Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. SNefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 23 Sobota, 23. marca 1935 Leto X 4000 ljudi je manifestiralo v Ljubljani za listo delovnega ljudstva Nosilec nafe kandidatne iiste s. dr. 2ivko Topalovič v Ljubljani, Celju in Mariboru Delavski shod, kakor ga ni doživela Ljubljana od 1919. leta — Množice delovnega ljudstva niso mogle vse v največjo zborovalno dvorano v Ljubljani — Najresnejše in najpomembnejše zborovanje vseh povojnih let — Vsa Ljubljana pod njegovim vtisom! Kdor je še dvomil v prebujenje našega delovnega ljudstva, ta se je 19. marca prepričal, da je to delovno ljudstvo vstalo, se strnilo in združilo, da uveljavi svoje pravice. Kdor je še dvomil v zmago naše liste, ta se je 19. marca prepričal, da bo naša lista zmagala. Velika unionska dvorana zadnja leta ni videla velikih delavskih zborovanj. V času zatrte politične svobode je čakala dvorana, da sprejme prvega glasnika nove bodočnosti. In ta glasnik je naša lista delovnega ljudstva, ki je prva od vseh skupin pokazala, po kateri poti naj krene, da doseže kruh, mir, in svobodo. Noben dnevnik ni omenil našega slioda, nobene reklame ni bilo zanj, le majhni rdeči letaki so vabili delavce po tovarnah in kmete po vaseh, naj se zberejo na Jožefovo in naj manifestirajo za svoje pravice. Meščani, ki ne berejo našega lista in ki po svojem časopisju niso bili prav nič informirani o zborovanju, so z začudenjem gledali na praznik pa-trona kranjske dežele, kam sredo gruče po Tržaški cesti in Zvezdi, kako da se usipajo v mesto trume iz proletarskega Vodmata in Most, kam hite Šiškarji in Št. Vidčani, kam se pelje toliko kolesarjev iz okoliških vasi... Meščani, ki jih njihovo »dobro informirano« časopisje ni prav nič informiralo o našem shodu, so se začudeno spraše- vali, ko so bile Miklošičeva cesta in sosedne ulice polne delavstva. Kljub tem ogromnim množicam žal še mnogo delavstva ni moglo priti na shod: Ker mnogo tovarn je delalo, tako vsa kovinska industrija. A vseeno je bila dvorana premajhna za vse; mnogi so z obžalovanjem odhajali ali čakali na ulici na konec zborovanja. In med vso to ogromno množico gotovo ni bilo niti 20 golih radovednežev, ki jih hoče videti presenečeno »Jutro« od 20. t. m. Vse to so bili delavci, obrtniki, kmetje, uradniki, ki so prišli poslušat svoje govornike, ki so prišli, da čujejo in sklenejo svoj pohod k zmagi vseh trpečih in zatiranih. Že pred napovedano uro je bila polna dvorana in množice so nestrpno čakale, ko je godba »Zarja« zaigrala delavsko himno. Tisoči so sc odkrili in pobožno poslušali svojo pesem, pesem dela, pesem zrnate socialne pravičnosti. Predsednik Delavske zbornice s. Sedej je otvoril shod poudarjajoč, da ima po petletnem političnem monopolu JNS delovno ljudstvo prvič priliko, da stopi v areno političnega življenja, da pomede z vso črno preteklostjo in doseže svoj vpliv in svoje pravice. Delovno ljudstvo gre v volitve združeno, disciplinirano, ker se zaveda, da bi vsak medsebojni prepir bil samo v prid kapitalizmu in fašizmu. Enotni smo sedaj in enotni ostanemo tudi po 5. maju. Zborovalci so neprestano z burnim ploskanjem odobravali posamezne njegove izjave. Nato je podal besedo nosilcu liste s. Topaloviču. Frenetično ploskanje je pozdravilo našega voditelja (Njegov govor bomo priobčili v prihodnji številki.) To je bil resen govor brez vsake demagogije, brez vsakega napadanja oseb, brez cenenih »šlager-jev«. Orisal je vso resnost mednarodnega položaja, razložil kapitalistično in diktatorsko politiko JNS in stvarne zahteve, ki jih postavlja delovno ljudstvo v interesu vsega človeštva. Njegov govor so tako ob posameznih izjavah, zlasti pa še na koncu pozdravljali vsi z gromovitim, dolgotrajnim ploskanjem. Takega govora Ljubljana še ni slišala. Nato je s. Likar označil nekaj naših domačih zahtev kakor predvsem zgraditev velike, moderne bolnice v Ljubljani. Poudaril je, da moramo 5. maja vsi na volišče in se ne smemo bati nobenih groženj, ker moramo biti možati, drugič je pa zagotovljeno, da ne bo nihče preganjan ali klican na odgovornost, če bo glasoval za katerokoli listo. V tabor delovnega ljudstva je pozval tudi slovensko inteligenco. Današnje mogočno zborovanje je prva naša manifestacija, 5. maj bo pa prva naša zmaga, ki ji bodo sledile druge. Burno pritrjevanje vseh je dokazovalo, da se vsi delavci dobro zavedajo svojih interesov. S. Sedej je nato zaključil shod. Nekateri so hoteli, da bi še govorili, a on je pojasnil, da oblastveno ni dovoljeno nobeno govorjenje več. Medtem je delavec iz množice zaklical, da naj vsi brez ozira na levo ali desno volijo listo delovnega ljudstva, ker voliti to listo pomeni demonstrirati proti fašizmu in kapitalistični reakciji. Godba »Zarja« je zopet z delavsko himno zaključila to najveličastnejše zborovanje, s katerega so ponesli delavci in kmetje v najbolj oddaljene vasi glas: 5. maja vsi za listo delovnega ljudstva! Samozavestno in žarečih lic so odhajali po ljubljanskih ulicah na svoje domove, z obrazov vseh je govorilo: Tako, vidite, vsi drugi »Preštejte nas, preglejte nas!« Nepregledna in vseob-sežna je naša vojska. Kaj preteklosti bridkost, kaj dneva trud in skrb! Tako mimo in mogočno, kakor solnce v ve-soljnosti, gre naša pot — delovnemu ljudstvu pripada prihodnost! Ogromna volilna manifestacija delovnega ljudstva v Mariboru shodu v veliki dvorani f,Uniona“. — Silno navdušenje. Vei tisoi udeležencev na V četrtek zvečer je bil Maribor priča javne politične manifestacije, kakršne žc dolgo vrsto let ni bilo. Akcijski odbor liste zveze delovnega ljudstva je sklical v veliko »Unionsko« dvorano volilni shod, ki pa se je pretvoril v mogočno volilno manifestacijo. Že davno pred napovedano uro so se vsipale od vseh strani gruče zborovalcev proti »Unionu«. Malo pred 7. uro zvečer jc bila velika dvorana napolnjena do zadnjega kotička, z njo vred pa tudi galerija, kjer so v gostili vrstah stoječi poslušalci postavljali ob zidovih klopi in mize, da bi na ta način, z vzvišenega prostora imeli pogled preko glav pred njimi stoječih zborovalcev v dvorano. Pa še vedno so prihajali novi zborovalci, ki so rinili v dvorano, potem pa končno napolnili tudi stranske prostore in vežo. Več sto zborovalcev, ki so nekoliko zakasnili, pa sploh ni moglo več na shod in so morali oditi. Ko je okoli 7. uri zvečer stopil na oder nosilec liste Zveze delovnega ljudstva, s. dr. Živko Topalovič, v spremstvu nekaterih sodrugov, so ga zborovalci navdušeno pozdravili s ploskanjem in klicanjem. Ko se je prvo navdušenje poleglo, je s. Jelen v imenu akcijskega odbora otvoril manifestaeijsko volilno zborovanje in pozdravil dragega gosta, nakar so združeni pevski zbori zapeli na galeriji »Delavski pozdrav«, ki so ga množice stoje in odkritih glav poslušale. Mnog osivel starček si je pri tem z žuljavo roko brisal solze. Nato je s. Jelen podal besedo s. dr. Živku Topaloviču, ki je potem, ko se je poleglo živahno ploskanje, v največji tišini pričel govoriti. Njegov govor je napravil na vse navzoče najgloblji vtis. Zlasti je govornik povdaril, da je prejel z merodajnih mest svečano zagotovilo, da bo pri volitvah svoboda glasovania tudi za javne nameščence zajamčena in da se torej ni treba nikomur bati, /a koga bo oddal svoj glas. Vsak naj odkrito in neustrašeno da svoj glas za listo delovnega ljudstva. S tem bo glasoval za likvidacijo političnega monopola, za lepšo bodočnost proletariata, s tem bo po- magal dvigniti tudi čast in ugled naše skupne domovine, da bodo tudi naši sorojaki, ki so tlačeni pod fašizmom na severu in zapadu, videli ogromno razliko med svobodno državo in fašistično diktaturo. Poslušalci so govornika dobro razumeli, ker je govoril počasi in razločno, tembolj, ker je največ uporabljive in težje razumljive srbohrvaške izraze izgovarjal v slovenščini. Zborovalci so med njegovimi izvajanji v živahnih medklicih in odobravanjih dajali duška svojim čustvom.. Ko je končal, se je dvorana tresla od burnega odobravanja. Zatem je sodrug Petejan v kratkih, a jedrnatih stavkih omenjal, kolikokrat so že. naši nasprotniki najavljali naš pogin in naš pokop, a smo še vedno na mestu, jačji ko kdaj prej. O tem se lahko prepričajo nocoj. Tudi jugoslovanstva nas oni ne bodo učili, ker smo bili prej za Jugoslavijo kot so si oni upali misliti na njo. Zahtevamo pa v svoji državi tudi svojih pravic. Zahtevamo, da se točno izvaja zakon za zaščito delavstva, da se uvede zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in brezposelnosti, zahtevamo sood- ločevanje v državi, ki v njej ne poznamo ne verskih ne plemenskih razlik, občutimo samo razliko med delom in kapitalom, med izkoriščevalci in izkoriščanimi, med proteži-ranci in zatiranimi. Sodrug Eržen je omenil, da delovno ljudstvo ne prihaja kot menje-valec režimov, ampak kot likvidator sistema, kajti krivda je v sistemu. Poleg klica po svobodi postavlja delovno ljudstvo tudi svojo zahtevo po pravici. Iznesel je nekaj najbolj kričečih slučajev krivic, ki jih morajo pretrpeti delavci, ki se drznejo boriti za svoje pravice. Silno je odjeknil slučaj osmih discipliniranih železničarjev, ki ga je govornik s tem v zvezi omenil. Omenil je križev pot naših kronskih upokojencev, invalidov, stanovanjskih najemnikov, viničarjev, malih obrtnikov, ki jim meščanske stranke ob vsakih volitvah obljubljajo zlate gradove, po volitvah pa nanje vedno pozabijo. Zato, ker vsi ti mali ljudje nimajo svojega zastopstva tam1, kjer se režeta pravica in kruh. Zato je delovno ljudstvo odločeno, da si ga pri teh volitvah pribori in povzdigne svoj glas, da se bo slišal tudi tam, kjer ga doslej niso marali slišati. Obema govornikoma so zborovalci navdušeno ploskali. Ob zaključku je s. Jelen pozval vse navzoče, da gre sleherni na volilno agitacijo, v boj za kruh in svobodo. Tritisočglava množica je navdušena zapuščala v najlepšem redu dvorano in je za četrt ure zalila široko Aleksandrovo cesto. Mariborsko delavstvo vstaja, jačje in zavednejše ko kdaj prej. Veliko manifestacijsko zborovanje v Celju V Celju se je vršilo volilno zborovanje liste Zveze delovnega ljudstva v dvorani Narodnega doma. S. Topaloviča so celjski delavski zaupniki pričakovali že ob prihodu vlaka na kolodvoru in ga sprejeli. Zborovanje je bilo določeno za 6. uro zvečer. Celjsko in okoliško delavstvo, pa tudi okoliški mali kmetje in obrtniki so se povabilu odzvali v za Celje naravnost ogromnem šte- vilu in so napolnili vse gornje prostore Narodnega doma. Ob velikem navdušenju poslušalcev je govoril nosilec liste s. Topa-lovič, za njim pa s. Svetek. Pred in do zborovanju je zapela »Svoboda« dve delavski himni. Zborovalci so se po manifestaciji razhajali v pričakovanju, da bo lista delovnega ljudstva pri volitvah odnesla zmago tudi v celjskem okraju. Sreska konferenca za Ljubljana-mesto in Ljubljana-okolico Po veličastnem zborovanju v unionski dvorani so se ob dveih popoldne zbrali delavski, kmečki in otbrtniški zastopniki iz Ljubljane in vseih občin ljubljanske okolice. Zborovali so v dvorani Delavske zbornice. Predsednik š. Sedej je izjavil, da mora tudi popoldanska konferenca pokazati isto enodušnost, kakor jo je pokazal shod in moramo brez v.saloega preglasovanja izvoliti kandidate, za 'katere bo 'lahko glasovalo vse delovno ljudstvo. ,S. Stanko se je pridružil njegovim izdvajanjem in ipnectožil verifikacijsko komisijo, ki na® v razpuščenem iparlamentu l. t. .d. Delegati so burno pritrjevali izvajanjem, (govornikov ter vehementno pozdravili samostojno listo delovnega ljudstva, katere nosilec je s. dr. Živko Topalovič. Na predlog s. Podržana iz Mute je bil soglasno izvoljen za kandidata v prevaljskem srezu s. Viktor Eržen iz Maribora, za njegovega namestnika pa s. Robert Lampreht, župan iz Mežice. K debati so govorili ss. Eisinger, Potočnik Maks, Potočnik Karel in številni so-dirugi. Končno se ije na konferenci 'govorilo še o tehničnih predpripravtaih, fiakar je predsednik s. Hočnik, s pozivom na složno delo, .zaključil lepo uspelo 'konferenco. Delegati so se vrnili na svdje domove s trdnimi sklepom, da bodo šli s podvojeno živahnostjo na delo za ipopolen -uspeh .pri bodočih volitvah, 'kalkor tudi z.a ojačenje delavskih strokovnih in kulturnih organizacij ter razširitev našega časopisja. 'ki se je vršila preteklo nedeljo, je tako po svoji organizaciji, kakor po mnogoštevilnem posetu zadostila pričakovanjem največjih optimistov. Konference se je udeležilo skupno 177 delegatov ,in sicer iz mesta Celja 25, iz občin bližnje okolice 81 in iz dalijne okolice 71 delegatov. Po socialnem sestavu je ta slika še mnogo interesaninejša. Od delegatov Eripadajo posamezniki naslednjim stanovom: Delavskih delegatov je bilo 97, kmetskih delegatov 58, trgovcev in obrtnikov pa 22 delegatov. Posebno razveseljivo je pa še dejstvo, da so konferenci prisostvovali delegati iz prav vseih volišč, razen dveh, tako, da se je zamoglo prav na vseih voliščih že na konferenci /postaviti predstavnike in namestnike naše liste, ki se oficijelno imenuje kakor je konferenca sklenila: Lista Zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Kdor pogleda sestav konference in njene delegacije, bo prav lahko priznal, da naša lista to ponosno ime tudi zasluži. Referate na konferenci, ki so bili zelo izčrpni in so popolnoma osvetili potrebo sodelovanja vseh delovnih stanov pri teh volitvah, bomo izčrpno priobčili v eni prihodnjih številk. V svrho določitve kandidata je bila izvoljena posebna kandidacijska komisija, ki je bila v malem sestavljena prav po onih vidikih, kakor je bila sestavljena celotna konferenca. Poleg glavnih predstavnikov delavskih in name-ščenskžh strokovnih in kulturnih organizacij so bili v komisijo pritegnjeni tudi zastopniki zunanjih delegatov in zastopniki vseh stanov, ki so se konferenci odzvali, to je po en zastopnik obrtnikov, en zastopnik trgovcev in dva kmečka delegata. Ta komisija je po vsestranski diskusiji postavila načelo, naj se kandidira kandidat iz virst delavskih ul na-meščenskiih organizacij, njegov namestnik naj pa bo iz vrst kmetov. Komisija se je soglasno zedinila na predlog, naj bo kandidat celjskega sreza Franc Svetek, zastopnik Delavske zbornice iz Celja, namestnik pa Lešnik Karl, kmečki posestnik iz Škofje vasi. Konferenci je prisostvoval tudi bivši poslanec Petejan iz Maribora, ki je v lepem referatu razložil zborovalcem pomen sedanjih voEitev in želel konferenci najlepšega uspeha. Po navdušenju, s katerim je konferenca izvršila svojo nalogo in po neprisiljeni disciplini, s katero se je ta konferenca tako visoko odlikovala, lahko sodimo, da bo uspeh naše liste v Celjskem srezu tako časten, kakor še ni bil nikoli. Delavska vlada Tretja delavska vlada Predsednik norveškega parlamenta (storting) je. sestavil vlado dne 19. t. m. V vladi so predsednik Nygaardvold, ki ima tudi ministrstvo dela; zunanje., Kotli, finance Indeboe, trgovino Madson. socialno skrb Bergsvik, prosveto Hjelmtvet, na Norveškem v nordijskih deželah brambo Mousen, kmetijstvo Istgaard in pravdo Sie. S tem je prevzelo delavstvo tudi norveško vlado, od katere pričakuje narod pametno gospodarsko in socialno politiko. Švicarsko mesto L; stiina Prav jasno kaže bilanca švicarske občine Lausanne, kako gospodarijo v občini socialisti. Socialisti so prevzeli občino po-četkom leta 1934. Občina je imela 2.7 milijonov švicarskih frankov deficita, Socialisti so popravili, kar je bilo mogoče, zvišali so sicer socialne ausanne je sociali* obilna dajatve in je deficit znašal le še 182.000 frankov. Občina pa je izdala za nezaposlene in javna dela celih 1.350.000 frankov, dočim je prejšnja meščanska občinska uprava dala komaj polovico tega v te namene. Številke povedo dovolj jasno, kaj pomeni delavska občinska uprava. Švedski pomorščaki proti NemCiji Bojkot nemških pristanišč. Švedski pomorščaki so imeli prosil teden zborovanje, na katerem so razpravljali o dveh njihovih aretiranih mornarjih v Hamburgu, češ, da so uvažali v Nemčijo protifašistično literaturo. Zborovanje je soglasno sklenilo, da pošlje nemškemu poslaniku protestno pismo, v katerem se zahteva, da Nemčija takoj izpusti iz zapora oba švedska mornarja. Če bi Nemčija zahtevi ne ugodila, bodo švedski mornarji bojkotirali nemška pristanišča. Zmeda v mednarodni politiki Napetost vedno večja. Nemčija je uvedla splošno vojaško dolžnost. Angleški zunanji minister Simon vendar obišče Berlin. Iz tega sledi, da hoče Anglija stopiti v dobre odnošaje z Nemčijo iz bojazni pred napadom. Vzhodni pakt, pakt med Italijo, Francijo in Anglijo, pa naj se razvija kakor hoče. Kriza vlade v Belgiji Predsednik belgijske vlade Theu-nis je podal demisijo. Skrajno reakcionarna vlada je hotela graditi svoje gospodarstvo s poslabševanjem delovnih razmer. Temu se je delavstvo uprlo in ni odobrilo vladne politike. Klerikalci se sedaj trudijo, kako bi sestavili nekakšna fašistično »nacionalno« unijo, ki bi diktirala v imenu kapitala. Minister za telesno vzgojo g. dr. Auer je imel minuli četrtek po radiu govor o skrbi za telesno vzgojo naroda. Izjavil je, da je to važna naloga države ter se v nadaljnjem govoru bavil z nalogami mlade generacije, orisal vzgojni pomen športa, Sokolstva, gasilstva itd. Na koncu svojega govora pa se je g. minister bavil z zakonom o športu. Tozadevni osnutek je bil te dni dostavljen športnim organizacijam v pretres. — Svoj govor je g. minister zaključil z naslednjimi besedami: Kakor ima vsaka narodnost svojo karakteristiko v narodni noši, v narodni umetnosti, v pesmih in melodijah, tako ima tudi svojo karakteristiko v športu. Tone Maček: 150 Sluca{ I6um&ee#ec »Ha, ha! Ta je pa dobra! Menite, da vam bo volivna pravica kaj pomagala? Toliko ko nam. Mi vsaka štiri leta volimo. Koga? Si že kdaj slišal, da bi bil kak mali kmet izvoljen? Še nikoli. Niti kandidirati ne more. Naši zastopniki na Dunaju so veleposestniki, grofje, advokati in fajmoštri, ki še nikoli niso imeli koša na hrbtu in ne žuljev na rokah.« »Mi bomo že vedeli, koga bomo volili.« »Ogoljufali vas bodo, kakor so nas. Zapomni si. Siromak vedno plača račun. »Prej ali slej bo pa vendar prišel čas, ko bo tudi siromak predložil svoj račun.« »Povej nam raje, kaj ti misliš o današnji naši stiski in kako bi si mogli sami pomagati?« »Po krivici se hudujete na tovarne in stroje, na vso takozvano industrializacijo in tehniko. Niso stro- ji krivi naše revščine, nasprotno, oni bi v pravih rokah bili velika blago-dat za vse človeštvo. A polastila sc jih je peščica kapitalistov in v njih rokah je postal stroj človekovo pro-kletstvo. Mesto da bi, kakor je bil zamišljen in poklican, stroj pomagal človeku pri delu in štedil njegove sile, ga kapitalist izrablja za kopičenje vedno novih dobičkov. Stroji morajo postati last sploš-nosti, šele potem bodo dosegli svoj namen. Proizvajati morajo v enaki meri za vse člane družbe vse, kar potrebujejo. Ko bedo zadostili najnujnejšim ljudskim potrebam, lahko zopet nekaj časa počivajo ali pa začno proizvajati predmete, ki sicer niso življenjsko potrebni, a lahko ljudem življenje olepšajo in ga ustvarijo udobnim in prijetnim. Potem stroj ne bo več prokletstvo, temveč blagoslov človeštva. Delavci so se tega začeli že davno zavedati in so si postavili geslo: vsa proizvajalna sredstva se morajo izločiti iz zasebne lastnine in morajo postati last vseh.« »To bi veljalo za delavce. Kaj pa mi kmetje? Saj mi nimamo strojev?« »Motite se. Tudi vi čutite krizo, ki jo povzroča stroj v zasebni lasti. A večina se tega ne zaveda. Pri nas ne obdelujemo polj s stroji, ker nimamo veleposestev. Primorani so pa tudi naši kmetje, da kupujejo stvari, ki jih izdelujejo stroji: obleko, poljsko orodje, posodo, nekatera živila, gnojila in tako dalje. Te predmete morajo drago plačevati, ker kapitalist, katerega stroji jih izdelujejo, lahko cene po mili volji določa. Če bi pa stroj bil splošna last, bi plačali potrebne predmete enostavno s svojimi pridelki in to v višini, ki bi odgovarjala delovni sili, ki se je za proizvodnjo dotičnih predmetov porabila in nič več. Sicer pa se motite, če menite, da se pri poljedelstvu ne uporabljajo stroji. Po našem' gričevju tega seveda ne opazite. Vedeti pa morate, da so na svetu dežele in pokrajine z nepreglednimi žitnimi polji, kjer so njive tako dolge, da bi naš kmet s svojimi voliči jedva uspel od zore do mraka urezati dve brazdi. Preden bi tam zoral polje po našem načinu, bi na enem koncu že žito zorelo, preden bi ga na drugem koncu do kraja posejal. Pri takem poljedelstvu so stroji neobhodno potrebni. Tam orjejo s plugi, ki jih vleče motorna sila in režejo po šest brazd naenkrat. Na velikih kompleksih je tak način poljedelstva lažji od našega in cenejši, zato je tudi žito iz teli velikih žitnic cenejše kot naše. Razumeli boste sedaj, zakaj naši kmetje tako težko prodajo svoje žitne pridelke za primerno ceno. Ker je žito iz ogromnih žitnic Banata, Ukrajine in Amerike cenejše kot naše.« »Da, ali tako poljedelstvo s stroji je mogoče samo na velikih veleposestvih, ki so last ogrskih grofov, ruskih knezov in ameriškiih žitnih magnatov. Kako češ ti na naših malih posestvih delati s stroji, kjer imaš vsakih sto korakov novo posestno mejo? Že sama nabava takega stroja bi požrla pol posestva.« .(Dalje prihodnjič.) Doma in Stavka rudarjev v rudniku »Srbski Balkan« še vedno traja. Mezda ni izplačana rudarjem še niti za mesec januar. Steklarna v Paračinu namerava ustaviti obrat, ker ima preveliko zalogo izdelkov. Kaj pravi Venizelos. Venizelos trdi, da je prevzel vodstvo upora šele takrat, ko je zvedel, da je upor namenjen proti politiki obnovitve monarhije. Hotel je ohraniti republikanski režim. Njegova izjava je verjetna, ker se je sedaj monarhistično gibanje ojačilo in celo vladni organi govore, da eventualno izvedo plebiscit o tem vprašanju. Italijanski tisk prijazen Jugoslaviji. Italija že uvideva, da bi bili sovražni odnošaji do Jugoslavije brezpredmetni z ozirom na poblem razvoja ob Jadranskem morju. Naš poslanik v Italiji postane Antič, ki zagovarja zvezo z Italijo. To bi kazalo, da so se odnošaji in politična tendenca bistveno izpremenili. Hitier olsvoji mirovni politiki. Ob priliki sklepa nemške vlade glede splošne vojaške dolžnosti je Hitler izjavil tujim diplomatskim zastopnikom, da je je pripravljen jamčiti za nedotakljivost mej vseli sosednjih držav, samo Rusije ne. Bilanca. Od 30. jan. 1933 do 30. jan. 1935 je bilo v Nemčiji 3942 antifašistov' ubitih. 132.544 ranjenih in pohabljenih, približno 1 milijon je bilo zlostavljanih, 295.357 aretiranih, 93 smrtnih obsodb izrečenih, 41 smrtnih obsodb izvršenih. Protivni-ki režima so bili obsojeni na skupno 16.143 let ječe. Hitler se posmehuje Franciji in Angliji. Hitler je izjavil, ko je vlada sklenila splošno vojno dolžnost, da bi se pogajal z obema državama, ker se z ozirom na enakopravnost ne nahaja več v ponižujočem položaju. Konferenca velesil? Francija zahteva konfernco velesil, to je Francije. Italije in Anglije v Rimu, da sklepa o uvedbi splošne oborožitve v Nemčiji. Obenem zahteva Francija sklicanje sveta Društva narodov. Amerika se v zadevo ne bo vmešavala. Iz te moke bo težko kaj kruha. Življenski standard na Švedskem se je izboljšal v zadnjih desetih letih za 12 do 13 odstotkov. Zakaj se je drugod poslabšal? Ali si Ze poravnal naroi-nino? Ako Se nef stori takoj svojo dolZnostl Celje »Tetka na konju«, to velezabavno igro priredi dramatični odsek celjske »Svobode« v nedeljo, 24. t. m. (jutri) ob 4. uri popoldne v Narodnem domu. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride. Torej jutri vsi v Narodni dom na igro! Trbovlje—Zagorje u t, *>re(*avania 0 de!, zakonodaji v Trhov-ian hi Zagorju. Na splošno željo rudarjev oo Predava! v nedeljo, dne 24. marca s. dr. H-frcL"an iv Trl,ovljah ob 9. uri pri II. ru-aa srn skupini in na praznik v pondeljek, , Zvezi' irnUri3 °b 9- uri dop' v Za8°riu Pri JeY“ o: »Delavstvo in socialna zakonodaja v Jugoslaviji«. Pobrežje pri Mariboru Uboj na Pobrežju. Minulo nedeljo, zve-eer ,e v Nasipni u ic, s Uo!iam bi, 261el_ m Anton Štraus 41 letnega mizarskega pomočnika Konrada Vrselmana, kii je na posledicah .zaidiobljenih poškodb obležal na licu mesta mrtev. Prepir se ije razvil v neki gostilni radi Gselimiaiorve žene, ki je imela svojčas s Strausem tudi enega otroka. Kljub temu, da jc poročila GseLmana, pa sta si baje ostala s Strausem še vedno dobra. Gselman je bil zelo potrpežljiv človek in bi naj.brž ne prišlo do maijhujšega, če bi se s Štrausom ne srečala v gostilni. Po usodnem i dejanju so orožniki aretirali Štrausa in Gselmamovo in ju izročili sodišču. Pogreb pokojnega Gselman a se je vršil minulo sredo ob veliki udeležbi občinstva. Poljlane Posnemajte. S. Mul a j Anton iz Poljčan je daroval za tiskovni sklad Din 30.— — Iskrena hvala. Maribor O pisatelju Aškercu je predaval minulo sredo v okvirju »Svobode« s. prof. Teply. Predavanje je bilo izelo ,zanimivo in poučno ter so navzoči nagradili predavatelja za njegova lepa izvajanja z aplavzom. Predavanje »Svobode«. V sredo, dne 27. rnarca bo predaval s. dr. Reisman o »Delovnem pravu v sedanji Nemčiji«. Pridite v polnem številu. Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru, ena najstarejših in najmočnejših delavskih gospodarskih zadrug na ozemlju dravske banovine, je imelo dne 17. marca t. 1. svoj 63. letni občni zbor. Število zadružnikov je ostalo na isti višini kot prejšnje leto. Denarni promet se je v preteklem letu zvišal za pol milijona dinarjev, ravno tako hranilne vloge. To kaže, kako veliko zaupanje uživa ta stara gospodarska organizacija. Hranilne vloge seveda ne dotekajo samo iz delavskih vrst, kjer vlada vsled krize pomanjkanje denarja, pač pa uživa ta zadruga zaupanje tudi v drugih krogih, ker je bila vedno likvidna, kar se o mnogih drugih denarnih zavodih ne more trditi. Zadruga posluje v lastni hiši na Frankopanovi ulici 37 ob večerih. Telefon štev. 2635. Na občnem zboru se je zopet izvolil dosedanji načelnik Ingolič Rupert, kateri že preko 12 let kot preizkušeni zadrugar vodi to delavsko denarno organizacijo s popolnim, zaupanjem zadružnikov. Tudi drugi odborniki so bili izvoljeni dosedanji, kar priča o stabilnosti tega denarnega zavoda. Delavci, obrtniki in drugi pridobitni sloji z mirno vestjo lahko zaupajo svoj eventualno pri- štedeni denar temu staremu in dobro fun-diranemu denarnemu zavodu. V slučaju potrebe pa se lahko pobrigajo za članstvo pri tej zadrugi. Občni zbor združenja krojačev v Mariboru se je .vršil minulo nedeljo popoldne v Gamlbrir.ovi .dvorani. Predsednik združenja, krojaški mojster Reicher, je .podal izčrpno pa.ioičiio o delovaju združenja, ki je bilo sprejeto z odobravanjem. Zborovalci so ostro protestirali proti kcnlekcionarjem, ki povzroča o krojaškim obrtnikom občutno škodo. Nekaj nad 1,157.000 Din bo ostalo od Kmetijske eksportne zadruge za upnike, ki jih je 3328. Delavsko pevsko društvo »Frohsinn« sklicuje za nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne svoj redili letni občni zbor, ki se ho vršil v .društvenem lokalu, Frankopanoma ul. 29-1. Podporni člani vljudno vabljeni. Občni zbor Prvega delavskega kolesarskega društva v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu gostilne Vernik na Tržaški cesti štev. 1. Udeležba članstva dolžnost. V nedeljo vsi na igrišče Svobode v Mariboru Ob po! 3. uri se bo vršila na našem lastnem igrišču važna prvenstvena tekma s »Čakovcem«, starim rivalom, ki jc v jeseni posekal domala vse prvorazredne klube. Svoboda je zgubila v razmerju 9:1. Dečki obljubljajo zmago, zato pojdimo in navdušimo jih. Hrastnik Tudi mi mali kmetje se zavedamo, kam spadamo. Razmere so n,as naučile misliti in tako smo prišli do spoznanja, da je naša rešitev le v zvezi z delavci. Doslej so nas zastopali razni ipolitikarji, in razne mogočne stranke, mi pa srno hirali in propadali. Namestu po slabih razmerah so gospodje v njihovih glasilih udrihali .proti .socialistom. Gospodje pa s tem niso dosegli svojega namena. Že pri zaidinijih občinskih volitvah smo šli skupaj s socialisti in volili listo, po kateri so nasprotniki najbolj ogabno .udrihali. Par mesecev dela v občini in sleherni uvideva danes, da socialistični delavci ne le niso nikakšni nasprotniki kmeta, ampak mu pomagajo, če le morejo. V teh par mesecih je naša delavsko -km eč k a občinska uprava napravila več, kot so gg. kdajkoli poprej. Ker vidimo, da je bila naša odločitev pri občinskih volitvah pravilna, bomo odslej hodili po poti, ki smo si jo začrtali, skupno z delavci. Vsi mali kmetje bomo dne 5, maja volili listo, na kateri je tudi naš župan s. Malovrh postavljen za kandidata. Kandidate pa, ki jih predlagajo razni ravnatelji in fa-brikanti naj voli gospoda! Naj živi lista Zveze delovnega ljudstva! — Mali kmet. Pevski koncert podružnice »Svobode« k se ,je vršil dne 17. marca t. J. v dvorani Konzumnega društva. Bogati spored, ki ga pe izvajal moški in mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje s. A. Podlogarja, je zelo ugajal. Sploh ije bil nastop zelo posrečen. Zapel je 4 pesmi tudi oktet podružnice pod vodstvom s. V. Malovrha. Vse pevske točke so bile točno in spretno izvajane. Veliko presenečenje je pomenil nastop mešanega zbora, ki se je takorekoč prvič predstavil z več pesmimi in jih tehnično dobro podal, kakor zahtevajo posamez- ne pesmi (kompozicije). Kako delovno ljudstvo želi pravega kulturnega razvedrila je dokaz, da je bila dvorana nabito, polna in da je lepo petje tako zelo navdušilo poslušalce, d‘a so z velikim odobravanjem in aplavzom primorali zbor, da je več pesmi ponavljal. »Svoboda« 1. Hrastnik je agilna in delovna, to je razvidno iz delovanja samega in številnih .različnih nastopov. »Svoboda« II. je imela dne 10. marca t. 1. svoj XII, redni letni občni zbor. Ker je bil ta dan predsednik odsoten je vodil občni zbor namestnik s. Gačnik F. Centralo pa je zastopal .s, Cerkvenik. Podružnica je prejela v preteklem letu 42 .dopisov, poslala pa jih je 45. Nadalje je bilo 17 sej , 1 skupna seja z godbo, 6 članskih sestankov, prireditvi sta bili 2, 1 koncert, 1 prosvetni večer, 2 družinska izleta na Mrzlico ter 3 predavanja. Blagajnik je poročal, da število članstva ni mnogo napredovalo, je pa zadovoljivo. Blagajna ima prebitka Delovanje pevskega odseka je bilo bolj skromno1, ovirala ga je redukcija dela pri steklarni. Imeli smo 2 pevska koncerta, 1 gostovanje oh 10. obletnici »Svobode« I., in razen tega priredili 1 avtcizlet v Zabutkovco, sodelovali pa na revirskem festivalu v Trbovljah. Občni zbor je odstopajočemu odboru podelil razrešni-co. Knjižnica ni delovala. Štiričlanska volilna komisija je predložila listo novega odbora ki ,je bila soglasno izvoljena. Glavni odborniki so ti-le: ,predsednik Benikl F., namestnik Gačnik H.; tajnik Saurič K,, nam. Jager Jos.; blagajni!; O,presnih A. nam. Gotz F. Z odobravanjem je občni zbor zaslišal referat is. A. Cerkvenika. Ob koncu pa se je govorilo še o pripravah za izlet »Svobod« v Celju, nakar je predsednik zaključil občni zbor. Krani Ali je delavstvo sposobno, da se politično udejstvuje? Tega) .vprašanja kulturnemu človeku niti stavljati ni treba, kajti, če je sposobno graditi današnje moderne tehnične naprave in zmožno, da s svojim delom razen za .svoje .potrebe, ustvarja večvrednost, s katero se izvrstno brez dela preživljajo razni kapitalistični elementi, je logično, da je sposobno tudi za politično udejstvovanje. V Predvoru na sestanku krščanskih socialcev pa pove brihtni govornik (poleg njegovega že na pamet naučenega referata, s katerim je .bil že na. turneji po vseh vaseh v okolici Kranja) tudi to, da delavstvo še ni sposobno za politično udejstvovanje in da se naj bližajočih volitev na udeleži. Povdarjal je, da je delavstvu potrebna najprej močna strokovna organizacija. Ravno pred tem pa je .dokazoval kakšne težkoče so imele strokovne organizacije v času zadnjega režimskega absolutizma, kateri delavstvu ni bil naklonjen. Popolna svoboda strokovnih organizacij je torej odvisna od političnega vpliva, oziroma moči, ki jo ima delavstvo v državi. Kako naj potem pridemo do tega, če nimamo besede tam, kjer bomo lahko svobodo in .pravice delavstva zahtevali. Trdil je govornik tudi, da je bila ravno duhovščina tista, katera je največ pinpomogla k osvoboditvi delavstva. Mi pa še vedimo povdarjamo izrek Karla Marksa, da je osvoboditev delavcev, delo delavcev samih. To se je pokazalo tudi v praksi povsod tam, kjer se je delavstvo več ali manj osvobodilo. Ni nam treba segati nazaj v zgodovino, kako se je klerikalizem vedno boril za »svobodo« delavstva, amipak njegovo sliko lahko pogledamo se danes. Dosti jasno sliko imamo, kako je delavstvo osvobojeno tam, .kjer vlada klerikalizem bodisi sam ali pa skupno z liberalnim kapitalizmom. Poglejmo samo madžarski parlament, v katerem je sedelo tudi precejšnje število duhovnikov, ikaij so oni naredili za osvoboditev delavstva. Vedno so skupno s krščanskimi socialci podpirali fevdalno gospodo. Kakšiio svobodo pa ima delavstvo v Avstriji, odkar je na vladi kle-rofasizem. Klerikalni Časopis pa vidi v tem uresničitev želj, katere je gojil pokojni pre-Iftt Se.i/pel. Nc ibomo naštevali še 'posebej, kako se je boril za svobodo delavstva nemški klerikalizem, takoavani centrum, španski itd. Sploh vsi od najbolj »revolucionarnih« krščanskih socialcev pa do najvišjega vodstva katoliške duhovščine, katera razredni boj ,za delavstvo sploh prepoveduje. Ne sramujejo se na sestankih slikati vse delavske voditelje, kateri so ušli rabljem klero-fašističnega režima, za izdajalce. Miru pa nimajo nikjer niti Kristani, čeprav oznanjevalci .krščanskega sovraštva vedo, da.. ie naša delavska zakonodaja v precejšnji meri tudi plod njegovega dela. Če /bi še duhovščina naredila toliko za osvoboditev delavstva, kakor je Kristan, potem bi bilo delavstvo že osvobojeno. Večkrat smo že čitali iz njihovih časopisov, da so pobegnili duhovniki .iz Rusije, Mehike ali Nemčije, bodisi že samo .radi omejene svobode. Potem so tisti dluhovniki, ki so zapustili svoje ovce, še večji izdajalci, ker so zapustili svoije vernike. Kulturni človek bi ne mogel .prištevati k izdajalcem ljudi, kateri so zahtevali oziroma branili pravice delavstva in radi tega, ker so zaenkrat podlegli, (ker je s kanoni krivica zmagala nad pravico) videč, .da jih zato čakajo blagoslovljene vislice, pobegnili. Bolje je, da ljudje, ki delajo za osvoboditev delavstva, žive v emigraciji in svoje delo nadaljujejo, kakor Pa, da se klerikalnim mogotcem puste da jih sramotno in žalostno usmrtijo. Gotovo je, da je klerikalizem na tem zainteresiran, da vse ljudi, kateri delajo za .blagor delavstva, uniči, bodisi da jih usmrti ali pa duševno in telesno muči z ječo in trpinčenjem, kakor v času inkvizicije. Gospodje krščanski socialci, referat za sestanke bo treba spremeniti, drugače vas bodo delavci prehitro spoznali, ker iz tega se jasno vidi, da ste žejni marksistične krvi in da ste proti osvoboditvi delavstva, kar pa se nikakor ne sklada z vašim tolikokrat ponavljajočim izrekom; »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Delavci tudi ne bodo nasedli krščansk.o-socialnim govornikom, ki .pravijo, da delavstvo ni sposobno za politično udejstvovanje, amipak bodo skupno glasovali za samostojno delavsko listo, potom katere se bomo borili za pravico, svobodo in enakost vsega delovnega ljudstva. Jesenice Seja občinskega odbora. Dne 14. t. m. se je vršila seja obe. odbora, pri kateri je g. župan najprej zavrnil nujni predlog podpisanega, ki je zahteval pojasnila, na podlagi katerega uradnega materijala je občinska uprava kot reklamacijski odbor poročala sodišču, da za volivca Buntschuha ni izkazano nad: enoletno .bivanje na Jesenicah, čeprav je bil imenovani prijavljen občinskemu uradu že .od 1931. dalje. G. župan je izrazi! mnenje, da zadeva ne spada pred občinski odbor, iker ije reklamacijski odbor neodvisen. Na zadevo se še povrnemo, če drugače ne, .pred sodiščem. Prva točka dnevnega reda je bila sklepanje o tem, ali se .plača terjatev neke ljubljanske tvrdke v precej vidnem znesku ca. Din 45.000__, ka- tera je nastala, ker je občinski tajnik podpisal svojčas tri menice za skupaj Din 34.910.20, ko pa je bil iztožen in ko so mu bili službeni prejemki .zarubljeni, je pregovoril prejšnjega župana, češ, da on odgovarja, da se je občina s tvrdko pravdala in slavno propadla zlasti z ugovorom, da ima občinski tajnik samo Din 38 mesečne plače. Razni govorniki .so skušali dopovedati, da .je na celi stvari kriv prejšnji župan. Dr. Stanovnik je pa kot bivši zastopnik mestne občine mogel pokazati krivca v osebi občinskega tajnika. Ker na to občinski odbor plačila ni mogel odkloniti, ako ni hotel občinski imovini napraviti še izvršilne stroške in stroške ponovne, vnaprej izgubljene pravde, ni pa tudi obenem sklepal o vprašanju .iskanja kriitja pri krivcu, temveč je po večinskem klubu samo obljubil, da se bo s tem Vprašanjem šele pobavil, sta zastopnika delavcev opustila glasovati. Pri 2. točki je bilo sklenjeno s 24 glasovi od 26 prisotnih, da dobijo kateheti nagrado po Din 10 na uro. —- Pri tretji točki dnevnega reda je bilo govora o podporah iz, uibožnega sklada. Večja živost se je pojavila pri prošnji Ženiva Frančiške za priznanje podpore Din 660, .pri čemer je prišlo na dan. da je prosilka dala občinskemu tajniku nekaj dinarjev, da ji je napravil prošnjo., da je pa občinski tajnik t.o darilo opazil šele sedaj, po več mesecih, odkar ije delal prošnjo, ko je podpisani član delavske delegacije pismeno za to sejo g. župana opozoril, naj se ji vrne vsaj ta izdatek. To se je tudi zgodilo na dan seje same, t. j. potem, ko je prejel g. župan zadevno pismo, diočim je bila prošnja za podporo zavrnjena z glasovi večinskega kluba. — — Bodoča seja občinskega odbora bo v pondeljek z dnev.nim redom: »Sklepanje o statutu občinskih nameščencev in z dnevnim redom, ki ga bodo zastopniki delavcev z nujnimi predlogi obogatili. DRIŠ. Kino Radio predvaja v soboto, nedeljo in pondeljek dne 23.-25. t. m. ob 8, uri zv. (v nedeljo tudi o|b 3. uri pop.) komično opero »Fra Diavolo« v velefilmu z ameriškima Patom in Patachonom, Stanlijem in Olijem. Salve smeha. Dodatki običajni. Sledi »Pesem o sreči«. Guštanj Po končanem mezdnem gibanju v jeklarni. Odločili smo se, da .podamo po končanem mezdnem gibanju v jeklarni malo obširnejši pregled dogodkov, ki so s tem v zvezi in ne Iho škodilo, ako bomo pri tem nekoliko posvetili tudi v ozadje. Kar ,‘e ti-skano človek lahka shirani, beseda pa se le prerada pozabi, Ker pa vsega tega, kar se nam zdi potrebno povedati, naenkrat ne moremo spravit: skozi predale naše »Delavske politike«, ki nam je v mezdnem boju, stala ob strani kot zvest bojevnik, bomo to storili .v par zaporednih številkah. Zato pa Prosimo sodruge, da redno vsako številko prečitajo in shranijo, Čitajo naj pa ne samo zase, ampak naj puste čitati tudi ženi in tistim družinskim članom, ki se žc prično zavedati, da je njihov oče dela/ec in kakšna je usoda delavca in njegovi družine. Torej začnimo: Delavstvo v jeklarni je i. 1925. utrpelo znižanje mezd v 'zmiri 20 do 30 odstotke . L. 1931. je podjebe odščipniio nadalinih 10 odstotkov mezde. L. 1932. pa je začelo praznovanje, ki doseže 6 do 8 delovnih dni mesečno. Ako to izračunamo, pridemo do visokih številk, ki predstavljajo izgubo našega delavstva na zaslužku, Kaj boljšega delavec v kapitalističnem, gospodarstvu niti ne more priča/kovati, kajti kapitalistično gospodarstvo je malha brez dna. Kapitalistu ni mezda nikoli dovolj nizka, nikoli dovoli r1 v -na' '^a h' je znova ne skušal .potisniti navzdol. Ni čuda, da je radi teh in takih razmer med delavstvom zavrelo. Ali namesto, dajbi nezadovoljstvo rodilo pozitiven uspeh, t. j. močno razredno bojevno' strokovno organizacijo, ki bi bila v stanfu nuditi odpor, se je zgodilo obratno. Delavčevo miz e rij o in nezadovoljstvo so izrabili politični agitatorji in tudi agitatorji takih oirgamzacii, ki so pr.i volitvah v Delavsko zbornico .apelirale na delodajalce, da pritisnejo na delavce, da bodo ja sigurno voli(i nacionalistično, ki so mislili, da je končno le prišel pravi trenutek, da bodo v Guštanju lahko razbili delavsko gibanje in razbito armado zasužnili. Šli so spretno na delo — seveda z obljubami — s kupovanjem duš. »Ako se boste pri nas organizirali,« so pravili, »boste dobili mesečno plačo.« Manjkalo pa tudi nii kisle ijube, vrhne delovne obleke, da celo z mesom im koruzo so lovili kaline. »Boste videli, kaj mi zmoremo, dragi delavci,« so jim govorili ti agitatorji, »kaj marksisti, ti so že povsod umrli, samo denar jim pošiljate, da se lahko lepo oblačijo in .rede iza vaše krvavo zaslužene dinarje.« Obrekovalec najde tudi poslušalca. Marksisti so bili naenkrat tisti temni elementi, ki so krivi1, da je delavstvo dvakrat zgubilo na plači (dia, so zgubili tudi organi- zirand delavci-marksisti, to ni nikomur izmed nergačev -padlo nai mm,) in. sploh vsega, kar se jle neprijetnega dogodilo. Hujskači so skušali delavstvo celb pridobiti za to, da bi mai.iksistične »generale« nagnalo', če bi kateri prišel v Guštaniji. Lokalni zaupniki naše razredne organizacije kovinarjev so bili pravi, reveži. Nasprotniki so jih neprestano dienumcirali in onoižništvo je imelo polne roke dela, da je vršilo preiskave itd. S tem so nasprotniki hoteli ostalo delavstvo ostra-šiti, da bi tudi radi tega popustilo v svojem o-clpom proti vsiljivcem. Da bi .pa stvar še boilj diržaillei je bila pripravljena za nas marksiste tudi že krsta in bi nas bili naj-rajše kar na tihem zagrebli, potema pa dvignili krik in vik. Potem pa je nenadoma zapihal drug veter, ki je močno ohladil vse posnemovalce in častilce rjavega in črnega fašizma. (Dalje prih.) Mežica Proslava mednarodnega ženskega dne. Podružnica Zveze delavskih žen in deklet ve proslavila mednarodni ženski dan 10. marca t. 1. v dvorani nad konzumom. Uvod v proslavo je tvoril dialog dveh. Prvi sla nastopili deiklici iz otroškega vrtca Raušer-jeva Milica in Končnikova Rezika, potem so nastopile štiri deklice iz tretjega razreda: Koželjeva Mici, Lamprechtova Rozi, Dvornikov® Mici in Žag anjev a Mici. Deklice so skupno z dečki zapele tudi več pesmi. Nato je sledil tretji nastop. Nastopili sta ss. Perovec Frida in Waidl Polonca. Dvogovori, četverogovori in petje je nadvse ugajalo in je občinstvo nastopajoče 'pri vsaki točki programa nagradilo s ploskanjem. Za tem se je .predsednica s. H. Knezova zahvalila za svetilno udeležbo, zlasti tudi s strani mioških. Kljub temu, da je bila tisti čas v vasi še neka druga proslava, smo žene dobro odrezale. Zavedna marksistična žena in delavka ve, da dvema gospodarjema ne more služiti, zato delavske žene iz mežiške doline slede klicu svoje organizacije, zlasti tudi organizacije Zveze delavskih žen in deklet. Glavna govornica je bila so-dlužica Ravšerjeva iz Črne, ki je v lepem in občutka ipolniem nagovoru obrazložila pom.en mednarodnega dne. H koncu svojega referata pa je prečitala resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Ob koncu proslave so na splc-šno željo navzočih še ponovno nastopile deklice s svojimi dlvogovori in četve-roigoviori. Nato je predsednica zaključila proslavo in pozvala vse, zlasti članice, da se še bolj zanimajo za svojo organizacijo kot doslej. — Družnost! Svoboda sklicuje svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 24. marca t. I. ob 10. uri dopoldne v dvorani nad Konzumnim društvom v Mežici. Ker je dnevni red zelo važen, se pozivajo vsi člani, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Družnost! Sirite naS list! Ptui Predavanje s. Ošlaka o sodobnem gospodarskem in političnem položaju je bilo polnoštevilno obiskano. Predavatelj je v glavnih obrisih prikazal sedanje stanje in kaos po celem svetu. Izhod iz težav je v socializmu. Kdor pa pohujša enega teh malih... V Ptuju imamo misijon, tisti, ki hodijo poslušat, pravijo, da so pridige za mladoletnike neprimerne. — Neki ženi se je baje zmešalo, ker ni dobila »odveze«, češ, da ima »le« 3 otroke, poročena pa je 7 let, ne more pa povedati, kam so šli ostali 4 otroci. Dajte gospodje, odrečite se celibatu in postanite družinski očetje. Zaenkrat pa odprite vaše zakladnice in bogate samostane, pa nasitite lačno deco, ki umira. Pokažite, da tudi delate tako kot sami učite. Če ne, imamo le mi prav, da za izboljšanje prilik ne zadostuje krščansko usmiljenje, ampak pravičen zakon_________________________________ Dolnja Lendava Delavski pokret v Dolnji Lendavi. Na številne pritožbe delavstva, zaposlenega v lesnem industrijskem podjetju »Nasička d. d. v Dolnji Lendavi«, sta se nedavno mudila tukaj tajnik Splošne delavske zveze s. Jakomin in zastopnik Delavske zbornice s. Ceh iz Maribora. Izkazalo se je, da vlada za to delavstvo prava anarhija glede socialne zaščite, ki je delavstvo prav nič ne pozna, podjetje pa ne upošteva. Na željo krajevnih faktorjev bo v,sled tega poslala Splošna delavska strokovna zveza v nedeljo, dne 24. marca s. Gojka Jelenca, da bo delavstvu predaval o socialnih zakonih. Kontni rezultat šahovskega turnirja v Moskvi Botvinik (Rus, 24 let) 13 hodov; Flohr (Cehoslovak, 27 let) 13; Lasker (bivši svetovni mojster, 70 let) 12.5; Capablanca (nad 60 let) 12; Spielman 11; Levenfiš 10.5; Rogozin 10; Lilienthal 10; Rabinovič 9.5; Kan (ki partije s Stahlbergom ni končal) 9.50; Golidze 9.5; Alatorcev 9.5; Rjurnin 9.5; Romanovski 10; Lisičin 9; Bogatirčuk r, Gregorič Vikt., Novo m. •ric Josip, Maribor. .or-bek Ivan, Janževa gOTa. hišnik Cecilija, Dovže, fribar Franc., Sv. Katarina letina Janez, Sp. Ribče. Izplak Elizabeta, Zlatoličje. /odo-pivec Neža, Celje. Javes Marija, Dobrava. Sajovic Jožef, Krčevina. Vidovič Tomaž, Sedlašek. Ješovnik T., Makarska vas. Blagartinšek Fani, Laško. Otorepec Janez, Buče. Vogrinec Anton, G. Hajdina. Lorene Viktor, Konjice. Vertič Julijana, Maribor. Počevavšek Jakob, Buče. Petan Franc, Sromlje. Židan Terezija, Ljubljana. Pukšič Marija, Gaje. Zor Marija, Ljubljana. Šlik Julijana, Vosek. Gašparac Jakob, Biela. Kosi Alojz, Maribor. Kronvogel A., Sv. Len. Sl. g. Rožman Helena, Artiče. Kos Mihael, Ljubljana. Žnidar Anton, Doklece, Pečar Amalija, Ciglence. .Stauber Julijana, Maribor. Peterkovič Marija, Curnovci. Krajnc Ivan, Črešnjice. Troger Jožefa, Brezje. Mulhič Frančiška, Zagradec Kočar Ana, Lokniarje. Arbeiter Marija, J iršinei. Mihelčič Marija, Vel. Lašče. Plešej Franc, Šmartno Poldan Manja, Krška va.;. Greifoner Franc, Žikarce. Riosenberger Alb., Maribor. Kužnar Ema, Krištan vrh. Svoboda Jera, Ptuj. Kolarič Ivana, Nova vas. Štandekar M., Sp. Kungoti. Mandelj Helena, Šmartno. Slavič Jožef, Knžjvci. Glavič Marija, Praproče. Bezjak Neža, Moravci. Krašovec Janez, Vrhnika. Bratuša Marija, Ptuj. Salar Terezija, Rogoznica. Lorber Neža, Dobovec. Gobec Anton, Sv. Ema. Natlačen Franca, Otok. Poplas Franc, Stari trg. Domadenik Helena, Šesdobe. Cchnar Neža, Koprivnik. Krajnc Gera, Koračice. Bokalič Janko, Lesično. Sušin Marija, Mali vrh. Finžgar Andrej, Varož. Verstovšek Vikt., Maribor. Kdor v tem turnirju dva mlada človeka, vendar pa takoj za njima prideta dva najstarejša, tako da se iz tega ne more delati zaključkov na starostno sposobnost. Tudi igralske sposobnosti šahistov zapadne in vzhodne Evrope so precej izenačene. Pač pa je ženska šahistinja ostala na zadnjem mestu, iz česar bi se dalo sklepati, da je šah predvsem moška igra. Botvinik, ki z uspehom: študira tudi tehniko na moskovskem industrijskem institutu, je od sovjetske vlade prejel v nagrado nov osebni avto. Skupina inozemskih šahistov, med njimi tudi naš Pirc, se podajo še na šahovski turnir v Leningrad. Pojasnilo Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru V »Večerniku« .z dne 12. marca 1935 čitaroo popravek na popravek, se je naenkrat zglasilo Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, ter j,e na naš popravek v »Večerniku« z dtoe 11. marca 1935 št. 58, ki se prav nič ne tiče tega društva, temveč Zveze 'društev privatnih nameščencev v Ljubljani in govora Zvez-i-nega predsednika g. Zemljiča, po-slalo neke t.iditve v obliki popravka ter se povzpelo do nepojmljivega ponašanja, da končuje tozadevno polemiko ter nas izziva na nadaljevanje te nepotrebne polemike. Mi nismo temu društvu poslali nikakega popravka, ker predstavniki tega društva na zborovanju v hoterhi »Orlu« dne 23. II. 1935 sploh govorili niso, čeravno imajo 3 delegate v Pokojninskem zavodu. Kakor smo v »Jutru« in »Večerniku« čitali, je govoril dne 23. II. na tem zborovanju glede našega društva le g. Zemljič kot predsednik Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani, ki je obenem član uprave P. z., da je g. Gilčvert iz-klvučen iz P. z. in da je njegov delegatski mandat v P. z. poničen, ter da je naše društvo 'zključeno iz Zveze. Vse to ni res! In de to smo popravljal' napram ig. Zemljiču in Zvezi, nikjer pa ni v našejn popravku niti z besedico omenjeno Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, katero se sedaj nepoklicano odlaša namesto g. 'Zemljiča in Zveze ter bi rado zaključilo 'polemiko, katere mi nasproti temu 'društvu sploh nismo pričeli in jo odločno odklanjamo. Kar smo v »Večerniku« in »Jutru« popravili, to drži. Iz Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani ni možno nobenega obvezno zavarovanega člana izključiti, torej tudi ne Gilčverta kot delegata, ker pokojninski zakon sili tozadevno člane, da morajo biti obvezno zavarovani, a jih zakon obenem tudi ščiti, da jih ne more nikdo izključiti iz P. z-ter jih prikrajšati za plačane premije in za nadeje glede pokojnine. Iz Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani pa našega društva nikdo ni mogel na občnem zboru dne 9. VI. 1934 izključiti, ker je naše dlruštvo vsled tehtnih razlogov izstop iz Zveze že v Mariboru na seji dne 8. VI. 1934 soglasno sklenilo in je ta sklep na občnem .zboru Zveze 9. VI. 1934 naš predsednik g. Gilčvert ipred kakšnim takšnim nameravanim glasovanjem v pričo blagajnika g. Franjo Moškona z upravičenimi očitki nasproti Zvezi iznesel ter se je temu izvajanju pridružil predsednik celjskega bratskega društva g. Čremožnik, ki je izjavil, da celjsko društvo prostovoljno izstopa iz Zveze, nakar je ob grobni tišini zapustila delegacija celjskega in mariborskega Društva odvetniških in notarskih uradnikov zboro-valno dvorano v Delavski zbornici in zato ničesar ne ve o kakšnem glasovanju. O kaki izključitvi še do danes od' Zveze nismo prejeli nikakega sklepa, ker bi se proti takemu sklepu — ki bi kršil pravila — upravičeno pritožili na kr. 'bansko upravo, kar pa do sedaj nismo -mogli storiti, ker takega sklepa od Zveze še nismo dobili. Glede delegatskega mandata g. Gilčverta je le to res, da je Zveza neopravičeno in brez naše vednosti ter tudi brez vednosti g. Gilčverta samega izpolinila z novejšim datumom 21. I. 1935 nek-o zastarelo- neizpolnjeno izjavo, katero je g. Gilčvert kot Zverin podpredsednik že dne 18. XII. 1933 bona fidie in bianco podpisal, jo- pa dne 2. VI. 1934 pri predsedniku P. z. g. dr .Baltiču in pri Zvezi preklical, ter še isti dan s prip. pismom sam odložil podpredsedniško mesto piri Zvezi društev priv. nameščencev v Ljubljani, s katero ni iim-cl od 9. VI, 1934 dalje ne on, ne mi, in ne celjsko društvo prav nikakega stika več. Zadeva glede spornega mandata pa vsled pritožbe od strani delegata in -podpredsednika- Sosveta P. z. v Mariboru g. Gilčverta in od strani našega in celjskega bratskega društva na kr. bansko- upravo še do danes ni rešena in toTej tudi mandat ni poničen. Vse to pa spada v strokovne liste privatnih nameščencev in ne v dnevno časopisje, ker širša javnost o tem ni in ne more biti dovolj poučena. Pika. Maribor, dne 13. marca 1935. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. Dragotin Gilčvert, predsednik, Franjo Mo-škon, blagajnik, Stefan Medved, tajnik. Po vseh umrlih se je takoj izplačala pogrebnina v skupnem znesku Din 648.600*-■ še ni član .Ljudske samopomoči", naj zahteva brezobvezno in zastonj pristopno izjavo. BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO Delamo da Vas dobro in pošteno oblečemo NaSe cene so: Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke . Hlače................ OtroSke obleke . . Športske kape . . Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160 Din 120-160 170-390 110-290 75-160 60-130 10- 18 TIVAR-OBLEKE Za konzorcij Izdaja In nrejoje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljndska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavite!] Josip Ošlak v Mariboru.