolnega kapitlja, tirolskega grofa, svojega odvetnika in svojih mini-sterialov ter goriškim grofom Majnhardom dogovoril o sledeči menjavi: škof je prepustil grofu Majn-hardu otroke Folkerja z Rihemberka, ki so mu v majhno korist, v zameno pa je škof od grofa dobil Konrada, sina Markvarda iz Bleda in njegovo sestro, ki škofu koristijo. Na koncu besedila nastopajo kot priče tega pravnega dejanja ...Wintherus prepositus eccksie Brixinensis, Henricus decanus eiusdem eccksie, dominus Conradus de Strives, Pertholdus scriba, eiusdem eccksie canonicirum et comitis Tyrolensis Brixinensis eccksie advocati, dominus Vgo de Tvvers, dominus Arnoldus de Rodench etc?-'^ Tako Kos ugotavlja, da so bili Rihemberški sprva ministeriali briksenske škofije, leta 1230 pa so z zamenjavo Folkerjevih sinov postali ministeriali v službi goriškega grofa. Ker pred tem časom ni poznan noben gospod z nazivom "z Rihemberka", ki bi bil povezan s škofijo v Brixnu, ampak le "z Riffensteina", se ponuja teza o prenosu imena tega gradu na nov grad na Goriškem, potem ko so postali gospodje z Riffensteina novi goriški ministeriali. Še ena podobnost z gospodi z Riffensteina je uporaba moškega osebnega imena Ulrik, ki je bilo zelo pogosto uporabljeno tudi pri moških potomcih z Rihemberka.28
Drugi vidik izvora imena Rihemberk je zagovarjal že avstrijski humanist Wolfgang Lazius v 16. stoletju, za njim pa je to povzel tudi Carl von Czoernig. Ta izpeljuje poreklo Rihemberških iz bavarskega rodu Greyfenberg, ki se v virih pojavijo v 2. polovici 12. stoletja in so na Južnem Tirolskem sezidali grad Greifen, danes Greifenstein pri Bol-zanu (nem. Bozen) ter se začeli po njem tudi po-
Stopar, Rihemberk, str. 20.
20	Bianchi, Thesaurus, str. 208, št. 460.
21	Vidmar, Kronika Rihemberka-Branika, str. 74.
22	Trotter, Die Herren, str. 570.
23	Sardagna, Isignori di Reifenberg, str. 173. Sardagna, I signori di Reifenberg, str. 155.
24
25 Trotter, Die Herren, str. 568.
2^ Kos, Urbarji, str. 34; Vidmar, Kronika Rihemberka-Branika, str. 74.
27	Wiesflecker, Die Regesten, str. 116, št. 431. V Kroniki Rihemberka-Branika je pri opisu prve omembe narobe zapisan naziv Folkerja: avtor je zapisal, da je škof predal grofu otroke Folkerja iz Riffensteina, pravilno pa je Folkerja iz Rif-fenbercha (Folkerus de Riffenberch).
28	Kos, Urbarji, str. 34.
1008
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52

» •.


Lazius, eden prvih, ki je pisal o gospodih z Rihemberka (http^/www.aUposters.com/-sp/Wolfgang -Lazius-German -Physician -and-Historian-osters_ il863320-htm).
imenovati.29 Plemiške družine so se izvorno imenovale po svojih gradovih in ne obratno. To navado so delno opustili potem, ko so se preselili v mesto, po drugi strani pa so priseljene plemiške družine pogostokrat gradove, ki so jih sezidale, poimenovale s svojim družinskim imenom.
V prid hipotezi o bavarskih gospodih Greifenberg govori več dejstev. Zgovoren je podatek, da so tako gospodje z Greifenberga kot gospodje z Rihemberka v svojih grbih in na svojih pečatih imeli upodobljen motiv grifona (nem. Greif), mitološkega bitja z levjim trupom ter orlovo glavo in krili. Trdnost te razlage pa se zamaje, ko se spustimo v razvoj oblik samega naziva. V virih iz 13. stoletja se za ime Rihemberk največkrat pojavi oblika Rifen-berch s kratkim -i- in ne z diftongom -ei-, kot ga zasledimo v besedi Greif V tem primeru se ime Rifenberch ne da povezati s krilatim bitjem v njihovem grbu, kot je to mogoče pri imenu Greifenberg in tako obvelja členitev imena, kot smo ga opisali v prejšnjih vrsticah (Riff - greben). Se pa zapisi tega pridevka začnejo spreminjati v 2. polovici 13. stoletja, ko se dosledno začne uporabljati oblika Rei-
fenberch z diftongom -ei-. Ali je bila ta sprememba zapisa posledica vpliva morebitnega izvornega imena Greifenberg ali pa so bile to napake srednjeveških pisarjev, je težko reči oz. dokazati, vendar se v času uporabe oblike Rifenberch v dokumentu 3ojavi tudi kasneje uveljavljena^ oblika. V listini iz eta 1229, zapisani 11. marca v Čedadu, se na koncu besedila med navzočimi pri tem pravnem dejanju omenja tudi Folker "de Reifenberch", taisti Folker, ki nastopa v listini iz leta 1230 in je označen kot "de Rifenberch". V tej listini oglejski patriarh Bertold potrdi opatinji Merengardi in samostanu sv. Marije v Ogleju vse posesti in daritve s strani predhodnih patriarhov Popa, Sigeharda in Ulrika. Poleg Folker-ja, ki se omenja na koncu besedila, so bili pri listi-njenju prisotni še drugi cerkveni in posvetni gospodje. Na prvem mestu je naštet Henrik, škof v Pulju, sledijo mu Girardo, škof v Novigradu, Arhi-nidij, opat v benediktinskem samostanu sv. Martina v Beligni južno od Ogleja, Otoji, predstojnik sv. Ulrika (Urha), Konrad, dekan v Čedadu, Majnhard goriški grof, vicedom Konrad ter na koncu še naš Folker.30 Dejstvo, da je Folker nastopal kot priča poleg goriškega grofa Majnharda, kateremu so bili leta 1230 prepuščeni Folkerjevi otroci, daje slutiti, da rihemberški gospodje res še niso bili v službi goriških grofov pred letom 1230.
Grb rihemberških gospodov (Sardagna, I signori, str. 173).
29
Czoernig, Das Land, str. 647; Stopar, Rihemberk, str. 20.
30
Wiesflecker, DieRegesten, str. 115, št. 428.
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
Prav tako lahko v virih iz 14. stoletja, ki se nanašajo na pripadnike rihemberške rodbine, zasledimo še redkeje uporabljen zapis Greifenberg. Dietmar de Grefinberg se je odpovedal fevdu nad gradom v Vipavi, katerega je leta 1320 oglejski patriarh Pagano podelil v fevd Rainerju.^l Verjetno isti Dietmar z Greifenberga, kastelan v Vipavi, je glavni subjekt v pismu, ki ga je tirolsko-goriški grof Henrik pisal beneškemu dožu Ivanu Superanciu: v njem je govora o tem, kaj storiti glede Dietmarja, ki ima v ujetništvu Benečana Tomaža in Rika ter koprskega ambasadorja Frančiška.^2
Kako vemo, da je ta Dietmar pripadnik rihem-berškega rodu in da oznaka Greifenberg ne pomeni neke druge plemiške rodbine? S pomočjo primerjalne metode lahko primerjamo več listin oz. drugih pisnih virov, ki so nastali v razmeroma kratkem časovnem obdobju. Pismo, v katerem se omenja Dietmar z Greifenberga, je bilo napisano 1. septembra leta 1323. Czoernig omenja listino iz leta 1322, s katero sta brata Konrad in Dietmar z Rihemberka prodala Lipo na Krasu, ter dogovor iz leta 1329 z oglejskim patriarhom Paganom, s katerim se ureja desetina v Miljah.^^ Ker na Goriškem teritoriju ni poznan noben rod z Greifenberga in razen izjem ni zaslediti omembe tega imena, ki bi se nanašala na to območje, gre pri tem nedvomno za pripadnike rihemberške hiše.
Podobno ime, kot ga nosi Dietmar, zasledimo še v nekaterih dokumentih iz tega časa in ponovno se zastavi vprašanje, ali je to ista oseba in gre le za drugačno obliko zapisa, ki jo je uporabljal drug pisar, ali pa sta to dve različni osebi. Zaradi pomanjkanja pisnih virov, ki bi omogočali natančnejšo primerjavo, tega ne moremo trditi s sto odstotno gotovostjo. Sardagna je objavil listino iz leta 1359, v kateri se omenja Ulrik, sin Dietalma z Rihemberka (Ulricusfilius quondam Detalmi de Rayfinberg)?'^ Od omembe Dietmarja leta 1322 do leta 1359 je minil čas skoraj dveh generacij, tako da bi lahko bil Dietmar iz leta 1322 po starosti oče Ulrika. V kolikor bi to držalo, lahko sklepamo, da sta Dietalm in Dietmar isti osebi. Czoernig omenja tudi nekega Dietalma z Rihemberka in opozarja na podobnost z imenom Dietmar, ki je svoje posesti v Ziljski dolini na Koroškem zastavil trgovcu Piccolominiju iz Si-ene.35 2al ni podane letnice, ki bi olajšala primerjavo z ostalimi omembami ter s tem omogočila potrditev ali zavrnitev hipoteze, da gre tudi tu za isto osebo.
Rihemberška posest in sorodstvena politika
Rihemberški gospodje se po velikosti posesti, s katero so razpolagali, uvrščajo med najmočnejše ministerialske rodove v službi goriških grofov. Poleg njih štejemo v to skupino še gospode iz Devina in tiste iz Pazina.3^ Od goriških grofov so imeli v fevdu obsežno posest v Vipavski dolini, v okolici Gorice, v "gorah" nad Gorico (Trnovska planota), na Krasu, na Notranjskem, Bovškem, pa tudi v Istri, Furlaniji in na Koroškem.
Posesti na Krasu, ki so spadale pod rihemberški urad in so verjetno bile tudi del rihemberške posesti, so zapisane šele v urbarju iz leta 1502, v katerega spada goriška posest v vaseh Dutovlje, Tomaj, God-nje, Kreplje, Avber, Ponikve, Štanjel, Tomačevica, Jurkaivitz, Gabrovica in Komen. Ker so goriški gro^e to posest gotovo dajali v fevd rihemberškim gospodom do njihovega izumrtja leta 1371, se ta posest omenja v rihemberškem urbaiju. Isto velja za goriška posestva pod Nanosom, ki se ravno tako navajajo v rihemberškem urbaiju po letu 1371.^^ Podatke za ta predel dobimo v obračunu za urbari-alna posestva iz leta 1402,^^ v katerem je omenjenih šest kmetij in pol v Razdrtem (Preball), po nekem podatku iz leta 1269 je navedenih deset kmetij) in dvajset kmetij na Ubeljskem, danes Veliko in Malo Ubeljsko (Vbekzk), ter v urbaiju iz leta 1485,^9 v katerem je na Ubeljskem omenjenih le še šestnajst kmetij. Tako obračun dohodkov (poleg tistega iz leta 1402 še iz leta 1398) kot tudi urbar sta ohranjena v originalu in se nahajata v Državnem arhivu na Dunaju (Haus-, Hof- und Staatsarchiv), kjer hranijo tudi seznam rihemberških fevdov iz okoli leta 1370. Obračun iz leta 1402 in urbar iz leta 1485 sta zabeležena v seznamu iz 16. stoletja z naslovom Repertorium über das Archiv der alten Grafen von Görz (Seznam arhiva starih goriških grofov) danes Archivbehelf 331, kjer so pri poglavju Urbarbücher und Register našteti goriški urbarji za slovensko Primorje. Poleg omenjenih zapisov so v reper-toriju zabeleženi še dohodki in posestva Folkerja in Ulrika z Rihemberka (Ain alts lanngs schmals perga-menis verplichens vrbarzettl, herrn Volkharten vnnd Vlrichen vom Reijfenber^ rennt vnnd gult), seznam urbarjev in kmetij v Svarceneku, Rihemberku in Lokvi (Ain alts zusamengebunden registerl der vrbar vnnd hüben zu Schwarczeneg, Reiffenberg vnnd der Hülb) ter register fevdov, ki pripadajo rodbini z Rihemberka in fevdov, ki so postali prosti (Ain registri der lehen zu dem hauss Reiffenberg gehöring, vnnd was von den herrn von Reiffenberg von lehen
31
32
33
34
35
Czoernig, Das Land, str. 647.
Sardagna, Isignori di Reifenberg, str. 150, št. 2.
Czoernig, T)as Laiid, str. 647.
Sardagna, I signori di Reifenberg, str. 163, št. 12.
Czoernig, Das Land, str. 647.
36
37
38
39
Stih, Goriški große, str. 169. Kos, Urbarji, str. 36. Prav tam, str. 128. Prav tam, str. 145.
1008
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
Karta rihemberškihfevdnih posesti, naštetih v seznamu iz leta 1370.
pg worden sein, ligt im lädel Reijfenberg); urbar iz leta 1485 je v seznamu napačno datiran v leto 1385 (Ain alts vrbarregister vber des einkhomen zu Reif-fenberg, 1385).'^^
Po seznamu iz leta 1402 lahko sklepamo, da so Riliemberški dohodke prejemali še od dveh mlinov na vodi, enega v Dornberku (die muel zu Dorenberg) in enega v Oseku (von der muel bey Vzzekch), od ene kmetije v Zaloščah (von einer hüben ze Salatschach), ene v Cvetrožu, danes zaselek v kraju Branik (von der hüben Zertwes) in dveh kmetij na Preserjah (von zwayen hüben ze Pressriach). Vasi Kostanjevica na
Krasu (Kestenholcz), Poselicz (kraj ni lokaliziran). Zabije, danes Velike in Male (Chrotenhulben), Gabrje (Gabriach) in Osek (Vzzekk) so morale vsako leto oddajati vinsko desetino, dajatve pa so p/ihajale še iz Gabrovice na Krasu (Gabrawicz), Štanjela (Sand Daniel), Prvačine (Prebatsch) in Podpeči (Pu-petsch) v severni Istri.41
Rihemberški so bili tudi lastniki velike posesti na Koroškem, kjer so si že od 12. stoletja svojo posest intenzivno večali goriški gro^e. Glavni centri goriškega teritorija na Koroškem so bili dolina Drave, dolina reke Moli, dolina Zilje ter osrednja Koroška.
40
Prav tam, str. 9-11.
41 Prav tam, str. 128-129.
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
Z Rihemberškimi je povezana velika posest od Weisspriacha do Wetzmanna ter del okrog Mautlina in doline Lesacli, v njihovih rokah pa so bili tudi gradovi Weidegg, Weidenburg in Wasserleonburg (vsi trije v Ziljski dolini), ki so po njihovem izumrtju kot urbarialna posest prešli v goriške roke.'*^ Da je bil grad Weidenburg v lasti Rihemberških, nam posredno pove listina izdana 2. januarja 1264 na gradu Weidenburg, s katero sta se brata Ulrik in Hugon z Rihemberka odpovedala odvetniškim pravicam in jurisdikciji nad posestmi vetrinjskega samostana, ki pa niso omenjene."*^
Grad Weidenburg je Ulrik III. Rihemberški izgubil v korist svojega zeta Henrika Gralanda, vicedoma na Kranjskem. Sicer je bila 24. marca 1307 sprejeta razsodba, ki je urejala vrnitev gradu, vendar je ta ostal v posesti Gralanda. Dne 20. marca 1319 je posest prepustil grofu Henriku II. Goriškemu, po drugih poročilih pa naj bi goriški groi]e Weidenburg osvojili.'*^ Isti Graland je 5. februaija 1330 dobil od vojvode Henrika Koroškega v fevd še urad Hermagor (Smohor), ki je bil ravno tako kot Weidenburg v rihemberških rokah (posest v Her-magoiju je kot posest Rihemberških izpričana že leta 1280), in trdnjavo Malenstein-Priesseneg. Ker pa je Graland pridobil od vojvode Henrika pravico do izgradnje trdnjave pri Hermagorju že 28. januarja 1317, je moral vojvoda urad Hermagor zastaviti Gralandu že prej. Tega je od Ulrika III. Rihem-berškega (f 1301) pridobil vojvoda Majnhard (f 1295).45
Grad Wasserleonburg je bil sredi 13. stoletja v posesti bratov Rudolfa, Kolona in Reimberta iz Roža na Koroškem, ki so ga 21. aprila 1253 prenesli na izvoljenega salzburškega nadškofa Filipa kot fevd in mu ga zastavili za večjo varnost. Dne 24. avgusta 1271 je prišlo do razsodbe med Folkeijem z Rihemberka in salzburškim nadškofom Friderikom II., v kateri bi se razjasnila fevdna odvisnost Wasser-leonburga. Leta 1309 je Graland, prav tako kot nekaj let poprej Weidenburg, pridobil Wasserleonburg v fevd s strani vojvode Otona Koroškega, vendar so ga Rihemberški še naprej držali v pod-fevdu. Kako to, da so Rihemberški gospodje prišli na mesto Kolona iz Roža, čigar bratje so bili še živi in so bili upravičeni do lastništva nad gradom, je zaenkrat še nejasno
Leta 1342 je Gralandov sin Henrik prodal svojemu bratrancu Ulriku V. Rihemberškemu vse svoje koroške posesti, z izjemo dediščine svoje sestre. Od tedaj je Wasserleonburg razdeljen na dva dela: leta 1346 je imel eno polovico neki Ungnad, drugo pa
nekdo iz rodbine Weissenegg.47 Sorodstveni odnosi so opazni v dejstvu, daje imela leta 1336, po prijetju Ulrika V., njegova teta in vdova starejšega Gralanda enak jamstveni delež kot Konrad Ungnad ter da leta 1372 Viljem iz Weissenegga prav tako govori o svoji ženi in svakih kot lastnikih gradov Dornberk in Rihemberk, kar se najverjetneje nanaša na oba sinova Henrika Gralanda in njihovo sestro. Seveda lahko domnevamo tudi, da bi imela Palmeira z Rihemberka, ki se je poročila s Henrikom Gralandom mlajšim in je bila sestra zadnjega Rihemberškega, v drugem zakonu za moža pripadnika rodbine z Weissenegga. Tudi del Wasserleonburga, ki je pripadel Weisseneggerjem, se 1404 označuje kot nekdanja Gralandova last.48
Nadaljnji dedič Rihemberških, Hartnid iz Trau-na, ki se je, kakor vse kaže, poročil z vdovo zadnjega Rihemberškega, se v urbaiju iz leta 1380/1 pojavlja kot lastnik posesti v Nischlwitzu in Podlanigu v dolini Lesach, ki so bile prenesene na Rihemberške. Da je Hartnid podedoval rihemberške fevde je razvidno tudi iz številnih listin, ki jih je izstavil za ta posestva, iz leta 1450 pa je ohranjena notica, ki se nanaša na konec 14. stoletja, da je grad Rihemberk napadel goriški grof Majnhard in ga s silo odvzel pripadniku rodbine Trauner in ne kateremu izmed rihemberških gospodov.49 Pojasnjeno pa je tudi dedovanje Rihemberških posesti s strani goriških grofov: leta 1357 je avstrijski vojvoda Albert II. ujel Ulrika V. z Rihemberka, grofa Majnhard VII. in Henrik III. pa sta istočasno zavzela grad Weidegg. Nato se je Ulrik V. približal Habsburžanom, s tem da je gradove Rihemberk, Dornberk, Rauhenstein in Weidegg, ki so bili goriški fevd, prenesel na vojvodo Rudolfa Avstrijskega in jih 25. marca 1365 ponovno dobil nazaj kot avstrijski fevd.^O Iz leta 1368 imamo ohranjeno listino, ki se nanaša na grad Weidegg: v njej Ulrik z Rihemberka obljubi grofu Majnhardu VIL, da ne bo ne gradil, ne dograjeval gradu Weidegg brez naklonjenosti, volje in posebnega dovoljenja zgoraj omenjenega gospoda, njegovih otrok in potomcev.51 Ker je bil Majnhard VIL, zaradi dedne pogodbe, ki jo je njegov brat Albert IV. sklenil s Habsburžani, v vojni, je s podporo mesta Čedad, ki jo je pridobil 25. aprila 1365, napadel Ulrika V., zavzel in uničil grad Weidegg ter ga nato podelil v dosmrten fevd Ulrikovemu bratu Hugonu in obema nečakoma; 27. julija 1366 je Hugon izstavil listino, v kateri je zapisano, da Majnhard Goriški podeljuje njemu in njegovima nečakoma Nikolaju in Georgu grad Weidegg z
42	Klebel, Die Grafeii, str. 63; Stih, Goriški grofje, str. 23.
43	Jaksch, Monmnenta IV, str. 606, št.2823.
44	Klebel, Die Grafen, str. 63.
45	Prav tam, str. 64.
46	Prav tam.
47	Prav tam.
48	Prav tam, str. 65.
49	Trotter, Die Herren, str. 571.
50	Prav tam, Str. 570.
51	Štih, Goriški grofje, str. 207: ...daz purchstal Waidekk nicht erheben noch pawwen an meins vorgennenten herren und seiiier chinde und nachkomen gunst, •willen und sunder erlaubnuss...
1008
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
Weidenburg v Ziljski dolini (http://commons.'wikimedia.org/'wiki/Image:Schloss_Weidenburg.JPG)
vsemi pritiklinami, ki ga je skupaj s posestmi v dolini Zilje in Lessacha odvzel Ulriku V., v dosmrten fevd zaradi zvestega služenja.52 Zdi se, da so kmalu eden za drugim moški pripadniki riliem-berške družine pomrli, vsekakor se 12. decembra 1371 omenja le vdova Ulrika V. in celotna posest se 1380 že označuje kot goriška.^^
Svoje fevde na Koroškem pa so Riliemberški tudi podeljevali naprej v podfevde ali trajno last kot alod in so bili tako eden redkih ministerialskili rodov, ki so imeli aktivno fevdno pravico. O podelitvi v trajno last nam govori daritvena listina iz leta 1256, s katero Ulrik z Riliemberka odstopa za dušni blagor svojih bratov Folkerja in Hugona ter nečaka Folkerja samostanu v Rožacu dve kmetiji v Gratschachu in eno v Räuflachu v dolini reke Möll.54
V kolikšni meri je bila rihemberška posest fevd goriškega grofa? Leta 1253 sta brata Ulrik in Hu-gon za izpustitev ujetega grofa Alberta III. Tirolskega prepustila izvoljenemu salzburškemu nadškofu Filipu dohodke v klužah med Neuenburgom (Rotenstein) in Möllbrückom, ki so bile označene delno kot goriški fevd delno kot lastna posest. Pri podelitvi posesti v dolini Moli ne manjkajo samo podatki o privolitvi zemljiškega gospoda, nasprotno, govori se o svobodni lasti. Kot goriški fevd se izkažejo izrecno posestva v Reissachu, Fragantu,
Trotter, Die Herren, sr. 570. Stih, Goriški große, str. 207.
Jaksch, Monumenta IV, str. 482, št. 2613. Na Kstini je obešen delno ohranjen, okrogel pečat premera 45 mm, z napisom + SIGILLV...NBERCH.
Stallu, Lesachu, Lendorfu, Witschdorfu, Lainachu, Namlachu, Döllachu, Stranachu in drugih krajih, mogoče tudi Weidenburg. Nasprotno se zdi, da pogodba, sklenjena po osvojitvi Weidegga (1366) in prodaja Hermagora vojvodi Majnhardu, pričajo, da Weidegg in Hermagor nista bila goriška fevda. Sklenemo lahko, da so bili vsaj eno stoletje, od 1264 do 1371, Rihemberški najmočnejši rod v Ziljski dolini in predhodniki Goriških.55
Izven meja današnjega slovenskega državnega prostora so imeli gospodje z Rihemberka svoja posestva še v Furlaniji in Istri. V tretji četrtini 13. stoletja so se na nekaterih posestvih v Istri, ki so prvotno pripadala oglejskemu patriarhatu, začeli pojavljati goriški ministeriali, ki so predstavljali pomemben inštrument izgrajevanja moči goriške politike v Istri. Posest Završje na desnem bregu Mirne, so Rihemberški dobili v podfevd najkasneje leta 1270 od goriških grofov, ti pa so ga dobili v fevd od oglejskega patriarha že za časa Alberta II.. Te prakse pa je bilo konec že v času vladavine Henrika II., Albertovega sina, kije završniško posest obdržal zase in nanjo postavil posebnega glavarja iz Puster-tala na Tirolskem.56 Leta 1270 je namreč Ulrik z Rihemberka izdal ukaz, da je treba zapreti vse, ki bi delovali proti njemu ali njegovim na svojem ozemlju Završje.57
56
Pebel, Die Grafen, str. 67. Stih, Goriški große, str. 153. 5' Wiesflecker, Die Regesten, str. 228, št. 850: Eine Berufung vo?i Herrn Ulrich von Reifenberch dass alle Ubeltdter, die gegen ihn oder die Seinen sich vergaiigeii hätten, im Gebiet von Puymont nicht sollen erhalten sondern eingefangen werden.
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
Grotnjan v Istri (ttp://commom.'wikimedia.org/wiki/Image:Groznjan,JSfort'west_Croatia.JPG)
Da je Završje res bilo v rokah oglejskega patriarha, preden so ga dobili Goriški, ugotovimo po primerjanju listinskega gradiva. Prva pisna omemba gradu Završje se sicer pojavi šele leta 1291 v listini goriške provenience, kot del završniške posesti pa je v dokumentu označena tudi vas Kostanjica (dass schloss Puimonnt und die dorfer Costan, Briczignal unndJosigkh), ki je dokumentirana že prej in sicer v darovnici Ulrika II. iz rodbine Weimar-Orlamünde oglejskemu patriarhu Ulriku L, 17. novembra leta 1102.58 Verjetno je bila Kostanjica že takrat del za-vršniškega posestva, iz česar lahko sklepamo o oglejski oblasti nad Završjem.
Kar zadeva posest v Završju, je poznanih več listin, ki so tako ali drugače povezane z rihemberškim rodom. Kot eden redkih ministerialskih rodov, ki so imeli aktivno fevdno pravico, so tako kot na Koroškem tudi v Istri podeljevali svoja posestva v Završju naprej v fevd svojim podložnikom, mnogi med njimi pa so Rihemberškim predali svoje imetje ter se obvezali stopiti v njegovo službo. Leta 1272 je to naredil Friderik iz Završja, 14. aprila 1275 pa je bila na dvoru Ulrika Rihemberškega v Završju (Puymont, in curia infrascripti domini Wolrici de Rifenberch) sklenjena listina, s katero so posest predali svojemu fevdnemu gospodu Ulriku in se
obvezali stopiti v njegovo službo Krestina iz Završja in njen sin Prodan, sin pokojnega Markvarda prav tako iz Završja, ter Alessio, sin Margarete de Jesichaß")
Leta 1276 je bila završniška posest oz. dohodki, ki so prihajali s te posesti, predmet pogajanj med Ulrikom II. in njegovo hčerko Frančiško. Frančiška je namreč tega leta pooblastila svojega očeta, da izterja od dedičev njenega pokojnega moža Vošalka iz Momjana 1000 malih veronskih liber, ki so ji pripadale kot jutrnja.^0 Vse kaže, daje Ulriku uspelo dobiti zahtevani denar, ki pa ga ni vrnil hčerki Frančiški, temveč ji je za isto vsoto istega leta zasta-
59
60
Schumi, Urkunden, str. 73, št. 67^ Inprimis nominatim Castrum Pinquent...villam Castan...; Stih, Srednjeveške, str. 193.
Štih, Goriški große, str. 104.
Prav tam: Ain instrument aiiier procurei von Francisca von Reijfenberg auf im vatter Ulrichen von Reijfenberg, thamendt M pemer von irn hausswirr dt Uschakken von Mimilan erben als ir %u£gesagt morgengab einczutreiben. Pred prevlado hubnega sistema je žena prešla iz ene širše aH ožje rodbinske skupnosti v drugo, ne da bi pri tem prinesla s seboj kakršne koK imovinske pravice iz svoje prvotne skupnosti. Imela je samo možnost, da za svojo osebno lastnino pridobi le predmete za osebno uporabo. Poroka je bila priložnost, da so ji ženin pa tudi drugi sorodniki darovali take stvari. Ponekod sta take darove sprejemala ženin in nevesta skupaj. Zbiranje darov je v ljudskih običajih ohranjeno do novejših časov in se vrši praviloma ob polnoči poročne noči. Vsekakor so prvotno zbiranje darov opravljali potem, ko je bil zakon dokončno sklenjen, torej po telesni združitvi, ob jutru po poročni noči. Zato so taki darovi dobili ime jutrnja (Morgengabe). V germanskih pravih gre pri tem izključno za moževo darilo ženi (Vilfan, Pravna zgodovina, str. 254).
1008
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
vil dohodke v Završju, verjetno kot kompenzacijo za Vošalkov dolg:^l
f V letu njegovega rojstva 1276, v 4. indikciji, dne 13. decembra. Z navzočimi gospodi, gospodom Dietal-mom duhovnikom kaplanom gospoda Ulrika iz Rihem-berka, Andrejem iz Pevme, Congom Colbilino gastaldom v Gorici, Henrikom imenovanim Wranch, Diec-manom, Leonardom, imenovanim Parisin, Hango, imenovanim Rorinnolt, Bernhardom sinom Wrancha in drugimi. Gospod Ulrik z Rihemberka je zase in svoje dediče za ceno 1000 malih veronskih Uber dal in obvezal gospo Frančiško svojo hčer, nekoč ieno Vošalka iz Momjana, in njene dediče, s svojimi dohodki v Završju, namreč 2000 malih veronskih Uber letno pod pogojem, da mora zgoraj omenjeni gospod Ulrik iz Rihemberka zase in svoje dediče oz. druge, ki bi imeli omenjeni kraj Završje, plačati letno omenjeni gospe Frančiški in njenim dedičem ali komurkoli bi se vezal, 200 malih veronskih Uber letno in to 15 dni pred praznikom sv. Mihaela vsako leto. Kdorkoli bi imel, tako kot zgoraj zapisani, zgoraj omenjeno premoienje ali dohodke iz Završja, mora plačati zgoraj omenjeni Frančiški ali njenim dedičem 200 Uber letno, dokler ne bo dobila 1000 malih veronskih Uber; če pa bi ielel kdo plačati 1000 veronskih Uber za odkup omenjenega dohodka omenjene Frančiške, mora sama Frančiška dobiti nazaj zgoraj omenjeni denar in se odreči zgoraj omenjenemu dohodku in se mora odreči zgoraj omenjenim 200 libram zaradi one obveze (podčrtal M. L.). 5 podpisom je Ulrik z Rihemberka obljubil zase in svoje dediče zgoraj omenjeno obvezo in da ji ne bo nikoli nasprotoval, s kaznijo celotnega svojega premoienja, premičnega in nepremičnega, s katerim bi bila plačana kazen in da listina ostane v svoji trdnosti. Opravljeno v vasi Runiga, v prostorih zgoraj omenjenega Ulrika z Rihemberka. Jaz Frančišek iz Gorice, notar po pooblastilu vladarske avtoritete, sem bil prisoten pri zgoraj omenjenih [poslih] in bil naprošen zapisati.
S tem pravnim dejanjem zastavitve dohodkov od posesti Frančiška ni postala lastnica posestva v Završju. To je bilo še vedno v lasti njenega očeta Ulrika, ki ga je lahko še naprej oddajal v fevd, vendar je bila Frančiška upravičena do prejemanja zneska 200 malih veronskih liber od vsakogar, ki je imel Završje v lasti. Postavljen je bil tudi rok, do katerega naj se plačilo vsako leto izvrši, to je 15 dni pred praznikom sv. Mihaela (29. septembra).
Opozoriti je treba še na nejasnosti pri samem prevajanju teksta: v delu besedila, kjer je govora o možnosti, ki jo ima Frančiška, da proda omenjeni letni dohodek za 1000 veronskih liber, je zapisano, da se mora odreči dohodku 200 liber {...dimitere redditus supradictos ...), takoj zatem pa sledi popolno nasprotje tej izjavi, namreč, da se ji zgoraj omenjenim 200 libram ni treba odpovedati {...et de
supradictos ducentarum librarum pro obUgatione(m) illa nichilpenitus ei dimitere teneatur)). Omenjeni del sem v slovenskem prevodu podčrtal, saj ga nisem prevedel dobesedno, ampak tako, da je besedilo ohranilo smiselnost.
V splošni pravni zgodovini se pri zastavitvi nepremičnin razlikuje starejša zastava, pri kateri dobi zastavni upnik posest nepremičnine, od novejše, pri kateri obdrži zastavitelj nepremičnino v posesti in se mu ta odvzame šele ob neizvršitvi obveze v sodnem postopku. Pri starejši zastavi je zastavni upnik dobil s posestjo tudi užitek nepremičnine oz. njenih donosov (tako kot Frančiška). Od zastavljenih posesti je tako lahko na primer pobiral vse dajatve, ki jih je dotlej dobival zastavitelj. Pri tem so donosi pripadli zastavnemu upniku, ne da bi se njihova vsota odbijala od dolga; zastavljeni predmet je za zastavitelja mrtev, donosi tvorijo neke prikrite obresti in zaradi njih je zastava lahko večna. V soglasju s svojim naukom o obrestih je Cerkev skušala omejevati to obliko zastave in leta 1235 je izšel papežev dopis, naperjen proti mrtvim zastavam, iz katerih so up-nild prejeli že čezmerni znesek.62 Tako je Frančiška lahko prejemala letni dohodek 200 liber le tako dolgo, dokler ni dobila poplačanih 1000 liber, kolikor je bila vredna zastava {...solvere teneatur supra-dicte domine Francisce aut suis heredibus libras ducentos anuatim quamdiu sibimille libras weronensium date non fuerint...).
Kot jutrnja se znotraj rihemberškega rodu posest v Završju predaja še enkrat: iz leta 1292 imamo ohranjen instrument listine, s katero je dal Ulrik III. z Rihemberka svoji ženi Kunigundi iz Vilalte posest Završje kot jutrnjo, predajo završniške posesti pa je moral potrditi goriški grof Albert II., kije bil fevdni gospod.^^ Ker pa se je Ulrik močno zadolžil v Gorici in Čedadu, je zastavil posestva Rihemberk, Weidegg in Završje kot klavzulo, da bo vrnil dolg 503 oglejskih denaijev, ki mu jih je bil posodil Ulrik Strassoldo (brat njegove matere Palmeire, ki je bila poročena z Ulrikom II. z Rihemberka) do leta 1296.^'* Dolg je Ulrik sicer vrnil, odpovedati pa se je moral vsem posestvom na Koroškem ob Dravi in Möllu, ki so bila goriški fevd.
Leta 1354 so Rihemberški, natančneje Dietal-mov sin Ulrik V., od oglejskega patriarha Nikolaja Luksemburškega pridobili grad Grožnjan v severni
Štih, Srednjeveške, str. 186. Na začetku besedila, v invoka-ciji, je uporabljen simbol križa t. i. krismon.
Vilfan, Pravna zgodovina, str. 240.
^^ Štih, Goriški gr<^e, str. 104: Ain instrument ainer urkhundt, das Ulrichen von Reijfenberg seinem schwechter T)iethelmen von Vilalta jur sich unnd sein tochter Kunigund bemelts Reiffenbergs hamfraw das schloss Puimont mitsambt etlichen d'orffem mit verwilligung der gramn von Gora als lehenherren eingeannt-•wnrt hat, für gedachterfrawen wiederlegung unnd morgengab.
^ Stih, Goriški große, str. 105: Fön Ulrichen von Reijfenberg den jungern auf Ulrichen von Strassaw vmb 503 mr. Aglay, so er für in zu Görcz und Ciuidatt beczalt hat, auf Michaelis zu beczallen, mit verpfenndung des schloss Reijfeitberg, Weydegckh vnd Puymont. Ist ain zerschnitten instrument.
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
Istri. Pred tem je grad bil v lasti Vikarda iz Pie-trapelose, ki ga je leta 1287 predal Benečanom. Po Vikardovi smrti leta 1329 je grad podedoval njegov sin Peter, ko pa je leta 1339 umrl tudi Peter, so grad ponovno pridobili patriarhi iz Ogleja. Ti so sprva Grožnjan podelili v fevd furlanski plemiški družini de Castello, kasneje pa, kot že rečeno, goriški plemiški družini z Riliemberka.^5 Q Grožnjanu v ri-liemberškili rokah nam govori več dokumentov: leta 1358 si Ulrik V. z Rihemberka od beneškega doža Ivana Dandola sposodi 4000 dukatov in mu kot jamstvo, da bo dolg vrnil, zastavi grad Grožnjan.^^ V dokumentu iz aprila leta 1359 so zabeležene pravice in pooblastila, ki pripadajo gradu Grožnjan, v njem pa se v zvezi z grožnjanskimi gozdovi in dvema vinogradoma omenjano tudi gospodje z Rihem-
berka.^7
Okrog sredine 14. stoletja se je približeval čas, ko je Beneška republika začela aktivno posegati v razmere na jugovzhodu, zlasti so stremeli po osvojitvi Istre, tako je tudi Ulrik V. poskušal priti v stik z novo silo: potem ko je beneški senat 3. aprila 1354 sklenil, da se Ulriku dovoli prost prehod do Benetk, je Ulrik preko tržaškega podestata leta 1355 ponudil grad Pietrapelosa za nakup, nakar je senat 3. decembra 1355 sklenil, da se mora podestat spustiti v pogajanja z Ulrikom, da bi slednji poslal v Benetke svojega pooblaščenca. Tako je Ulrik leta 1356 poslal v Benetke svojega predstavnika, ki pa senatu ni mogel pojasniti pravic, ki jih je Ulrik imel do Pietrapelose, pa tudi zahtevana cena je bila previsoka. 6. januarja 1356 je senat naročil tržaškemu podestatu naj se točno informira o obsegu teh pravic in da naj Ulrika pregovori k razumni ceni; ker so pogajanja bila neuspešna, je nalogo tržaškega prevzel koprski podestat, a so tudi tokrat propadli vsi poskusi za poravnavo.^^ Je pa Ulrik še vedno nadaljeval s približevanjem Benetkam in tako je 20. julija 1356 s senatom sklenil najemniško pogodbo, ki je Ulrika zavezovala, da se mora udeležiti vseh bojev na strani Benetk v Istri, na Krasu in v Furlaniji ter priskrbeti 60 opremljenih vojakov in konjenikov.^9 Poznan pa je tudi konec tega najemniškega sodelovanja: 4. januarja 1369 je iz Trsta pisal v Benetke beneški generalni kapitan Dominik Michieli, da je prejel doževo pismo, naj se Ulrika z Rihemberka ne vzame več kot najemnika; vzrok za tako dejanje ni znan, je pa morda povezan z roparskimi tolpami po Istri, o katerih Michieli poroča 28. januarja 1369 -deset ropanj naj bi izvedel Ulrik z Rihemberka.-'O
Omenili smo rihemberška posestva na območju Dornberka in Zalošč, za katera tudi vemo, kako in kdaj so prišla v roke gospodov z bližnjega Rihemberka. Iz leta 1281 je ohranjena listina, s katero Nikolaj z Dornberka daje v imenu Otona Rihem-berškega, imenovanega tudi Wimbuler, oglejskemu patriarhu Rajmundu vse zaloške posesti pri gradu Dornberk, ki so bile nekoč v lasti koroškega vojvode Ulrika in od katerega jih je bil Oton prejel v fevd. Zaloške posesti pa so od novega fevdnega gospoda ponovno prejeli gospodje z Rihemberka, saj je patriarh svoje nove posesti predal "v pravičen in zakonit fevd" Orklinu z Rihemberka.^l O prisotnosti gospodov s sosednjega Rihemberka na območju Zalošč priča listina izdana 2. julija 1347, s katero Ulrik V., kot zemljiški gospod tega posestva, dovoli kupčijo svojega fevdnega prejemnika Arnolda, sina pokojnega Friderika Haisa iz Dornberka.''^ Rihem-)erški so očitno na območju okrog Dornberka imeli posestva v fevdu od koroških vojvod iz rodu Span-heimov. Leta 1261, ko je Ulrik III. Spanheimski sklenil poravnavo z Oglejem, je moral temu odstopiti vse, kar je posedoval na jadranskem obalnem področju; tako je Koroška izgubila tudi staro posest na "Krasu".Ta poravnava je bila del čedajskega miru, podpisanega 24. novembra 1261, s katerim se je končal boj med Ulrikom III. in oglejskim patriarhom Gregorjem de Montelongo, ki je nasledil leta 1251 umrlega patriarha Bertolda.
Ze leta 1258 leta se je Ulrik zapletel v vojno s salzburškim nadškofom, ki ga je papež umestil na mesto odstavljenega nadškofa in Ulrikovega brata. Ob vpadu Kumanov pod vodstvom ogrskega prestolonaslednika in štajerskega vojvode Štefana, je bil Ulrik prisiljen braniti Koroško in se pridružiti kralju Otokaiju Pfemyslu, ki je v bitki pri Groissenbrunnu julija 1260 premagal Ogre. Naslednje leto je končno prišlo do pomiritve in sklenitve že omenjene mirov-
http://en.wikipedia.Org/wiki/Gro%C5%BEnjan#History. ^^ Sardagna, Isignori di Reifenberg, str. 155, št. 9. Pravtam, str. 160, št. 11. Trotter, Die Herren, str. 567. ^^ Sardagna, I signori di Reifenberg, str. 152, št. 7. 70 Trotter, Die Herren, str. 568.
Bianchi, Thesaurus, str. 208, št. 460: Item eodem ann. D. (1281) Nicolam de Dorumberch procurator ad hoc Othonis dieti Wimbuler de Rifemberch, procuratorio nomine ipsius, libere rennuntiavit in manibus D. Patriarche Raymundi omnibus bonis de Szoleschan prope Castrum de Doremberch sita, qu£ fuerunt q."' D. Wolrici Ducis Karinthie, et ab ipso habuerat in feudum. Qua quidem renuntiatione recepta, dictus D. patriarcha investivit Orclinum de Rifemberch de predictis bonis ad rectum et legale feudum.
72	Trotter, Die Herreii, str. 566.
73	O geografski opredelitvi območja Krasa zasledimo v srednjeveških virih več variant: v najširšem smislu je Kras zajemal celotno planoto od Tržaškega zaliva do Ljubljanske kotline (v virih zasledimo "Vipava, Cerknica in Lož in Car-sio"; "Begunje in Bezuljak severno od Cerknice in Carsto"), v najožjem smislu je Kras omejen na zaledje Trsta do kotline Reke in do Goriške ravni (...in pyredicto loco Los qua?n zn Arisperch, Circhnitz, Wipacho et Carsto). Pojem Krasa, kot ga uporabljajo Goriški grolje v svojih delitvenih listinah, pa je zajemal tržaški Kras in "zgornji Kras", ki se začne pri Pivki. Sam Kras pa je veljal kot del starejše zgodovinske pokrajine - Istre (Hauptman, Nastanek, str. 52-53).
1008
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
Pregledna karta s severno Istro in Ziljsko dolino.
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
ne pogodbe, ki je patriarhu sicer obetala veliko prevlado na Kranjskem, a je Ulrik trdno držal v svojih rokah tako spanheimske rodbinske posesti kot tudi tista posestva, ki mu jih je prinesla andeška soproga. V skladu z mirovno pogodbo je Ulrik izgubil le furlanska in kraška posestva/"* V tem času pa je svojo naraščajočo moč v Istri in Furlaniji razkazoval tudi goriški grof, ki je vse bolj posegal v centralno posest Ogleja; to je pripeljalo do zavezniškega razmerja med patriarhom Gregorjem in nekdanjim rivalom Ulrikom ter aktivno obrambno politiko na teh posestih75 Ta politična situacija je pripeljala do sklenitve številnih sporazumov med patriarhom in Goriškimi, med njimi je tudi tisti iz marca 1264, v katerem kot priča nastopa Ulrik II. z Rihemberka.-'A Do zemljiških posesti in dohodkov od njih pa so rihemberški gospodje prihajali tudi na način nezakonitega prilaščanja sosednih ozemelj. Pri tem opazimo podobnost z njihovimi gospodi goriškimi grofi, ki so ravno tako povečevali svojo posest na račun nekaterih sosedov. Iz leta 1267 je poznana pritožba opata iz Možaca nad goriškimi grofi in Ulrikom z Rihemberka, ki s prilaščanjem posesti možaškemu samostanu delajo veliko škodo. Ulrik in njegovi nečaki naj bi se po opatovem opisu polastili odvetniške pravice nad kraji Seuillano, Laudacano in nad območjem Branica pri Rihemberku ter s tem samostanu povzročili do 35 mark škode letno.''^
Znotraj kroga goriških ministerialov je mogoče zaslediti veliko število porok in sorodstvenih povezav med posameznimi goriškimi ministerialskimi in viteškimi rodovi, kar je še olajšalo dejstvo, da so imeli pri sklepanju zakonskih vezi proste roke in niso potrebovali dovoljenja in soglasja goriškega grofa (ki pa je bil verjetno s poroko seznanjen), kot je bilo potrebno, če so se goriški ministeriali želeli poročiti z ministeriali drugega fevdalnega gospoda, cerkvenega in posvetnega. Prav gospodje z Rihemberka so nazoren primer o široki družinski povezavi, ki so jo stkali moški in ženski člani enega najpomembnejših ministerialskih rodov goriških grofov z drugimi plemiškimi družinami. Rihemberške sorodnike lahko zasledimo v Istri (Momjan, ki je pripadal Devinskim gospodom, Pietrapelosa), v Furlaniji (Strassoldo, Vilalta, ^della Torre), na Kranjskem (Svibno, Hmeljnik, Čretež, Turjak), na Koroškem (Flaschberg, Wasserleonburg, Osterwitz), na Tirolskem (Strassberg, Rodank, Velthurns) ter v Pinz-gauu (Felben).78
Komac, Od mejne grofije do dežele, str. 172-176. 75 Pravtam, str. 178.
Joppi, Bommenti (1886), str. 31-35, št. 35; Wiesflecker, Die Regesten, str. 188, št. 716.
77	Wiesflecker, Die Regesten, str. 212, št. 791.
78	Stih, Goriški grofie, str. 167.
Z devinskimi gospodi, ki so bili najmočnejši ministerialski rod oglejskih patriarhov, jih je povezovala zakonska zveza med Biakvinom iz Devina, Vošalkovim sinom in Gertrudo, hčerko Ulrika I. z Rihemberka. Poznana je poročna pogodba, sklenjena 8. septembra 1249 med Vošalkom iz Devina v imenu sina Biakvina iz Momjana in Ulrikom iz Rihemberka v imenu hčerke Gertrude. Vošalk obljubi, da bo dal Ulriku 200 mark oglejskih denarjev, Biakvin pa svoji ženi Gertrudi 100 mark oglejski denarjev za jutrnjo:79
V imenu večnega Boga amen. Gospod Vošalk iz Devina je zase in svojega sina Biakvina z ustno pogodbo določil in obljubil dvojno plačati Ulriku z Rihemberka in njegovi hčerki Gertrudi, ieni omenjenega Biakvina, in sicer 200 mark oglejskih denarjev s poroštvom premotenja omenjenega gospoda Vošalka in njegovega sina Biakvina, celo taka slotnost se je pokazala med njimi, da kdorkoli bi iz tega zakona preiivel brez skupnega dediča, je jasno, da zaradi zakona dobi v utitek 100 mark in potomci morajo v skladu s pogodbo po smrti vrniti omenjenih 100 mark dedičem prvega umrlega. Poleg tega so se gospod Hugo z Rihemberka, Rudolf iz Devina, Kono iz Momjana sin zgoraj omenjenega Vošalka, določili za poroke in glavne dolinike za omenjenega Vošalka in njegovega sina Biakvina in obljubili, da bodo pazili, če omenjeni gospod Vošalk in njegov sin Biakvin ne bodo upoštevali zgoraj omenjenega, pod obvezo vsega svojega premotenja. Razen tega je zgoraj omenjeni Biakvin obdaril svojo zgoraj omenjeno ieno s 100 oglejskimi markami, ki se imenujejo jutrnja. Poleg tega so določeni za poroke in glavne dolinike gospodje: njegov oče Vošalk iz Devina, Rudolf iz Devina, Kono iz Momjana Biakvinov brat, Hugo z Rihemberka. Priče teh zadev so gospodje Geiselbert iz Khünburga, Henrik iz Greifenfelsna, Svarcman s Krmina, Moulrap iz Kastelrutha, Henrik iz Lubidrica, Valit er] iz Nussberga, Gebhard z Devina, Henrik iz Castellnuova v Furlaniji in številni drugi. Zadeve so zapisane leta gospodovega 1249, v 8. indikciji, v četrtek, 8. dne meseca septembra. Jaz Bernard pisar gospoda Ulrika z Rihemberka, sem bil navzoč pri vseh teh zadevah in bil z obeh strani naprošen, da s pričevanji zapišem to listino.
Ne moremo dvomiti, da je ta zveza zrasla iz dolgoletnega poznanstva Ulrika in Vošalka v službi goriških grofov. Skupaj sta bila z grofom Majn-hardom III. Goriško-Tirolskim v Padovi, ko je ta spremljal cesarja Friderika II. Ulrik in Vošalk se večkrat omenjata skupaj kot priči v listinah goriških grofov.
Momjanska veja Devincev je v dveh generacijah z Rihemberškimi stkala sorodstvene vezi. Poleg poroke med Biakvinom iz Devina in Gertrudo z Rihemberka, se je Vošalk II., ki je bil Biakvinov
79 Stih, Srednjeveške, str. 185.
1008
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
r"
Folker tl297
I
Folker t pred 1250
Oton 1188
Foker 1230
Ulrikl.
tl277
I
Hugon 1250
Konrad 1250,1252
Ulrikll 1276
Gertruda 1249
Neža iz Velthursna
Diemuta
Gertruda
Frančiška
Neža 1294,1296
"H
Ulrik 1289
Palmeira
Ulrik III. tl301
Biakvin iz Devina
I
Frančiška 1276
Bertold	Rudolf	Majnclin
iz Strassberga Svibenjski	s Hmeljnika
Matilda
Konrad 1322
Kunigunda
Dietalm 1322,1359
Vošalkll. tl276
Ulrik IV. 1320
Dietalm Mlajši 1315
Konrad 1329
-^-
Hedvika 1337,1338
Hugo
Elizabeta iz Pietrapelose
Ulrik V.
tl371
Palmeira
Konrad iz Felbna
Kunigunda
Nikolaj
Jurij
Henrik Graland Mlajši
I
Elizabeta
Genealoškapreglednica gospodov z Rihemberka.
Ulrik iz Pottendorfa
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
nečak, poročil s Frančiško z Rihemberka, hčerko Ulrika IL, ki pa je leta 1276 bila že vdova. V zakonu med Biakvinom in Gertrudo sta se jima rodila dva sinova, Ulrik in Kono, ki ju je njihov rihemberški stric Ulrik II. leta 1273 investiral v desetino v Miljah (... nepotes sms Odoricum et Canum fratres filios quondam domini Biachini de Mimiliano..)ß'^ Sorodstvene vezi med devinskimi in rihemberškimi gospodi lahko opazimo tudi v dokumentu iz leta 1289. Takrat je Hugo iz Devina razsojal v Lienzu v sporu glede nekaterih posesti in dohodkov med Ulrikom z Rihemberka in Elo iz Rodanka pri Briksnu, hčerko pokojne Ulrikove žene Matilde oz. Metze {...quondam domina Metza de Reyfenberch uxor dieti domini Wlrici de Reifenberch... Wlricus de Reifen-berch.-.filius quondam domini Chunradi de Reifenberch ...nobila domina Ella de Rodnich...quondam domina Metza, mater predicte domine Elle.). Hugo imenuje Ulrika consanguineum meum, kar pomeni da ju druži ista kri. "Ista kri" pa ne pomeni ožjega sorodstva, saj je bil kot sorodnik lahko poimenovan vsak, pri katerem so veje družinskega debla na kakršen koli način dobile skupne točke z vejami drugega posameznika. V našem primeru je bila Ulrikova teta Gertruda poročena z Biakvinom iz Momjana, Biakvin pa je bil bratranec Hugovega očeta Štefana. Gertrudina sinova Ulrik in Kono sta bila Hugova bratranca v drugem kolenu in bratranca v prvem kole^nu našega Ulrika z Rihemberka.^l
Še en plemiški rod na Slovenskem, s katerimi so Rihemberški postali sorodniki, so bili gospodje s Tuijaka oz. s Hmeljnika po katerem se je pretežno poimenoval Majnclin, ki pa je izviral s Turjaka. Sorodstvene vezi med tema dvema plemiškima družinama lahko razberemo iz delitve dediščine med Rihemberškimi in Turjaškimi po smrti Folkerja z Rihemberka leta 1297.^2 Folkerjeva dediščina se je delila med njegovega brata Ulrika, Rudolfa iz Svibnega, Bertolda iz Strassberga in Majnclina s Tuijaka. Ker sta bila tako Rudolf kot Bertold poročena s Folkerjevima hčerama Gertrudo in Die-muto, si Majnclinovo udeležbo pri dedovanju lahko razložimo tako, daje njegova žena Neža oz. Agneza ena od hčera Folkerja z Rihemberka in je dobila ime po mami Neži iz Velthurnsa na Tirolskem.83 Zakonskemu paru Majnclinu in Neži lahko sledimo v nekaterih daritvenih in prodajnih listinah, v katerih je Majnclin poimenovan po Hmeljniku, kjer je leta 1290 v fevd dobil en dvor in ne po Turjaku. Dne
19. maja leta 1294 sta Majnclin in njegova žena Neža prodala opatu in cistercijanskemu samostanu v Stični tri kmetije (hübe) ob reki Temenici blizu vasi Dole za 19 oglejskih mark:^^
V	gospodovem imenu amen. Številne in velike sitnosti so se nam pripetile v naših letih... naj bo torej zapisano, tako za sedanje kot za bodoče, da jaz Majnclin s Hmeljnika s soglasjem gospe Neie svoje iene in vseh svojih otrok, sem svobodno prodal tri kmetije okrog reke Temenice, ki so deleine dednega prava .... častitljivemu gospodu opatu v Stični po imenu Henrik za deset in devet mark oglejskega denarja...
V	drugi listini prepusti Majnclin 24. novembra 1296, ravno tako samostanu v Stični, za osem kmetij v Dobrniču svojih šest v Dolu in dve v
Škoi]em:S5
... da sem jaz Majnclin s Hmeljnika s soglasjem in s skupno voljo moje iene gospe Neže in vseh svojih dedičev, s častitljivim gospodom Henrikom, opatom stiš-kega samostana sklenil tako zamenjavo, ... za osem kmetij letečih v Dobrniču, pripadajočim omenjenemu samostanu, drugih osem, namreč sest v Dobu in dve v Skoßem sem istemu samostanu določil za zamenjavo...
Iz listine, izdane leta 1367 dobimo podatek še o enem zakonskem razmerju rihemberških potomk: izdal jo je Majnhard iz Rožeka, goriški vitez, v njej pa je zapisano, da je bil Ulrik s Potovega vrha pri Novem mestu poročen s hčerko Ulrika z Rihemberka in ji je s to listino podelil jutrnjo.^^
OBJAVLJENI VIRI
Baraga, France: Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1, listine 1246—1255. Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2002.
Bianchi, Josephus: Thesaurus Ecclesiae Aquilejensis. Opus saeculi XIV. Civitas Utini : Typogr. Ar-chiepiscopali Trombetti-Murero, 1847.
Štih, Goriški große, str. 77. SI Prav tam, str. 50.
Štih, Goriški große, str. 118: Ain vertrag von graf Albrecht von Görcz zwischen VIrichen von Reifenberch, Ruedolf von Schefenberg, Berchtolden von Strassberg unnd Mainczlin von Auersperg vo?i wegeti V'ölckhern von Reiffenberg verlassen q-bschaft.
Stih, Goriški große, str. 119.
Otorepec, CKSL, 1294 V. 19: In notnine dotnini amen. Multis incommodis et magnis occurrimus cum aetatis nostrae negotia stylii officio perenamtis, innotescat igitur tam presentis quam futuris, quod ego Meinzlinm de Hopfenbach de consensu domine Agnetis vxoris meae omniumque liberorum meorum tres mansos hereditario jure me Ubere contingentes circam fluvium Tempniz ... venerabili domino abbati BitticensiHenrico nomine pro decem et novem marcis denariorum Aquilegensium vendidi
Otorepec, CKSL, 1296, XI. 24: ...quod ego Meinzlinus de Hopphenbach de consensu, ac vnanimj voluntate vxoris mee domine Agnetis omniumque heredum meorum, talem feci con-mutacionem cum venerabili dominoHainrico abbate monasterii Biticensis, ... pro VIIF" ma?isis zn Doevemik siti sadpyredictum monasterium pertinentibus, alios VIIF" videlicet VI in Aich et duos in Pischolstorf eidem monasterio in concambio assignaui... Štih, Goriški große, str. 136: Ain urkhundt von Mannharten von Rossegg mmd annderen, das herr Ulrich von Pottendorf seiiier hauffrawen, herrn Ulrichen von Reijfenberg tochter, zway tamenndt gulden zu morgengab geschaffen hat.
1008
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
Jaksch, August: Monumenta historica ducatus Carin-thielV. Klagenfort: F. Kleinmayr, 1906.
Joppi, Vincenzo: Documenti Goriziani. Archeografo Triestino, 1886, št. 12, str. 1-89; 1888, št. 14, str. 21-60.
Kos, Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev 5. Ljubljana : Leonova družba, 1928.
Kos, Milko: Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji Slovenskega primorja II. Ljubljana : Akademija znanosti in umetnosti, 1954.
Otorepec, Božo: Centralna kartoteka srednjeveških listin. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU. (gradivo še ni v celoti objavljeno)
Preinfalk, Miha: Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/2. Imensko kazalo. Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2007.
Sardagna de, Giuseppe: I signori di Reifenberg nei secoli XIII e XIV e piu particolarmente di Ulrico di Reifenberg (1307-1384). Archivio Veneto, 1878, št. 15, str. 149-173.
Schumi, Franz: Urkunden und Regestenbuch des Herzogtums Krain, Bd. I Laibach : Narodna tiskarna, Verlag des Herausgebers, 1882/3.
Wiesflecker, Hermann: Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Ffalzgrafen in Kärnten, I Band: 957-1271. Innsbruck : Universität Wagner, 1949.
LITERATURA
Czoernig von, Carl: Das Land Görz und Gradišča. Wien : Braumüller, 1873.
Hauptman, Ljudmil: Nastanek in razvoj Kranjske. Ljubljana : Slovenska matica, 1999.
Klebel, Ernst: Die grafen von Görz als Landesherren in Oberkärnten. Carinthia, 1935, št. 125, Str. 218-246.
Komac Andrej, Od mejne grofije do deiele. Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2006.
Kos, Franc: Iz zgodovine devinskih gospodov. Razprave 1. Ljubljana : Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, 1923, str. 91-134.
Paschini, Pio: Storia del Friuli, vol. 2. Udine : Istituto delle edizioni accademiche, 1935.
Stopar, Ivan: Rihemberk, sivi grad v dolini Branice. Kronika Rihemberka-Branika 2 (ur. Zalka Jereb et al.). Branik : Krajevna skupnost: Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik, 2006.
Stih, Peter: Goriški große ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997.
Stih, Peter: Srednjeveške goriške študije. Nova Gorica : Goriški muzej, 2002.
Trotter, Kamillo: Die Herren von Reifenberg. Monatsblatt der heraldischen Gesellschaft Adler, 1929, št. 581-586, Str. 491-494, 53^544, 566-572.
Vidmar, Cvetko: Kronika Rihemberka-Branika. Branik : Svet Krajevne skupnosti, 1994.
Vilfan, Sergej: Pravna zgodovina Slovencev (od naselitve do zloma stare Jugoslavije). Ljubljana : Slovenska matica, 1996.
SPLETNE STRANI
http://en.wikipedia.Org/wiki/Gro%C5%BEnjan#Hi story
http://www.allposters.com/-sp/Wolfgang-Lazius-Ge rman- Physician- and-Historian-Posters il863320-htm
ZUSAMMENFASSUNG
Über die Herren von Reifenberg, ihren Besitz und ihre Verwandtschaftsbeziehungen
Die Herren von Reifenberg (Rihemberk) waren zwischen 1230 und 1371 Ministerialen der Grafen von Görz. Davor waren sie Ministerialen des Bischofs von Brixen gewesen. Dieser hatte einen Vertrag mit Graf Meinhard von Görz geschlossen betreffend der Ubergabe der Kinder Volkers von Reifenberg, um im Gegenzug die Kinder Marquards von Veldes (Bled) zu erhalten. Die Reifenberger hatten ihren Görzer Sitz auf Schloss Reifenberg errichtet, das nach den Schlossherren benannt wurde, deren Herkunft im Südtiroler Raum zu suchen ist. Offen bleibt die Frage, von welchem Schloss der Name dieses Adelsgeschlechts herrührt, den er später in das Wippach-(Vipava)-Tal mit sich brachte. Sowohl der Name Riffenstein als auch Greifenberg besitzen einige gemeinsame Elemente mit dem Namen Rifenberch bzw. Reifenberch (slow. Rihemberk). Dennoch sprechen Wappen und Siegel der Familie von Reifenberg zugunsten der Hypothese, dass er vom Schloss Greifenberg stammt, dessen Herren dieselben Elemente wie die Herren von Reifenberg in ihrem Wappen trugen.
Wegen der umfassenden, jedoch aufgesplitterten Besitzungen, mit denen die Herren von Reifenberg zum Großteil von den Grafen von Görz belehnt wurden, können sie zu Recht zu den bedeutenderen Görzer Ministerialen gezählt werden. Auf ihren Besitz trifft man im Gailtal in Kärnten, gleichfalls im Möll-, Isonzo- und Wippachtal, am Karst, in Friaul und in Istrien. Von ihrer hohen gesellschaftlichen Stellung zeugen auch zahlreiche Erwähnungen des Reifenberger Geschlechts in Ur-
MARTIN LIČEN: O GOSPODIH Z RIHEMBERKA, NJIHOVI POSESTI IN SORODSTVENIH POVEZAVAH, 435^52
1008
kunden Görzer Provenienz, in denen sie als Bürgen, Schiedsrichter oder Zeugen von Rechtshandlungen auftraten, sowie das Hofmeisteramt, das Ulrich III. von Reifenberg am Hofe des Grafen Albert II. innehatte.
Die Urkunden der Görzer Hofkanzelei sowie der Kanzleien anderer weltlicher und geistlicher Herren jener Zeit stellen die Hauptquelle dar zur Erforschung der Geschichte der Herren von Reifenberg,
ihrer Rolle in der damaligen Görzer Politik, sowie ihrer gesellschaftlichen Verbindungen, die sie sehr oft mit anderen Ministerialengeschlechtern anknüpften. Von den gesammelten Urkunden gibt es nur einige wenige, die auf Befehl des Reifenberger Herrn uneingedenk des Willens seines Grundherrn aus Görz ausgestellt wurden, aber auch die Existenz einer Kanzlei auf Schloss Reifenberg ist nicht wahrscheinlich bzw. nachweislich.