telo LXX
Stev. 246 a
V Ljubljani, v nedeljo, 25. oktobra 19420TC
pSrSn.S.oTf^S^ Prezzo ^ Cena B 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozem« stvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podrninicai Novo meeto.
Izključna pooblaščenca za oglaševanje Italijanskega in {njega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Izha|a vsak dan i|otra| razen p onedelika la dneva po praznile«,
e Uredolitvo In apravat Kopitarjevi 6, L|nbl|aoa. [ a Redazione, Amministrazionai Kopitarjeva 6, Lnbiana. I	Teleion 4001—4005.
A.bboa*m«otli Met« 18 Lir«) Estero, meta JO Ur«, tdizione domenlca, inno 34 Lir«. E»tero 50 Lir«. C. C. tj Lublana 10.650 per gli »bbo-naraentli 10349 p«r 1« Inseriioni.
Filial«! Novo mesto.
Concesslonaria esclnslva per la pubBUeitš dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pobbliciti italiana S. A- Milano.
Bollettino No 881
Nuovi successi nel cielo egiziano
15 velivoli inglesi distrutfi - 2 piloti americani catturati
II Quarlier Generale delle Forze Armate co-munica:
1.'attivita aerea e conlinuata inlensa sul ironte dell'E g i 11 o ; in rinnovati scontri sclte velivoli venivano distrutti dai cacciatori italiani, cinque da quelli germanici; Ire allri precipitavano colpiti dalle artiglierie coiilraeree. Due membri dell'equi-paggio di un biinotore americano, abbattuto nei giorni precedenti sono stati catlurati.
Apparecchi nemici lianno servolato la seorsa r.olte alcune zone del P i e m o n I e della L i g u r i a e della Lombardia sganciando bombe e spez-zoni incendiari su Torino, Genova e S a-vona e causando danni materiali non gravi nelle due prime citta, piu notevoli nella terza. Le vittiine linora accertate nella popolazione civile sono di un morlo e dieci leriti a Torino, Iredici morti e quarantasei leriti tra Savona e Vado Ligure; quelle delle incursioni della notte precedente su Genova ascendono a 20 morti e 121 leriti. Stanotte 1'incursione ncmica su Genova non lia latto vil-time, le numerose vittime si deplorono per acces-sivo allollamento, all'imbocco di un rilugio.
Vojno poročilo št. 881
Plevi uspehi v Egiptu
(5 angleških letal sestreljenih 2 ameriška pilota ujeta
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Močno letalsko delovanje se je nadaljevalo na egiptovskem bojišču. V ponovnih spopadih so italijanski lovci sestrelili 7 strojev, nemški 5, 3 pa protiletalsko topništvo. Ujeta sta bila dva člana posadke nekega ameriškega dvomotornika, sestreljenega prejšnje dni.
Preteklo noč so sovražna letala preletela nekatere okraje v P i e m o n t u , L i g u r i j i in L o m b a r d i j i ter so spuščala bombe in zazi-galne listke na Torino, Genovo in Savono in povzročila neznatno gmotno škodo v prvih dveh mestih, znatnejšo pa v tretjem. Dosedaj ugotov-Ijtno število civilnih žrtev je: 1 mrtev in 10 ranjenih v Torinu, 13 mrtvih in 46 ranjenih med S a-vono in Vado Ligure. Pri napadu na Genovo prejšnjo noč pa je bilo 20 mrtvih in 121 ranjenih. Nocoj pri sovražnem napadu na Genovo ni bilo žrtev, toda številne žrtve je objokovati zaradi čezmerne gneče pri vhodu v neko zaklonišče.
Tanger, 24. okt. AS. Prebivalstvo na nasprotnem bregu gibraltarske ožine je z zanimanjem in občudovanjem opazovalo napad italijanskih letal na Gibraltar. Po poročilih iz Gibraltarja je bila trdnjavska posadka posebno presenečena, ker ni pričakovala tega tretjega napada ob pozni uri in v tako neugodnih vremenskih razmerah. Letala so bombadirala odsek, ki se imenuje Evropski rtič, kjer je mnogo vojaških naprav, poleg tega pa še severni odsek trdnjave, kjer se nahajajo barake, vojašnice in letališča, Med vojaki je bilo veliko žrtev.
Ducejevi ukrepi za delovno ljudstvo
Novi Ducejevi socialni ukrepi ob dvajsetletnici Pohoda na Rim pomenijo novo veličastno razdobje v fašistovski socialni politiki — Skrb za delavce po tovarnah, na polju in po bojiščih ter odlikovanje vojne zvezde za
delavske zasluge
Rim, 24 okt. AS: Duce je ob dvajsetletnici revolucije izvolil udati vrsio ukrepov, ki prinašajo nov razvoj in dvig v socialno politiko, kakor jo izvaja vlada do vseli delavcev po tovarnah in po poljih, zaposlenih v slavnem boju, ki ga oboroženi narod prenaša za zmago. Od teh ukrepov nekateri povečujejo obseg socialnega skrlistva in preurejajo zavode, ki so za to določeni, drugi pa, ki niso nič manj pomembni, poveličujejo delo. s tem da ustanavljajo zanj zaslužno odlikovanje, tretji pa dajejo širokim slojem nagrade za delovne napore pri vojnih nastopili.
Ducejevi ukrepi določajo naslednje:
1.	Ustanovitev vojne zvezde za delovne zasluge. lo je odlikovanje posebne veljave in visokega moralnega pomena in bo krasilo prsa najzaslužnejših italijanskih delavcev. Dobe gn lahko v«i delavci in delavke, ki so se v vojnem času odlikovali s posebnim čutom za dolžnost in s požrtvovalnostjo prenašali znatno hujše nevarnosti, kazali posebno sposobnost in delavnost pri vojni izdelavi, dajali izreden osebni prispevek za avtarkijo na področjih, ki se tičejo državpe obrambe. Teh zvezd bodo podelili največ po petsto na leto. poleg njih pa enkratno denarno nagrado. Podeljevanje bo 28. oktobra ali 21. aprila.
2.	Pomnožitev nezmožnosinih in starostnih pokojnin, in sicer za 25% glede na prejšnjo višino. — Povečanje sc pridružuje dosedanjim vladnim zboljšanjem delavskih pokojnin kakor so na primer: znižanje starostne dobe od 65 na 60 let za moške, od 60 na 55 za ženske in na 50 za rudarje, prilagoditev pokojnin višji
»življenjski ravni, povišanje za otroke.
Najnovejše zvišanje popravlja nesorazmerje, ki se je začelo kazati glede na gospodarske zahteve, ki jih je Duce hotel z naglim posegom omiliti in preprečiti njihov vpliv na množico, ki ima pravico do pokojnine, le ugodnosti bo takoj deležnih 750.000 delavcev.
3.	Nepretrgano nadaljevanje zavarovanja za vse delavce v dobi, ko so poklicani pod orožje. Ustavitev dela in plačevanja prispevkov bi prinesla ustavitev zavarovalnega razmerja. Duce je hotel to pfeprečiti in zagotoviti tistemu, ki izpolnjuje svojo dolžnost do domovine, zavarovanje za ves čas vojaške službe. Ukrep velja za vse oblike onemoglostnega in starostnega zavarovanja, zavarovanja zoper jetiko, zoper nezaposlenost, zavarovanje za primer rojstva in poroke ter ohranja nedotaknjene pravice raznih upravičencev. Zavarovanje gre v breme države.
4.	Podvojitev rodbinskih doklad za tiste, ki so pod orožjem. Da bi delavci, ki služijo domovini v orožju docela uživali dobrine vsega socialnega skrbstva vlade, je Duce odločil, da se podvojitev rodbinskih doklad razširi z 28. oktobrom na vpoklicane uradnike in delavce, ki bi jim zagotovil zbiranje prihrankov za tedaj, ko bodo demobilizirani. — Nove doklade bodo vezane in naložene na obresti ter jih bodo upravičenci dobili ob koncu vojske.
5.	Zedinjcnje zavarovalnih zavodov za nezgode. Dozdaj j ebilo te vrste zavarovanje za industrijo in za poljedelstvo ločeno. S tem ukrepom se združujeta Zavod za zavarovanje proti poklic-
nim nezgodam in boleznim v industriji ter Vzajemne nezgodne bolniške blagajne za poljedestvo v Zavod INFA1L. Ta preureditev bo prinesla znatne koristi kmetijskim delavcem ter bo pomnožila zavarovalno podpore ter vsaj za najhujše nezgode zagotovila letno rento. Dalje uvaja obvezno zdravniško pomoč, ki so jo doslej kmetijski delavci uživali samo tam, kjer so to določale kolektivno •pogodbe.	„
G. (iospodarske ugodnosti za tiste delavske panoge, ki so najbolj zaposlene pri vojni izdelavi. Duce je ob dvajsetletnici pohoda na Rim zapove-dal, naj vsi uradniki in delavci v pomožnih industrijah dobe polmesečno plače, delavci pa eno tedensko mezdo poleg rednega zaslužka in sicer v nagrado za svoja prizadevanja in zaradi posebnega reda, ki velja zanje in ki ga prenašajo mirno ter z zavestno vderino. Drugo priznanje je Duce hotel dati ženskemu delavstvu v mehanični in kovinski industriji, ki nadomešča pri delu moške.
To žensko osebje bo dobilo zdaj 75%,
70?J ali
60"» tiste plače, ki jo določena za strokovnjaško ročno delo v teh industrijah in to po treh razrešili, v katero je razdeljeno žensko delavstvo. S tem hodo njegovi prejemki znatno zvišani. Kazen tega bodo vsi delavci po italijanskih rudnikih dobivali oil 28. oktobra dalje vztrajnostno nagrado po pot lir na dan za delo pod zemljo, po dve liri na dan pa za delo na fiovršini.
Polog tega je Duce za dvajsetletnico revolucije zapovedal izdati še druge ukrepe, kakor: pomnožitev poviškov zaradi odlikovanj za vojaško hrabrost in sicer za zlato kolajno od 800 na 1500 lir letno, za srebrno od 250 do 750 lir letno, za bronasto od 100 na 300 lir letno. Podobno so povi-Sane pokojnine, ki so zvezano z odlikovanji savoj-bkega vojaškega reda.
Nagrada za osebje v državni službi in v pomožnih ustanovah. Duce je odločil, da se da državnim uslužbencem, vojaškim in civilnim, ki imajo rodbine in zaradi tega bolj čutijo sedanje težave, enkratna nagrada v znesku petih mesečnih rodbinskih doklad in sicer od 28. oktobra dalje. Ista ugodnost je določena za osebje v pomožnih 4-žavnih ustanovah (Pokrajinskih upravah, občinah itd.)
Določitev dveh milijard lir za ljudska stanovanja. Duce je odločil, da je treba za državno uradništvo posebno uf>oštevati vprašanje stanovanj. Zaradi tega je vlada I. 1024 ustanovila Narodni zavod za hiše državnih uradnikov. Navzlic temu se čuti še živa potreba po stanovanjih za državne uradnike, ki pač pomenijo za velik del osebja glavno skrb. Zato je bilo odločeno, da bo omenjeni zavod takoj, ko bodo premagane sedanje prehodne težave, izvirajoče iz sedanjega 6tanja, ki preprečil jejo izvedbo del, poskrbel za zidavo novih hiš v znesku milijarde lir. Posebna določila bodo zagotovila plačevanje državnega prispevka za izvedbo tega programa. Za železniško osebje bo podobno poskrbela družba za državne železnice, ki sama zida in upravlja hiše. Da bi zagotovili izvedbo podobnega načrta za delavska stanovanja, so
Novo napredovanje na Kavkazu
V Stalingradu je bila zavzeta tovarna »Rdeči oktober« — Sovjetska bojna
ladja poškodovana
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. okt. s. Vrhovno poveljstvo nemšk,? vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	znpadnem Kavkazu pridobiva napad nemških in rumunskih čet v težavnih gozdnatih bojih zmerom bolj na terenu. Severovzhodno od T u a p s o j a je bila zavzeta nadaljnja gora in zavrnjenih več sovražnikovih protinapadov. Ob kavkaški obali je bila neka sovjetska trgovska ladja težko jioškodovanS z bombo.
Obalno topništvo kopne vojske je uničilo ob južni obali Krima sovražnikov lutri čoln. Nemški hitri čolni so prodrli v smeri proti pristanišču v T u a p s e ter dosegli v noči na 23. oktober dva torpedna zadetka na bojni ladji, ki je pod zaščito rušilcev prihajala v luko, ter poškodovali pristaniške naprave. Po bitki s sovražnimi hitrimi čolnf, so se lastni čolni vrnili v svoja oporišča.
V	Stalingradu so pehotni in oklepni oddelki ponovno prešli v napad, vrgli sovražnika v ogorčenih borbah iz novih hišnih blokov in cestnih skupin. V nadaljnjem so zavzeli celotno tovarno »Rdeči oktober« in prodrli do Volge. Sovražne postojanke so bile dalje izpostavljene toči bomb našega letalstva. Vojna in strmoglava letala so razen tega podnevi in ponoči obstreljevala sovražnikov? topniške postojanke na otokih Volge in vzhodno od reke. Severno od mesta so se izjalovili šibkejši razbremenilni napadi sovražnika.
Jugozapadno od Kalugese je zrnšil krajevni napad boljševikov v združenem obrambnem ognju ob krvavih izgubah zanje.
Na ostali vzhodni fronti uspešne lastne akcije napadalnih oddelkov. Hudi letalski napadi so bili na srednjem odseku usmerjeni na sovražnikove postojanke za napad ter transportna gibanja in razkladanja čet.
Na e g i p t s k i fronti še daljr živahno letalsko delovanje. Sovražnik je izgubil 10 letal.
L izrabo vremenskega položaja je angleško
letalstvo s posameznimi letali včeraj ponovilo svoje vznemirjevaln? polete nad severoza-p a d n i m nemškim ozemljem. Prebivalstvo je imelo izgube. Stvarna škoda je bila neznatna. Pri poletih nn obalno področje zasedenega ozemlja je izgubil sovražnik podnevi in v pretekli noči 4 letala.
Nemška letala so podnevi obstreljevala vojaške cilje in za vojno važne naprave v južni Angliji.
Berlin, 24. okt. Vse vrste letal, s katerimi razpolaga nemško letalstvo, so tudi včeraj grozno bombardirale jeklarne »Rdeči oktober« v Stalingradu. Bojna letala so navzlic slabemu vremenu jiodpirala nastope nemških udarnih čet, ki so na mnogih krajih vdrle v sovražne fiostojanke. Mnogo bunkerjev, ki so jih rdeči nedavno zgradili, je bilo v naskoku zavzetih, in številni topovi so bili prisiljeni k molku. Velike bombe so razbile visoke jieči, za katerimi je sovražnik organiziral obrambo. Ves dan so sovražni bataljoni in polki s tankovsko tKKlporo napadali nemško obrambno krilo severno od Stalingrada. Vsi sovjetski napadi, izvedeni tako silovito, kakor še nikdar prej, so se zrušili ob istočasnem ognju nemških topov in tankov. Majhne boljševiške skupine, ki so sjkh radično vdrle med nemške vrste, so bile vse uničene.
Kršitev švicarske nevtralnosti
Bern, 24. okt AS: Švicarski listi z nejevoljo komentirajo polete angleškega letalstva na Genovo, pri katerih so angleška letala zopet kršila švicarski zračni prostor in angleški bombniki brez, jx>misleka bombardirali genovske jx>mole, ki služijo izključno švicarskim ladjam, preko katerih prihajajo živila v Švico, kateri je angleška blokada že itak povzročila toliko utesnitev.
Bero, 24. oktobra. AS. Zadnjo noč je bilo v Ženevi in v Bernu danih več znakov za letalsko nevarnost.
Vladarska dvojica v Genovi
Genova, 24 oktobra AS: Vzvišena suverena Ni. Vel. Kralj in Cesar ter Ni. Vel. Kraljica in Cesarica sla v spremstvu generala Puntonija, prvega svoieca pribočnika, letalskega polkovnika Brancala. pribočnika, ter dvorne nospe vojvodinie di Čilo. včerai ob pol dveh popoldne nepričakovano prispela v Genovo. Ni. Vel. Krali in Cesar se je v spremstvu genovskega prcfekla Borriia takoi podal v razne mestne okraia, ki so bili prejšnjo noč prizadeti po sovražnikovih letalskih napadih. Povsod se ie dolgo ustavil ter se zanimal za razne ukrepe, ki so jih izdale oblasti, zlasti za pomoč ranjencem. Ni. Vel. Kraljica in Cesarica se ie medtem v spremstvu svoje dvorne uospe mudila v bolnišnicah, kamor so bili prepeljali žrtve letalskega napada. in vsaki izkazala svojo vladarsko dobrosrčnost. Potem sta vzvišena vladarja skupno obiskala bolnišnice in zadeta poslopja ter povsod. čim so ju liudie prepoznali, dala povod za navdušene manifestacije. Ob 17.15 sta se odpeljala iz Genove.
Podtajnik Stranke v Genovi
Genova. 24. okt, AS. Danes zjutraj je po naročilu Tajnika Stranke prisj>el v Genovo podlaj-nik fašistovske Stranke Ravasio in je izrazil prebivalstvu solidarnost ter tovarištvo Črnih srajc. Ravasio je razdelil«denar, ki ga jc podaril Direktorij fašistovske Stranke za prvo jiomoč osebam, ki so bile zadnjo noč prizadete pri sovražnem napadu. Havasio je dal navodila zastopnikom genovskega fašizma za pospešenjo [»odporne delavnosti ter je obiskal mesta, |>rizadela jk> sovražnem napadu.
italijanski industrijci na Ducejevo vabilo sklenili ustanoviti sklad v znesku milijarde lir za zidavo ljudskih stanovanjskih hiš, brž ko bodo dovoljevale razmere.
Milan, 24. okt. AS: »Popolo dTtalia« komentira Ducejeve ukrepe za delavce ob 20, obletnici fašistovske revolucije in poudarja, da so bili ti ukrepi srečno izdani v sedapjem času tako, da ne predstavljajo nevarnosti inflacije. S tehnično strani prifKiminja list. da l>odo uresničili ti ukrepi temeljne pogoje z.a obranil*) dela ter bodo okrepili moč celotnega narodnega gosjiodarslva. »Corriere della sora< piše: Dočim v sovražnih državah razpravljajo o socialni organizaciji po vojni, pa v Italiji dejstva govore pred teoretičnimi raznravami. Fašistovski ržeim jo zvest samemu sebi, svoji metodi in svoji tradiciji, kajti on postopoma gradi novi red.
Berlin, 24. okt. AS: Nemški tisk podčrtuie velik j>omen Ducejevih socialnih ukrejvov za 20 letnico fašistovske revolucije in pripominja, da italijanske delavske organizacije zavzemajo prvo mesto na socialnem in gosy>odnrskom poliu in da je bilo v 20 letih fašistovske vlade izdanih okoli 10 milijard lir za delavsko množice.
Mussolinijeva dvajsetletna politika
Rim, 24. okt AS: Za 20. letnico Pohoda na Rim je revija »Relazioni internazionali« objavila članek, v katerem našteva različna obdobja Mus-solinijeve politike v zadnjih dvajsetih letih. Celotno Mussolinijevo delovanje je stremelo za mirom in za zaščito italijanskih koristi ter evropske civilizacije: spraviti Evropo v ravnotežje, vskla-diti nasprotujoče si interese, odpraviti sovraštvo ter voditi življenjske sile mladih narodov k naravnim in miroljubnim ciljem. Toda angleški^ in francoski politiki so v svoji megalomaniji in žeji jx> gospodslvu načrtno odklanjali vse stvarne predloge. Italija jim je nasprotovala ter je zahtevajoč politiko jKiprave krivičnih pogodb podpirala mlade narode kakor Nemčijo in Madžarsko. Proti predlogom razorožitve so Angleži in Francozi po-
Kalinin o sovjetski osamljenosti
Rim, 24. okt. AS. Mihael Ivanovič Kalinin, predsednik sovjetske vlade, je imel na zborovanju kmetov ognjevit nagovor, vzpodbujajoč k izboljšanju poljedelstva. Rekel je: »Sami smo in sami moramo prenašati težo te vojne. Vojna, ki jo vodi naša država, je zelo težka in krvava. Nemcem je uspelo pridobiti na svojo stran armade Italije, Romunije. Madžarske in Firske. Čeprav razen Italije nobena teh držav sama po sebi ni velika, se vendar moramo mi sami proti vsem boriti.« Kalinin ni omenil niti Anglije, niti Amerike in ne njune obljubljene pomoči, pač pa je omenjal obupno osamljenost, v kateri mora Rusija voditi trdo borbo proti Nemcem, Italijanom, Romunom, Madžarom in Fincem.
Roosevelt se izvija
Buenos Aires, 24. okt. AS. Iz Washingtona se je izvedelo, da je Roosevelt v opravičilo neskladnosti med resničnostjo in njegovimi čudovitimi oboroževalnimi načrti, med opevano organizacijo severnoameriške vojne industrije in njenimi neozdravljivimi pomanjkljivostmi izjavil, da ima čudovito iznajdbo. Rekel je, da ni treba biti v skrbeh zaradi vedno manjše proizvodnje tankov in letal, kajti vlada je sklenila zadržati tok proizvodnje, to pa zaradi izkušenj na bojiščih, iz katerih je prišlo spoznanje, da ne gre za število, marveč bolj za kakovost in moč orožja. Predsednik je v zvezi s tem sporočil, da bo letos izdelanih za 45 odstotkov manj tankov kakor je bilo predvideno in prav takn znatno zmanišano število letal, ki naj bi bila izdelana leta 1942.' 6lavili ponovno oborožitev ter niso hoteli priznati
italijanskih in nemških zahtev. Toda italijanska jx>trpežljivost je vztrajala tudi za eno bolečih od-jiovedi. Ko je Italija zahtveala prostor pod afriškim soncem, so sankcije dokazale, da so veliko demokracije hotele vojno ter so pritisnilo na ljudstvo, ki je bilo njihov zaveznik in odklonilo vse njegove zahteve. Tako se je v krvi porodil italijanski imperij. Evropsko ravnotežje, ki jo obstojalo jx> Mussolinijevem prizadevanju, se ie podrlo. Sredozemlje je dobilo svojo polno poli ti čn veljavo. Os Rim-Berlin jo razodela svetu svojo željo po svobodi in delu mlade Evrope. Miinchen jo bil zadnji akt dobre volje Italije, ki je hotela ohraniti in braniti mir. Danes Italija vsak dan daje svoj prispevek k osvobodilni vojni proti boljševizmu in judobogatašlvu. Enotnost Osi je po-polna in totalna. Obe revoluciji imata skupne cilje. Proti sovražnemu barbarstvu jMistavljamo civilizacijo. Dvaset let boja nam daje pravico gledati z zaupanjem v bodočnost: nadaljevali bomo svoj pohod za utrditev italijanskih pravic.
Pogovori s slovenskim ljudstvom
Vojna in gverilja
časnikar g. Alessandro Nicolera je imel sn oči po radiu Ljubljana naslednje predavanje:
Do sedaj si še nismo vzeli skrbi da bi proučili razne »vzroke« gverilje. Nekaj pa jih hočemo poiskati. Glavni Stan v Belgradu je imel vedno v svojih načrtih nemir, ki se naj povzroča v sovražnem zaledju, delovanje »tolp« pa cs naj naslanja na podporo prebivalstva samega. Do tega še ni prišlo v aprilu, ker pač vlada ni imela časa začeti izvajati to nalogo in to zaradi tega, ker je hitro pobegnila. Premnogo ljudi ipa so vzgajali v misli na dolžnost, da se bodo nekega dne morali spopasti z Italijani in ti so čakali na ugodni trenutek, da bi začeli izvajati ta načrt. To jc bila naloga, ki se ji ni bilo mogoče upreti in je resnično škoda, da ni bilo mogoče meriti sc z enakim orožjem, to jc vojska proti vojski, ne pa vojaki proti roparjem.
Resnica je. da ti tožijo zaradi 'era. ker niso imeli toj»ov, prav tako pa je res, da so tojKivi le malo vredni v gverilji. Sc resnifnejše pa je, da se vojak vojskuje dobro, če ima proti sebi vojaka, ne more pa se in se ne bi znal in mogel vojskovati s takim, ki ga hoče presenetiti za (Nadaljevanje ca 2. stranLl
#
Visoki komisar sprejel Zvezni direktorij
Ljubljana, 24. oktobra.
Ob obletnici ustanovitve bojevniških fašijcv v Ljubljani je ob 11. uri včeraj Zvezni tajnik predstavil Visokemu komisarju v vladni palači člane Zveznega diroktorija.
Tovariš Orlandini je izrekel Visok mu ko-misarju Kksc. GrazioCiju besede tovariškcga in vdanega pozdrava tudi v imenu črnih srajc m voditelji, ki so bili nnv pokrajine in mu je zagotovil njihovo zvestobo , vprašanjih, ki se nanašajo in (Kliočno voljo delati [Mi višjih navodilih. 1 organizacije.
Visoki komisar se je zelo prisrčno zahvalil za pozdrav in je faraz.il prepričanje, dn lahko računa na dejansko strastno delo Stranke pri izvajanju nalog?, ki mu je poverjeno v pokrajini.
Nato je odredil pozdrav Duccju. kateremu so se pridružili vsi navzoči.
Nato se je razgovurjal /. Zveznim tajnikom in voditelji, ki so bili navzoči in sicer o raznih ajo na Stranko in nj ne
Misoki komisar proučil vprašanja mesta Ljubljane
Navodila za bodoče delo
Ijnbljana, 24. oktobra.
V navzočnosti podprefekta dr. Davida, načelnika kobineta dr. Bisio in ods."kovnega načelnika comm. Bulla je Visoki komisar včeraj sprejel župana mesta Ljubljane gnerala Kapnika in podžupana dr. Tranchido.
Župan je podrobno poročal o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na glavno mesto in o Ii nančnem položaju mesta.
(Nadaljevanje s 1. strani)
kakim oglom, ali pa se na avtomobilu ™zi skozi gozd. ali pa spi in se zgodi, da jih je deset obkoljenih od sto, to je. kokor pravi Cezar v komentarjih o aleksnndrijski vojni d« nam ne koristi junaštvo, kakor njim ne škoduje njihova
bojazljivost.	„ , .	i
•\h! Bila je prava nesreča, da ni pravo voj: skovan je trajalo vsaj en mesec, Ha »i listi, ki se sedaj tako napihujejo za vojskovanje, za-mopli spoznati in se v vrsti rednih naukov n ■ učiti, kaj vedo storiti Italijani v lojalnem boju
na orprtcm bojišču.	m/„,ir„.
Zlato, odposlanci ter londonski in noskov ski svetovalci so se nato pozneje srečno vpletli v to gveriljo. ki jo pravi bojevniki roparjem pi jc v krvi. Ozemlje Balkana ,e bilo pripravno in i/redno ugodno za tak poskus. To e ozemlje, ki se kakor smo že dokazal, s «voj.m razmerjem razteza tudi v S!oven.|o Cilj tega pa je bil. da bi se organizirala nekakšna druga fronta in kot tako so jo krajevni voditelji pri kakšni uspešni zasedi skušali/udi dokazovati in poveličevati. Ti poveličevalci so morah na nek način opravičiti svoje mesečne prejemke. Razširjali so tudi uradna poročila v katerih so pravili da lx*lo kmalu zasedli Ljubljano, poleg tr-a pa so še širokoustno navajali razne druge novice zunanje propagande. Na resnico zn naso vojsko pa je t« gverilja mnogo bolj lov na volka, dasi upoštevamo dolžna razmerja.
Naši sovražniki se zadovoljil jejo z domnevo d« so povzročili mnogo sitnosti in nerodnosti italijanski vojski. To prepričanje širijo s svojim sistemom zavajanja v zmoto in se ta<o zmote med seboj povečavnjo, da bi »ako dali večji pomen propagandi, kakor pa dejstvom samim. Resnica je, da je bilo zaradi pomanjkanja resn.C-nih zmag treba iznajti nekaj drugega in tako presenetiti javno mnenje, toda za to kar nas tukaj zanima, lahko zatrdno izjavimo, kakor bomo tudi to dokazali, da niti v naši pokrajini, niti nikjer drugod gverilja ni prav aič olajsa.a drucih bojišč in da je njen delež bil naravnost
smešen.	, .	.. .
Armadni zbor je moral biti v tej pokrajini, ker je to zasedeno ozemlje, in sicer z« vsak slučaj za ves čas vojne, če tadi dopuščamo milice število divizij. Ce pa z izrabo razumevamo potrošnjo sredstev in izločen je bojevnikov, tedaj pa se ozrimo na to, koliko so veljali boji v Sloveniji.
V sovražnem taboru se delajo važne in domišljavo izjavljajo, da nas je 'gverilja stala orjaških na|)orov, vendar pa z lahkoto zavrnemo te govorice, če podčrtamo, da nas vsa doba 18 mesečnega delovanja ni izrabila niti toliko, kolikor se — vzemimo — porabi za en dan vojskovanja na afriškem bojišču.
Siccr pa presojajte: ali je bilo uporabljeno letalstvo v takšni množini kakor v pravi vojni? Ali je bilo zbranega toliko topništva? Zadostovalo bi to vprašanje, da bi se vpostavilo pravo razmerje med vojno in gveriljo.
Poljsko topništvo je streljalo z nekaj topovi boli v demonstrativni in zastraševalni namen, kakor pa da bi napadalo obstoječa središča.
Porabljena je bila le skromna količina iz rezerve streliva. Izredno majhno je bilo izrabljanje cevi in lahkega orožja, ker ni bilo sovražnika v množicah, ker ni bilo bojne črte in ker ni bilo velikih bitk.
Videli smo tanke, ki pa so posegli le redko o boj. Vran tako redko je bih uporabljanje avtomobilskih sredstev, to pa zaradi značaja ozemlja, ki je pešec sililo na noge. Tudi uporaba bencina je bila zelo omejena. Če povzamemo ose skupaj, je vsa gverilja enaka uporabi, ki se izrabi med rednimi poletnimi vajami enega armadnega zbora.
Skoraj bi hoteli postaviti v obračun kot aktivno postavko vežbanje, ki so ga lahko opravile naše junaške čete, toda med njimi so mrtvi, naši mrtvi, ki teže, dasi niso številni. Naši padli so vedno v našem spominu in grizejo naš spomin zlasti zaradi tega, ker niso imeli časti, za katero stremi vsak vojak, da bi gledali v obličje svojemu sovražniku. Njim je bilo vzeto veselje zadnjih ur, bleščečih ur boja, kadar se v spopadu meri mož z možem in sc precenjuje lasten in bližnji pogum. Mnogo bolj pogosto so naši bojevniki videli, kako so sovražniki hitro zbežali, ko so upali, da so jih že zajeli v past, zbežali v najsramotnejšem begu in naši vojaki so še enkrat morali odstaviti orožje, razočarani. V okviru nečloveške vojne, ki se razvija, lahko označimo kot »neznatne« izgube, ki jih je imel armadni zbor.
Sedaj pa moramo začeti z nekim drugim razgovorom. Če so gveriljo iznašli zato, ker njen način In h ko povzroča mnogo več škode, kakor pa se vrača, je ta gverilja prava kp.tastrofa za tistega, ki jo je vodil. Ona ni propadla samo na taktičnem polju, ker ni zmedla nobenih ciljcv vojaške zasedbe, ki so ostali isti, kakor so v načrtih glavnega stana, ampak je bila porazna zaradi izrabljanja sredstev in moštva pri našem nasprotniku, čigar izgube so precej velike, pa naj si bo to v absolutnem smisln ali pa v razmerju z rezervami, s katerimi bi še lahko razpolagal.
Dobro je znnno nn primer, kako so uporniki revni v orožju in strelivu Več sto pušk pa
Poročal je tudi v mestnih podjetjih in
zlasti o nprnvizaeiji mesta, o razdelitvi glav-nih življenjskih potrebščin, o kurjavi, o pomoči in o pomanjkljivosti ljudskih stnnovnnj.
Kkscelencn Gruzioli je po pozorni proučitvi predloženih vprašanj podal točna navodila o vsem, zlasti pa o pomoči, za del, ki je odvisen od občine, za zgraditev začasnih barak zn potrebne družine in tudi določil, dn se naj na pomlad začno graditi ljudska stanovanja in sicer po avtonomnem fašističnem zavodu za ljudske stanovanjske hiše.
Visoki komisar je tudi pojasnil ukrepe pristojnih ustanov zn kritje potreb prebivalstva med zimskim časom.
Kar pa se tiče občinskega pTornčnna, je odredil, dn naj se ukinejo takso nn razne življenjske potrebščin". ki ne -obstojajo v notranjosti Kraljevine.
Kkscelencn Gmzioli se je nazadje zahvalil županu in podžupanu za opravljeno delo v korist prebivalstva.
Obnovite potrdila o obiskovanju šole
Blagajna za izplačevanje druž. doklad poziva vse druž. poglavarje, da ob pričetku novega šol-gajna za izplačevanje družinskih doklad poziva V6e družinske poglavarje, da ob pričetku novega šolskega leta znova preskrbe za svoje otroke dokazila o obiskovanju šole. Zato morajo družinski po-glavarji-delavci predložiti potrdila o posečanju srednje ali njej sorodne šole za vse svoje otroke od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 16. leta 6taro6ti, družinski poglavarji-nameščenci pa za otroke od 14. do izjx>lnjcnega 18. leta 6taro6ti. Za otroke mlajše od 14 let takšna potrdila niso potrebna. Šolska jx>trdila je treba poslati tisti ustanovi socialnega zavarovanja (Zavod za socialno zavarovanje, Bolniška blagajna trgov6ke«a, bolniškega in podpornega društva, »Merkur«, Glavna bratoveka 6kladnica), ki je družinskemu poglavarju doklade nazadnje nakazala. Vsakomur, ki do 10. novembra t 1. ne bi dokazal, da njegovi otroci, starejši od 14 let, še obiskujejo srednjo ali njej sorodno šolo, bo blagajna z mesecem oktobrom ustavila zanje izplačevanje doklad. — Blagajna za izplačevanje družinskih doklad.
Pravi komunistični nameni v Sloveniji
»Jutro« je t svoji sobotni številki objavilo članek, v katerem jasno razkrinkava prave komunistično namene in kaj hočejo komunisti s svojimi ! umori in zločini doseči. Ker so ugotovitve članka točne, prinašamo tudi našim čitateljem glavne odstavke »Julrovega« članka:
Kakor kažojo dogodki, se ravnajo komunistični teroristi pri nas po tem navodilu anarhističnega učitelja. Tudi oni so razdelili slovensko ljudstvo, ki odklanja njihovo strahovlado, na več kategorij, katere bi radi »likvidirali« drugo za drugo. Računajoč na kratkovidnost in lahkovernost ljudi, so s pretkano spretnostjo zlorabljali ostanke stare miselnosti iu starih nasprotij iz dobo nesrečnih slrankarsko-polltifnili bojev. Upali so, da bodo .skupino, katere so namenili šele za drugi ali tretji »obrok«, vsaj pasivno stale ob strani, če ie ne iioiln z njimi sinipatizirale. dokler bi šlo za »likvidacijo« pripadnikov drugih taborov. Na žalost in sramoto je tej njihovi peklenski spletki in njihovim drugačnim, enako hinavskim geslom marsikdo nasedel.
Odkritja o zločinih, ki so jih komunisti počenjali po dežli iu zadnji umori v Ljubljani sami so morali odpreti oči vsem. Kes jo tako, kakor jo »Julro« io enkrat ugotovilo: Kdor zdaj ne spregleda, la pač spregledati noče ter se odkrito poslavlja ob stran uničevalcev slovenskega ljudstva.
Med zadnjimi žrtvami komunističnih umorov so bili z ranjkim dr. Natlačenom na čelu odlični možje in vrli fantje iz katoliškega tabora. Za vselej bodo ohranili čast, da so spadali med prvo kategorijo na komunistično teroristični listi, torej mod ljudi, ki so se jih komunisti najbolj bali. Toda nič bi ne bilo bolj napačnega, kakor če bi kdo iz teh zadnjih umorov sklepal, da so je ta morilska družba zarotila samo proti taboru, ki je videl v dr. Natlačenu enega svojih prvih mož. Največ irtev je sicer padlo doslej iz tega tabora, a nihče naj se ne vara: Na črni listi teroristov so tudi pripadniki drugih skupin, ki se ne uklanjajo komunističnemu diktatu, za ljudstvo tako nesrečnemu in samomorilnemu.
Pa čeprav bi šlo samo za katoliški tabor, ali Čeprav bi šlo za katerega koli manj znanega javnega delavca, bi morali nastopiti vsi, ki hočejo ostati zvesti samemu sebi, in odločno povedati: Zločinski morilci ne bodo odločali n življenju naših ljudi! V beli Ljubljani ne sme biti skrivališča in pribežališča za nje!
Prišel je čas, ko se morajo med Slovenci strnili vsi, ki so zavedajo svoje odgovornosti ter hočejo dobro sebi in svojemu ljudstvu. Strniti se morajo v sistematični in neizprosni borbi za odstranitev trockističncga tvora is narodovega telesa. Naj končamo spet s citatom iz »satanskega katekizma«, ki pravi v svojem 5. paragrafu, da terorist »no pozna nobenega prizanašanja do države in do celotnega civiliziranega razreda, prav tako pa tudi on no sme pričakovati nobenega prizanašanja dn sebe«, ltes. korenito je treba iztrebiti komunistični terorizem med nami ter s tem omogočiti našemu kmetu, da bo spet mirno obdeloval zemljo, našemu delaven, da bo mirno opravljal svoje delo, našemit študentu, da se bo t miru učil, materam in očetom, da ne bodo trepetali v večnem strahn za svoje otroke, da tako ohranimo družbo in ohranimo svoje ljudstvol
Trije mali ljubljanski živilski trgi
Ljubljana, oktobra.
Naše dnevno časopisje priobčuje redno 6talna in izčrpna poročila o življenju in gibanju cen na ljubljanskem živilskem trgu. Mišljen je seveda vedno glavni, to je Vodnikov trg, s pripadajočimi sosednjimi trgi, kakor nabrežje, Semenško ulico, Pogačarjevcm trgu ter celo s Poljanskim, Sv. Petra risipom in Cankarjevim nabrežjem.
Od čas do časa pa se le pojavi v časopisju kak glas, ki ve povedati, da imamo v Ljubljani še tri druge, Čeprav manjše živilske trge. Dva od teh dveh, namreč trga v Šiški in v Mostah, imata že 6taro tradicijo in 6icer še iz časov, ko sta bili Šiška m Moste še samostojni občini in sta bili za tedanje pojme zelo komodnih Ljubljančanov, ši-škarjev in Moščanov »prej daleč« od sredine mesta. Moščanskim in šišenskim gospodinjam je bilo kar všeč, da so imele trg, čeprav majhen, tako rekoč pri roki. Oba trga pa bi bila pred desetletji še bolj čislana, toda že tedaj je imela v Mostah in v Šiški vsaka družina 6voj vrt in je na trgu kupovala le meso, lo pa je mogla dobiti v vsaki mesnici.
Oba ta dva trga sta pridobila na pomenu, ko so se v Šiški in v Mostah pričele kot najemniki naseljevali uradniške, nameščenske, delavske in zlasti železničarske družine. Te sprva niso imele lastnih hišic in ne vrtov ter so morale zelenjavo kupovati na trgu. Ta dva trga sta torej oživela in 6ta v 6vojih boljših, bolj živahnih dnevih imela vsak tudi po 15 stojnic. Na njiju so se rade ustavljale kmetice in prodajalke 6adja, ker 60 vedele, da morajo 6voje blago tu prav tako ali še celo bolj ugodno prodati, kakor pa na Vodnikovem trgu.
Se eno veliko prednost 6ta imela oba mala trga pred Vodnikovim: bila 6ta zunaj mitninske rneje in tržnina na njiju je bila kar malenkostna, če je je sploh bilo kaj. Živila so mogla biti torej cenejša. Res je, da so si mnoge družine v Šiški in v Mostah omislile lastne vrtičke, toda prišle so druge prilike in oba trga sta lepo prospevala.
Hud udarec pa sta oba trga doživela z inkor-
svetovati, da naj nehajo plačevati poveljnike in komisarje, ker bodo ti, če bodo tako nadaljevali, kmalu sami in razorožoni. Uspešnosti ne lio moglo privesti povečano zverinstvo. Precej velike so bile človeške izgube: več desetin, 6totin mrtvih. Imamo točno številko trupel, nabranih na ozemlju. K temu je treba priključiti 1167 roparjev, ki so se prijavili oblastem v dveh mesecih z orožjem v roku
Ker ste že hoteli številko, smo vam jo dali in ta številka je zolo značilna za tistega, ki si hoče ustvariti približno sliko o številčnem start iti sovražnika in ki razume, da je to znak popolnega raz.kroja slovenskih oboroženih tolp.
To pa še ne zadostuje. Uničena so bila tudi skladišča komunističnega upora in razbita njihova organizacija. To pa j>ove mnogo. Poleg tega pa je vse tisto, kar je bilo mogoče nabrati v sovražnih skladiščih, šlo v korist in povečalo raz-jioložliivost italijanske vojske, Iii hi pn določilih gverilje morala hiti že sistematično uničena.
Končno pa ne vemo, če so si komunisti pri vodstvu tega boja v imenu osvobojevanja slovenskega ozemlja hoteli prilastiti še vso ogromno škodo, ki jo je imelo prebivalstvo (edina resnična
poraciio obeh občin, Šiške leta 1910, Most pa leta 1936. Mitninska meja se je razširila daleč navzven in živila so bila na mah na vseh trgih po enaki ceni. Drug udarec pa sta oba trga doživela z zgradnjo, oziroma podaljšanjem cestne železnice. Za nekaj malega denarja se je mogla od tedaj dalje vsaka šišenska gospodinja udobno pripeljati do Vodnikovega trga, kjer je izbira in možnost nakupa pač večja in pa, — saj veste, kakšne 60 ženske1 Med seboj se rade snidejo, malo poklepetajo, se pogovore in si potožijo med seboj svoje dnevne težave. Zato pa je Vodnikov trg ko', nalašč! Oba trga sta torej izgubila na pomenu, le še nekaj bra-njevk na vsakem, — vendar se te prav nič ne pritožijo zdaj čez slabo kupčijo. Kar imajo blaga, ga dobro prodajo in gre tudi na teh dveh trgih V6e zdravo blago gladko v denar. Včasih, kadar je tu kaj [Tosebnega, doživljamo celo gnečo pred posameznimi stojnicami.
Nekoliko drugačna je zgodovina in razvoj živilskega trga pri Sv. Jakobu. Morda so bile v davnih časih, ko je bilo tu središče mesta, tudi nekakšne stojnice z živili, gotovo pa je, da so se tu ustavljali branjevci in kmetice 6 košarami ter ponujali meščanom svoje blago na prodaj. Toda od tega je že dolgo. V novejšem času je ta trg oživel nekako leta 1928.
Šentjakobčani 6o se namreč že dolgo pritoževali, bodisi v časopisju, bodisi po 6vojih zastopnikih v občinskem svetu, češ, da postaja njihov okraj vedno bolj mrtev. Dejali so: imeli smo sodišče, pa ga ni več pri nas, imeli smo industrijo in obrt, preselila se je drugam, i6to pot je šla tudi trgovina. V nadomestilo nam dajte vsaj živilski trg, da pride nekoliko življenja v naš okraj.
Občinski svet je res ustregel prošnji šentja-kobčanov, zlasti, ker je nameraval 6 tem razbremeniti glavni živilski trg.
Tako 60 prišle prve živilske stojnice pred Šentjakobsko cerkev. Toda, glej smole! Sentja kob-ske gospodinje so kar naprej še vedno raje hodile na Vodnikov trg, pač iz že navedenih razlogov. Šentjakobčani so se jezili, toda ženske so se raje držale 6vojih »načel«. No, počasi pa je šentjakobski trg le napredoval. Število 6tojnic se je povečalo in celo mesarji 60 pričeli prodajati meso tu. Bili so dnevi, ko je bilo na tem trgu kar živahno življenje.
Zdaj šentjakobski trg spet životari, tako 6ta ob navadnih dnevih le po ena ali dve branjevki na tem trgu, nekoliko več jih je ob sobotah in tržnih dnevih. No, kar imajo dobrega blaga, gre tudi to v denar. Upati pa je, da se bo v bodočnosti šentjakobski trg le še okrepil, 6aj ima hidi že tradicijo, kakor ona dva v Šiški in v Mostah.
Taka je torej stvar s tremi malimi ljubljanskimi trgi. ki imajo sicer skromne, toda prav tako važne vloge v preskrbi Ljubljančanov z živili.
Jolet Lobel
Povest o insulinu
Ves inlulin, ki smo ga pridobivali — in takrat smo ga že precej, ker je naš kemik Best dognal uačin, da smo kemijsko isto dosegli kakor s podvezovanjem izliva — ves ta insulin smo torej pridržali samo za htido bolne. Toda tudi teh {e bilo na prebitek, dela pa zmerom Čez glavo; bili so res lepi časi takrat! Kasneje je postalo resda strašno: vsak drugi naš pacient je bil simulant; še bolan ni bil, temveč kakšen časniški fotograf ali poročevalec. In ko so mi potlej celo Nobelovo nagrado prisodili, je poslalo kar neznosno. Nagrada sicer ni bila neznosna,« in ko ie to dejal, se mu niso bleščale samo oči. temveč še vseh dva in trideset zob, »zato pa toliko bolj ti preteti banketi in sprejemi, ki so bili vezani obnjo.. o kakšnem pametnem delu ni b'lo ne duha ne sluha več!
»Tedaj smo jim kar vse nalučali v naročje. Izdelovanje insulina — ali kakor tu pravijo. ile-tina — je prevzela velika tovarna Eli Lilly v Indianoi»olii. patent in varstveno znamko, smo prepustili univerzi in ta je potlej ustanovila poseben odbor, ki nadzira izdelovanje insulina r10 vsem svetu. In nam, bes ju plentaj, nam tehniška in denarna plat nista nič mar. vsa ropotija se nas nič ne tiče. in tako lahko vendar že delamo spet zase v miru.«
Tako je Bnntin„ pripovedoval svoio zgodbo.
Toda mnogo jasneje od vso te dolge in podrobno istorijo so doktorju VVellerju dopovedovale Bantingove otiči, njegov smeh. njegove kretnje in vsa osebnost tega mladega Američana, zakaj in kako je odkril insulin. S tolikšnim veseljem do dela in s tako porcijo vihrave vneme je vsaka stvar že v naprej na pol dobljena I
Drugo polovico je prisnevala Amerika s svojimi .neomejenimi možnostmi*.
Zakaj, kio na vsem svetu bi bilo sicer še kaj takega mogoče, kar se je tu zgodilo? Neznan mlad mož ti pride iz nekega kanadskega podeželskega gnezda in po glavi mu roji nekakšna ideja. O, prosim, kar pokaži, če je kaj prida. In če sam kaj veljaš! Telečjih zarodkov bi rad? Prosim, kar sezi po njih! Kostnice te tudi mikajo? Prosim, kar potrpi, jutri ti jih pošljemo v laboratoriji
Kje na vsem svetu «e še kal takeira dogodi? V 6tnrem svetu prav gotovo nikier. Ubogi nemški profesor — če bi bil hotel delati poskuse s kostnicami, bi bil moral odnotovati v Italijo in ostati tamkaj več mesecev. Kdo neki bi mu bil na tako šibko domnevo, pn čenrav le spoštovan in znanega imena, postregel z denarjem? Kdo bi mu dal dopust? Čas? Leta in leta se je vliklo, preden je dobil nekaj klavnih konjev — in šo ti so bili sestradani I	.	.
Ne, ne, moj dragi mladi Američan., tebi m Ameriki, vama je res lepše, si je mislil doktor VVellor in zrl skozi široko okno razglednega voza na širno bogato zemlio, ki se je podila m"1'^ njega. Nikakor ni imel namena prikrajšati Ban-tingovo zaslugo, če je tako mislil. Možak je bil marljiv, in znanja je imel dovolj in domišljije in domislekov tudi — pa Se denar je znal nniti, ki brez njega živ krst. danes ta dan ne iznajde zdravila. V starih deželah se unira sleherni m. votariji na tisoče okostenelih izročil, v mladih deželah pa slehernik nestrpno čaka napredka in mu skuša utreti pot. kier le more.
Nihče ni tega bolj čutil ko Charles Wel1er, saj je bil oirok obeh c<»lin, obeh kultur Nn Ban-tingov uspeh ni mogel misliti, ne da bi hkrotu pomiloval profesorja" Zuelzerja, in njegovi hole-čini zaradi Nemčevega poraza je prizvanjala • ponosna radost nad zmago Američanov.
Ta razdvojeno«! ga ie zmerom obhnialn. vseh dvajset let že Toda sčasoma, saj j eprirodno, je vse redkeje mislil na to. včasih po cele mesece ne. Čudno, zakaj nfti le v poslednjih dneh prihaja zgodba o odkritju tolikokrat na um? Bržčas iz strahu pred bližajočim se obiskom pri Zuel-zerju. Od svojega nemškega prijatelja že dolgo, že prav dolgo ni dobil nobene vesti — kakšnega ga bo le našel? Brez dvoma zagrenjenega starega moža. ki se zdi samemu sebi podlo osleparjen za sadove svojega življenjskega dela. Če si domišlja, dn ga je usoda ukanila, ga bo \Veller še kako razumel.	(Dalje.)
aaBHBsaBBBBaanBasanmBamiiHBBBBBa
V vsako hiša »Slovenca«!
BBBBBBBBaaaaBBBBBBaaBBSBBBtSnBBBR
Sedej in Gorše razstavljata
O akademskem slikarju Maksimn Scdejn je bilo zadnje mesece manj slišati v javnosti. V resnici se je Sedej umaknil v delavnico in pričel ustvarjati. Eno njegovih del »Pieta« smo imeli zadnje dni sicer priliko občudovati v izložbenem oknu salona Anton Kos v prehodu nebotičnika, toda Sedej je ustvaril več.
Danes, v soboto, se prične razstava njegovih najnovejših del, prav tako v salonu Anton Kos. Sedej bo razstavil deset platen ter bo s tem zopet dokazal 6vojo plodovitost, poleg drugih umetniških in slikarskih vrlin, ki ga odlikujejo. Označba Sedejeve umetnosti je težavna. Kritika ga šteje k modernistom, gotovo pa je, da hodi Sedej izrazito svoja, individualna pota ter v vsakem delu pokaže, da je izrazita, samostojna in močna umetnost. Povrh tega izvrstno obvlada tehnično in figuralno stran poda-janja.
Poleg Sedeja bo na isti razstavi razstavil tudi akademski kipar Franc Gorše svojo najnovejšo umetnino, kip »Amorčka«, poleg drugih skulplur. ki jih že ima v tem salonu razstavljene. Akademski kipar Gorše je v naši javnosti že toliko znan in upoštevan umetnik, da bo njegova najnovejša umetnina vzbudila nedvomno mnogo razumevanja med vsemi, ki ljubijo resnično umetnost. Vabimo občinstvo, naj si to lepo in zanimivo razstavo ogledal
so izgubili, izgubili so več desetin avtomatičnega	I velika žrlev te gverilje) in slovensko gosjKRlar-
orožjn, na stotine in tisoče nabojev. Imamo točne	; stvo. ki se je najbolj razbilo,
podatke, vendar pa zadostujejo te navedbe, da	: Kar pa se tiče oslalili Slovencev, vemo v
se razume, da je možno prejeti več udarcev, ka-	i tem oziru, da sedaj v tem trenutku mnogo raz-
kor pa povzročiti škode sovražniku.	I mišlja, ker je jiozabilo na to, da bi v začetku vse S tem pa nočemo finančnikom tega gibanja 1 dobro razmislilo.
Kazai za prekrške živilskih predpisov
Urad za nadzorstvo cen Visokega komisariata sporoča, da je okrajno sodišče v Ljubljani izreklo v mesecu septembru naslednje kazni proli prekrškom živilskih predpisov in zaradi nedovoljene špekulacije:
Za neupravičen nakup moke: Miklave Jurij, brezposelni šofer v Rožni dolini XVIl-0, Ljubljana, obsojen na 200 lir globe.
Za prodajo tckstiiij brez odrezkov oblačilne nakaznice: Kulis Jakob, trg. pomočnik v Ljubljani, Gerbičeva 64, obsojen na 500 lir globe.
Raba živilskih kart: Zalar Marija, učiteljica, Ljubljana, Rožna dolina 11-119, obsojena na 200
lir globe, Labič Frančiška, gospodinja v Ljubljani, Rožna dolina 11-149, obsojena na 200 lir globe in zaplembo blaga.
Za prodajo kruha brez odvzema odgovarjajočih odrezkov: Zupan Niko, pek v Ljubljani, Medvedova ulica 8, obsojen na 600 lir globe.
Za prodajo živilskih kart: Pokorn Ciril, brezposelni natakar, Ljubljana, St. Petra cesta št. 33 na 100 lir globe in 14 dni zapora, Gorše Alojzij, delavec, Ljubljana, Tržaška 04, ol>sojen na 100 lir in 14 dni zaporn
Za krajo živilskih kart: Likar Leon, brezposelni tipograf, Ljubljana, Tržaška cesta 64, obsojen na 100 lir globe in 14 dni zapora.
Za sodelovanjo pri skrivni trgovini t moko: Rozman Ana. bivša gostilničarka. Ljubljana, Rožna dolina XVlI-6, obsojena na 7 dni zapora in 30 i i r kazni.
Okrajno glavarstvo v Črnomlju je kaznovalo peka Grohka Antona v Črnomlju zaradi izdelovanja kruha iz pokvarjene moke na 100 lir kazni in 2 dni zapora.
Vsem dobrim srcem!
Nujno je potrebna skupna organizirana pomnf. Tudi v ok viru cerkvene organizacije se skuša pomagati. Zato je Prevzvišeni ustanovil školijsko ka-ritativno tajništvo z nalogo, da organizira v okviru škofijskega urdinariata dobrodelno pisarn«. Ta škofijska dobrodelna pisarna skuša nuditi pomoč vsem bednim in nesrečnim.
Ves narod je pozvan, da vsak po svojih močeh sodeluje pri tej socialni akciji.
Škofijska dobrodelna pisarna bo organizirala pn vsem mestu redno mesečno nabirko denarnih prispevkov. Upamo, da se bo našlo v Ljubljani dovolj dobrih src, ki hodo pripravljena vsak mesec z rednim prispevkom podpreti to akcijo. Te dni bodo prinesli v vašo hiše (udi poziv za staro obleko. Kmalu bodo prišli v vaše družine nabiralci za staro obleko, obutev in manufakturnc ostanke.
Kdor količkaj moro, naj daruje, kar more pogrešati od svoje obleke.
Vsak nabiralec denarnih prispevkov in (udi oni, ki liodn pobirali staro obleko, bo imel legitimacijo škofijskega urdinariata, da se preprečijo razne zlorabe.
V tednu od praznika vseh svetnikov do vštete zahvalne nedelje hodu praznovali teden milo-darnosti. V tem tednu vsi sodelujmo pri dobrodelni akciji, vsak naj po svojih močeh žrtvuje, kar le more, da lajša ogromno bedo.
Mnogi so brez kuhinjske posode in nimajo niti najnujnejšo kuhinjske opreme, niti žlic ne. Za to prosimo, da po možnosti darujete tudi kuhinjsko opremo, kolikor jo morete pogrešati.
škofijsko karitativno tajništvo.
Koledar
Nedelja, 25. oktobra: Kristu6 Kralj; Krizant in Darija, mučenca; Bonifacij 1„ papež.
Ponedeljek, 26. oktobra: Evharist, papež in mučenec; Demclrij Sreinski, škof in mučenec; Ru-stik, škof; Gavdijoz, škof.
Torek, 27. oktobra: Frumencij, škof; Sabina, mučenica; Antonija, devica; Kapitolina, mučenica; Elesban, kralj in spoznavalec.
GOSPODJE POZOR! KlobuČarna „PAJK" strokov, očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. Kastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c. 38
—	Jesenski pomladni pozdrav. Iz Novega mesta smo prejeli cvet hruške, ki je letos rodila sad, pa spet bujno cvete na vrtu g. Žukovca, upravitelja obrtne šole v Novem mestu.
—	Na enoletni dr. Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani bo naknadno vpisovanje do 31. oktobra t. 1. Sprejemajo sc zunanje in notranje učenke.
—	Večerni trgovski tečaj — sc zaradi nove policijske ure vrši ob zgodnjih popoldanskih urah — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, še preden prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za stanografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Vpisovanje samo še nekaj dni.
—	Veliko megleno jezero. V soboto 6ta bila Barje in Ljubljansko polje spremenjena v veliko megleno jezero. Megla je bila visoka in je valovila cd vrhniških hribov tja do Krima, Turjaka in proti 6everu daleč na Posavje. Tudi petek je bil meglen, popoldne pa sončen. Zanimivo je, da se temperatura dviga, da se odmikamo od ničle, a zračni tlak se prav počasi zmanjšuje. Od petka do sobote zjutraj je barometer za 3 desetinke milimetra padel na 766.1 m/m. V petek pa se je dnevni temperaturni maksimum povzpel na 11 6topinj C, ko je bil prejšnji dan +10.2 stop. C. Sobotni jutranji minimum je znašal +3.8 stopinj, v petek +2. Lani na ta dan je bila jutranja temperatura +0.4, najvišja dnevna pa +2.4 6top. C. Močno je lani 24. oktobra snežilo. Od 23. na 24. oklobra lani je bilo 26 m/m padavin. Stari vremenar Falb bi dejal, da se bližamo kritičnim dnevom, ko 6e odloči, da — li pride v deželo 6tarka Zima kaj kmalu ali pa se je ubranimo še za dober mesec. Splošna želja na6 vseh je, da bi lepo vreme še trajalo naprej.
—	V vsako hišo en izvod knjige »Fatima«. Tohitite ker gre naklada h koncu. Naroča se v Mladinski založbi. Stari trg 30.	v
—	Razprave proti navijalcem in verižntkom. Proti nekemu izdelovalcu kemičnih izdelkov, kakor kreme za čevlje in čistilnega praška, je bilo uvedeno kazensko postopanje, ker je prodajal kremo in čistilni prašek po višjih cenah, kakor so bile določene 15. marca 1941. Hkrati je bil neki trgovski pomočnik ovaden zaradi verižništva, da je prodajal od prvega po višjih cenah kupljeno kremo in čistilni prašek naprej neki trgovki še po višjih cenah in da je vršil ta posel brez dovoljenja obrtne oblasti. Po V6eh izvedenih dokazih je sodišče proti obema izreklo oprostilno 6odbo. V tem letu je bilo pred kazenskim sodnikom — poedincem na okrožnem sodišču že obtoženih 105 oseb zaradi navijanja cen. Od teh jih je bilo 85 obsojenih na skupno kazen: 311 dni zapora in 8.150 lir. V6i obsojenci so morali kazen prestati. Po zadnji objavi je bilo v prvi jx>lovici oktobra letos od Kraljeve kvesture v Ljubljani kaznovanih zaradi navijanja cen in zaradi raznih prestopkov protidraginjskih odredb 45 pridobitnikov in sicer nekateri na skupno 70 dni zapora, visi pa na denarno kazen skupaj 60.400 lir. Od teh je bilo 16 posestnikov kaznovanih zaradi mleka na 31.300 lir.
—	Smrt skopuha. V Galvestonu v Texasu je pred časom izginil neki priseljeni inozemec. Vsa poizvedovanja za njim 60 bila brezuspešna. Policija je s 6ilo vlomila vrata v njegovo stanovanje, preiskala vse prostore, ne da bi našla kakšno 6led ali znake zločina. Končno so vlomili z veliko težavo ogromen jekleni tresor in tam 60 našli rešitev zagonetke. V tresorju je bilo truplo pogrešanega, popolnoma oblečeno in brez vsake poškodbe. V blagajni 60 našli denar in razne vrednote v višini več milijonov dolarjev. Gotovo je, da je pogrešani zlezel v tresor, da bi tam štel svoj zaklad, pa 60 6e slučajno jeklena vrata zaprla in tako se je skopuh, čejječ na svojem bogastvu, zadušil.
—	Goljufije pri loterijskem žrebanju. Pri argentinski državni loteriji so prišli na sled veliki
»0udičev« goslač
FAOAIill
»flriel klavirja a
€ 1 © F I I
Življenje dveh burnih usod — Življenje dveh nesmrtnih kraljev gaslbe boste brali v lepi knjigi
Paganini-Chopin
Knjiga izide v kratkem kot 2. zvezek drugega polletja zbirke „NAŠA KNJIGA" Naročite se čimprej. Naročnina 4 knjige Lir 168' — ali 4 obroki po Lir 42.—
ZALOŽBA „NAŠA KNJIGA"
ljudska knjigarna
goljufiji. Pri žrebanju so vlekli iz žare slonokoščene kroglice, na katerih 60 bile številke, otroci. Sorodniki in znanci enega teh otrok so kupili srečko številko 31.025. Pri žrebanju je dr/al otrok ponarejeno slonokoščeno kroglico s številko glavnega dobitka v znesku 300.000 pezosov skrito v roki in jo je potem v pravem trenotku na spreten način izročil predsedniku komisije. Zadeva je prišla na dan, ker je zanjo vedelo preveč ljudi. Zdaj se sprašujejo, če niso bile enake goljufije na škodo 6ploš-nosli vprizorjene že pri prejšnjih žrebanjih.
Spored Nemške akademije
Novi tečaji nemškega jezika.
Lektorat Nemške akademije v Ljubljani je izdal svoj program za šolsko leto 1012/43.
Nemška akademija ima po zakonu, ki ga je izdal Fiihrer dne 15. XI. 1011 nalogo, da razširi nemški jezik in nemško kulturo.
Nemška akademija je postala temeljna organizacija za nemško kulturo, izpolnjujoč na ta način 6vojo vzvišeno nalogo pospeševati na strogo znanstveni podlagi raziskovanje in študij nemškega jezika ter omike.
Lektorati — izvršni organi Nemške akademije — razvijajo svoje delovanje, to je pospeševanje študija nemškega jezika v inozemstvu, z vso znanstveno strogostjo in strogo metodo.
Med šolskim letom (1 XI. 1942 — 1. VIL 1943) se vršijo tečaji nemškega jezika, predavanja, filmske predstave, koncerti in druge prireditve.
Tečaji nemškega jezika obsegajo:
1. Nižjj tečaj (za začetnike); 2. srednji tečaj (za one, ki imajo že osnovno znanje jezika); 3. višji tečaj (splošni pregled zgodovine, književnosti in gospodarskega in kulturnega življenja v Nemčiji); 4. konverzacijski tečaj (obravnava praktičnih vprašanj in nemške literature); 5. tečaj za poklicno specializacijo (poglobljen Študij gramatike, čitanje in konverzacija glede nt razne veje specializacije).
Vpisovanje za tečaje, fiimske prireditve in predavanja traja od 19. do 31. oktobra 1942. Ob tej priliki je prinesti s sehoj dve sliki za legitimacijo. Lekcije, trajajoče po eno uro, bodo trikrat na teden.
V načrtu so sledeči tečaji:
Popoldanski tečaji od 15. do 20. ure, ki bodo trajali osem mesecev. Za informacije 6e jc obrniti na tajništvo v Beethovnovi ulici 14/1.
^juMjaita
I Novo mašo v Sp. Šiški bo daroval danes na praznik Kristusa Kralja ob 10 dopoldne p. Albin Kladnik iz Kongregacije misijonarjev 6inov pre-svetega Srca Jezusovega (Knobleharjev zavod v Dravljah). Pridigal bo znani govornik g. dr. Vilko Fajdiga. Prihitite v velikem številu po novomašni-ški .blagoslov in j>o misijonsko navdušenje za kraljestvo Kristusa Kralja!
1 Stolnica. Danes, na praznik Kristusa Kralja bo prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rozman imel ob pol 10 pridigo, ob 10 bo daroval slovesno pontifikalno 6v. mašo, po 6v. maši bo pa podelil papežev blagoslov, 6 katerim je združen pojiolni odpustek za vse navzoče jx>d navadnimi pogoji sv. Cerkve. Vernike vabimo, da se pridige, 6vete maše in papeževega blagoslova v obilnem številu udeleže.
1 Na praznik Kristusa Kralja bo stolni zbor pri školbvt pontifikalni maši izvajal novo Premr-lovo mašo na čast sv. Stanislava, katero je skladatelj posvetil stolnemu zboru. — Maša 6e odlikuje po prikupni melodiki in jasnosti in bo morda od vseh Prentrlovih maš postala najbolj popularna.
1 Gg. kateheti ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol 6e vabijo na letno konferenco, ki bo prihodnjo sredo, 28. oktobra t. 1. ob 4 popoldne v lokalu katehetskega društva, Semeniška ulica 2. — Nadzornik.
1 V ponedeljek 26. f. m. oz. v sredo 28. t. m. 6e začne nov italijanski tečaj za začetnike z odlično, preizkušeno metodo, 1. novembra pa nov tečaj za začetnike in spretnejše (razgzovarjanje iz vseh panog, ponavljanje in italij. trgovska korespondenca). Poučujemo tudi druge jezike. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, \4estni trg 17-1. Pouk dopoldne, popoldne in zvečer.
1 Z razstave »Dolenjska vas«. Ker je slikarska razstava »Dolenjska vas« tako lejx> uspela, bo enemu izmed onih, ki bodo v nedeljo, 24. t. m. obiskali razstavo, z žrebom poklonjena 6lika, za katero je bilo največ zanimanja. Od 11 do 12 bo vodil po svoji razstavi 6likar 6am, popoldne pa bo izžrebali novi lastnik poklonjenega dela.
1 V dramskem gledališču, bo danc6, na praznik Kristusa Kralja, popoldanska predstava Gregori-novega dramatskega cikla >Oče naš ...«, 6edem podob iz življenja. Začetek predstave bo ob 15 in konec ob 17.45. Ne zamudite tega našega izvirnega dela, ki je lepo in bogato na vsebini! Preskr-bite si pravočasno V6lopnice!
1 Prva mešana meščanska šola na Viču sporoča 6vojim učencem in učenkam, ki se niso mogli do sedaj vpisati in položiti izpitov, da se smejo po odloku Visokega komisariata IV. No. 62S1/1 z dne 21. oktobra 1942/XX naknadno vpisati in polagati izpite najkasneje do 10. novembra 1942. — Predvidoma se bo pričel pouk prve dni novembra. Ravnateljstvo.
1 Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so darovali sostanovalci namesto venca na krsto pokojnega g. Karla Bolaffia 370 lir, in g. brata Mo-skoviča 250 lir. Za plemeniti dar se odbor naj-iskrenejše zahvaljuje.
1 V kinu Kodeljevo se odslej vrše predstave ob delavnikih od 5, ob nedeljah in praznikih pa ob 2 in pol 5, konec zadnje predstave ob 7. Pred-prodaia vstopnic se začne ob nedeljah ob pol 10.
1 Prihodnji koncert bo v torek 3. novembra, in sicer bo to koncert znamenitega ljubljanskega komornega tria, ki ga tvorijo gg.: violinist Albert Dermelj, čelist Cenek Šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek. Koncert ho v veliki filharmonični dvorani ob 18. Vstopnice bodo od sredo dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
1 Naknadni vpis v Enoletni trgovski tečaj * pravico javnosti in višji trgovski tečaj pri trgovskem učilišču »Chrislolov učni zavod«, Ljubljana,
Domobranska 15. Prijave se sprejemajo vsak dan v pisarni ravnateljstva. Dijaki-inje uživajo slične pravice, kol na državnih šolah, ker ima zavod pravico javnosti. Informacije in prospekti na razpolago.
I Izkoristite prilike! Vaše slike za legitimacije naredimo na željo takoj. Dijaki-inje ti legitimacij, 1 povečano luksus, 20 lir. Ob nedeljah ate-lie ves dan odprt. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija. Društvena 3-1 — Prešernova 9.
1 Darovi Društvu »lepili. V jiočastitev spomina svoje gospe soprogo je daroval Društvu slepih, Ljubljana, Gradišče 7, dr. Kaiser Adolf, višji sodni svetnik v p., znesek 500 lir, za kar so Društvo slepih najtopleje zahvaljuje. — Namesto cve-tja na grob Karla Bolaffia so darovali njegovi ožji prijatelji Slovenske amaterske fotografije Društvu slepili, Ljublana, Gradišče 7, znesek 000 lir. za kar se jim omenjeno društvo najtopleje zahvaljuje.
I Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih
šol. Ce hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v korepet. tečaj, kjer bomo ž njim vsak dan dve uri ponavljali snov, mu jo razložili, popravili naloge, ga izj)rašali itd. Io velja tudi za tiste, ki 6ploh ne morejo ali po neredno obiskujejo šole, kajti učimo po učnem na-frtu, da ne bodo izgubili šolskega leta. Učnina zmerna, revni popust. Začetek za vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, Korepet. tečaj, Mestni trg 17 I.
1 Sobotni živilski trg. Na drugem zelenjadnem otoku, pa tudi tia prvem je bilo na i/biro najrazličnejše vrste zelenjave. Za zeljnate glave so se gospodinje zanimale in 60 stale po vrsti ter jih kupovale od neke kmetice. Vzoren jc bil red in go-sjiodinjc so res postale disciplinirane I.e|>e buče so bile na več krajih na prodaj. Le nekaj je bilo čebule. Mnogo jc lepe zelene, debel je peteršilj, korenček je lep. Poleg pese je bilo mnogo črne redkve. V soboto ni bilo pri semenišču toliko raznih, drugovrstnih gob, kakor pa jih je bilo v petek. Poleg gob je bila klop za domači kostanj, ki ie maksimiran na 5 lir kg. Prišle so na trg lepe limone. Paprike je še vedno dovolj, toliko jo že kmalu ni Ljubljana porabila, kakor se je to primerilo to leto. Lani in druga leta ob tem času že ni bilo o zeleni papriki ne duha ne sluha. Grozdje je zelo redko. Tu in tam dobi človek še kak grozd. Kakor čiijemo. pridejo prihodnji ine6cc na trg že prvi mandarini.
1 V Ljubljani so umrli: od 16,—22. okt. 1.1. Rolaffio Karel, 47 let, veletrgovec, Komenskega ulica 20; Okretič Jožefa, 75 let, vdova delavca, Koroščeva ul. 30; Bobelj Marija. <1 mesecev, hči železniškega uslužbenca, Brdo, Mlaka 22; Capuder .loško, 1 mesec, sin inkasanta. Verovškova ul. 22; Kaiser Tekla roj. Voltmann. 57 let, žena višjega sodnega svetnika v p., Groharjeva ulira 8; Povše Alojzij, 77 let, misijonski brat. Tabor 12; Ferkolj Marija roi. Pezdir, 78 let, perica. Nn Gmajni 10; Gerkman Marija roj. Miklavčič. 75 let, posestnica, Cankarjevo nabrežje 3-1.; Derčar Kancijanila sestra Ana, 67 let, Marijina sestra čudodelne svetinje, Vidovdanska cesta 5; Gregorin Jakob, 51 let, mesarski j>omočnik. Vidovdanska cesta 9; Tauses Marija, 71 let. vdova nis. oficlanta. Poljanska 16; Pečnik Apolonija roj. Suštaršič, 53 let, žena sprevodnika drž. žel.. Pokopališka cesla 5. — V ljubljanski bolnišnici: Ferjan Antonija, 7 mesecev, Zagradec 12; Turk Nataša. 2 meseca, hči gostilničarja, Dol. Logatec 49; Clittaro Guido, 47 let, delovodja, Sp. llrušica 35; Kotar Viktor Miroslav,
11	mesecev, sin pel»n, Za gradom 3; Zabjek Terezija, 37 let, žena posestnika, Rudnik 13; Oblak Josip, 12 let, sin posestnika. Velike Lašče 89; Opara Franc, 43 let, sin užitkarja, Biška vas 25; Jazbar Janez, 72 let, zidar, Politejeva ulira 05; Aussenegg Viktor, 51 let, strojni stavec, Hranil-niška ulica 5; Bricelj Frančiška roj. Zupan, 49 let, žena črkoslikarja, Zaloška cesta 139a; Sega Jožefa, 44 let, žena tesarja, Lukovec 4, Mirna pri Novem mestu; Slabe Ksenija, 2 meseca, hči šoferja, Kožarje 70; Bernardini Piero, 28 let, uradnik trie-slinsko bolnišnice, Trieste; Kranjec Janez, 11 dni, sin biv. narednika, Okiškega ulica 18; Svetlin Ivan, 79 let, vpok. žel. sprevodnik, Aljaževa ul. 5.
Naznanila
GLEDALIŠČE, lirama: Nedelja. 25. oktobra ob 10.30 »Poročno darilo«. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 15. »Oče naš«. Izven. — Ponedelejk 26. oktobra: Zaprto. — Torek 27. oktobra ob 16. »Oče naš« Red Torek. — Sreda 2*. oktobra ob 16.30: .Sestero oseh išče avtorja. Red B. — Četrtek 2». okt. ob 16.30: »Deseti brat«. Red Četrtek — Petek 30. oktobra: »Hamlet« Pre-mierski abonma.
OPKRA: Nedelj 25. oktobra oh 16. »Oasparone«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek 26. oktobra: Zaprto. — Torek, 27. oktobra ob 16, »Oasparone«. Red'A — Sreda 28. oktobra ob 16. »Traviata« Red Sreda. — Četrtek, 20. oktobra ob 16. Don Pasciualo. Red Premierski. Petek 30 t. m. Zaprto.
ROKODELSKI ODER. Danes popoldne ob 3 se nam bo predstavit »Rokodelski oder« z novo naštudi-rano, veselo in prijetno komedijo »Flrina«. Delo je kvalitetno po svoji vsebini in zahteva za vsako posamezno vlogo dobrega igralca. Igra je dobro naštu-dirana in tudi v tehničnem pogledu dobro pripravljena. Tako se nam obeta za danes popoldne ob 3 dobra predstava, ob kateri bomo pozabili skrbi in težave naših dni. Vstopnice so v predprodaji danes od 10 do
12	in od 1 daljo do pričetka predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Začetek točeni
RADIO. Nedelja, 25. oktobra: 8 Napoved časa; poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Napoli-tana — U Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Fireuzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. Dorbolo) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. Sekovnnift) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved čusa: poročila v italijanščini - 13.10 Pet minut gospoda X — 13.20 Oporno glusbo izvajajo mladi umetniki, vodi dirigent Muccini — 13.50 Vojaške pesmi — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sjinnec — Slovenska glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. Absec Matija: Krmljenje prašičev zn pleme in pitanje — kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Plošče — 17.45 Orkeste; Cetra vodi dirigent Barizza — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Plošče — 21 Prenos iz milanske Scale: Simfonični koncert vodi dirigent Schurieht. sodeluje pianistka Branka Musulin. V odmoru predavanjo v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 2t. oktobra: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Nnpovod časa: poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa: poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operna glasba nn ploščah -'14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koneort radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee — Lahka glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert soprnnistko Ksenijo Kušcj — 17.35 Koncert pianistke Oiulinne Marchi — 19 »Oovorimo italijansko. — prof. dr Stanko Lebcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valček — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v Slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Simfonično vokalni koncerl vodi dirigent Tansinii — 21.45 Koncert orketrsa Cetra, dirigent Bnrzizza — 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Koncert violinista F. Scaglia, pri klavirju Consili — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imaln: t nedeljo: mr.
Leustek. Resi jeva e. 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotnr, Vič, Tržaška c. 48: v ponedeljek: dr. Piecoli, Bleiweisova o. 6: mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Oartus, Moste, Zaloška o, 47.
70 letnica zglednega moža
V ponedeljek praznuje sedemdesetletnico ljubljanski odvetnik — dr. ltoiidar V udu še k — ena najinarkanlnej-ših jHtetav v naših pravniških krogih in v ljubljanskem življenju. Trije ljubljanski rodovi ga pomnijo kot človeka, kot značaj, saj je poslal skoraj simbol tiste Ljubljane, ki polagoma izginja, in njenih starih vrlin, s katerimi je žal prav tako.
70-letnica dr Vodu-Ška je biserni jubilej v dolgem, dela, truda in skrbi polnem življenju, ki jo bilo do slednjega trenutka vse posvečeno tri>-jemu: Bogu, družini in s tem v najglobljem in naj|>omembnejšem smislu domu, kateremu sta vera in družina trdni temelj. Iz globoke, do najne-znatnejših življenjskih podrobnosti dejansko uveljavljene vere izvira glas dr. Voduška kot vzgled-nega, res praktičnega katoličana, pravičnega moža v slehernem pomenu te globoke besede in pa pravnika, ki se pri vsakem koraku in posegu neomajno ravna j>o zapovedih vere, vesti in morale, ne po težnjah za dobičkom, slavo ali bogastvom, ki tako pogosto usmerjajo javno delovanje.
Kolikor ga ni skrb za obstanek trgala drugam, je dr. Vodušek vse svoje življenje posvetil družini, viru svojo edine življenjske sreče, ki se jo začela v ljubezni polnem zakonu z gospo Minko rojeno Prelesnikovo. Na višku življenja, 19. aprila 1917 ga je ljubljena žena zapustila. Ugasnila jo kot žrtev svoje službe, saj je bila pri svojih mladih letih štirinajstkrat mati. Ostal je sam z desetimi otroki, katerim je odslej moral biti oče in mali — naloga, ki bi bila moža šibkejše vero iu manjšega življenjskega poguma zlomila. On pa jo vztrajal in vzgajal otroke po vseh križih in težavah, dokler si niso priborili ali pridobili sami mesta v življenju.
Iz kroga njegove družine sta zrasla Slovenrem dva pesnika: Božo in Vital, ki jo zdaj verski in narodni misijonar med Slovenci v Ameriki. RaSa je na začetku vseučiliško kariere, dr. Valens pit obelajoč glasbenik in priznan kritik. Od hčerk jo pokojna Asta bila žena ravnatelja Zadružne zveze, gospodarstvenika dr. Rasaja; Verena žena pok. upravnika posestev KID Luckmanna na Jesenicah; Seta, žena zdravnika dr. Oblaka; Agna. žena glavnega urednika »Slov. doma' Javornika; Mateja, žena prof. Severja; najmlajša, Ruša, uradnira v Vzajemni zavarovalnici, pa je ostala pri očetu za tovariširo in jMimočnico.
Družina in njeni večni temelji, svoboda verske vzgoje — to so bila poleg nekaterih redkih splošno narodnih zadev edina vprašanja, ki so dr. Voduška zdaj pa zdaj potegnila v javnost, pa vedno kot neupogljivega in neustrašenega borca. V nasprotju s toliko svojimi stanovskimi tovariši dr. Vodušek ni posegal v politično življenje in skušal igrati v njem vloge, kar je spričo njegovega čistega značaja, načelnosti in sposobnosti škoda. Kot odvetnik je dr. Vodušek zmeraj bil na glasu temeljitega strokovniako in ga po tem pozna vsa naša dežela. Odvetnikovonje je začel kot pripravnik pri jiokojnem političnem prvaku in pisatelju dr. Ivanu Tavčarju, a «se jo brž osamosvojil. Iz njegove strokovno kariere bi bilo omeniti nekaj znamenitih pravd, zlasti tisto dolgotrajno, v kateri je proti koncu prejšnje svetovne vojne s svojim znanjem in neodjenljivostjo rešil premoženje pok. dr. Ivana Oražma za koristi in namene slovenskega vseučilišča ter njegovih študentov.
Voščilom njegove družine in voščilom njego-vih številnih vnukov se pridružujejo oh sedemdesetletnici vsi njegovi znanci in spoštovalri, katerih eden hoče s temi vrsticami počastiti v dr. Vo-dušku vse tisto, kar bi slehernemu Slovencu mo« ralo zlasti danes bili vzgled.
Iz Novega mesta
Slovesna zadušnica za pokojnim dr. Natlačenem. Dne 20. t. m. je bila ob 7.30 darovana v kapiteljski cerkvi sv. maša zadušnica za j>okojnc-ga g. dr. Marka Natlačena. Daroval jo je ob asistenci novomeškega kapitlja g. prost Karel Čerin. Sv. maši so prisostvovali vsi predstavniki novomeškega javnega življenja in množica ljudi vseh slojev.
Iz novomeške pošte je bil pred dnevi premeščen k pošti Ljubljana 1 g. Malis Vladimir. Priljubljenemu uradniku, ki si je med svojim službovanjem v Novem mestu pridobil mnogo prijateljev in znancev, želimo na novem službenem mestu vso srečo in mnogo uspehov.
Novi okrajni zdravnik g. dr. Avgust Korbar. začasno ordinira v hiši pokojnega dr. Pavlica.
Prvi sneg. V noči od srede na četrtek je pobelil prvi sneg vršace Gorjancev in Opatove goro. Tudi na Rogu je bilo opaziti sneg, ki pa je še y teku četrtka zginil.
Približuje se dan Vseh svetih. Še dober teden, pa bomo zopet v trumah poromali na božjo njive. Zo zdaj ljudje čistijo in olepšujejo frobovo svojih rajnih. Ž zadniim jesenskim cvetjem jih spreminjajo v pestre in bele vrtiče in gredice. Tako bomo na dan Vseh svetih prižgali le še sve-fice in se v tihi molitvi spominjali svojih najdražjih.
Z Gorenjskega
V vsako hišo »Slovenca«!
Pogreb umorjenega Martina Tonejca. Pretekli teden so v Gorjah pokopali umorjenega zaupnika Martina Tonejca. Pogreb« se je udeležilo številno prebivalstvo iz Gorij in okolice, Okrožni vodja dr. Hochsteiner je na grobu govoril rajnemu v slovo in poudaril, da je bil Tonejc vedno pripravljen pomagati, da svoji domovini zagotovi mir in red.
Žetev smrti. V Domžalah je umrl g. Franc Plerin, klobučar, trgovec in posestnik. Star je bil šele 42 let. Zapušča očeta, tri sestre in dva brata. — V Kranju je umrla 13 letna učenka meščanske šole Darinka Draxler. Pokopali so jo na pokopališču v šmartnem pri Kranju.
Iz Hrvaške
Dr. Mirke Buk, bivši minister pravosodja, j
bil z odredbo Poglavnika NDH imenovan za ustii-škega polkovnika v Poglavnikovj telesni straži.
V Jelenju na Hrvatskem jc umrla dobra mati in vzorna krščanska žena Frančiška Juretič, mat 17 otrok, od katerih je 13 še živih. Imela je n? vse lep pogreb, saj so njeni otroci na ugledni službenih mestih. Posebno najstarejšega sina d Avguština Juretiča, bivšega belgrajskega kon zultorja, predsednika zagrebške Zadružne zveze, poznajo tudi slovenski katoliški krogi.
Novi predpisi za ustaški pokret. Vst Slani ustaškega pokreta morajo izpisati nove vpisnico v smislu novih predpisov o nalogah, ustrojstvu, delu in smernicali ustašev. Vsi predpisi gredo za tem, da se ustaške vrste prečistijo in da bo ustaš samo tisti, ki je v resnici doslojt-li nositi uslaško znamenje in uniforma
Miss Slad - Gandhejeva učenka
Čez dva dni nato, ko so zaprli Gandhija, so zaprli tudi njegovo ženo, gos|>o Kasturbaj; obenem so angleške oblasti zaprle tudi Gandhije-vo učenko miss Magdaleno Slad. V začetku so časopisi o miss Sladovi, ki se zdaj imenuje Mira Bey, obširno pisali. Ko pa so jo izpustili na svol>odo, so listi utihnili.
Miss Siadova je živela pri Gandhiju sedemnajst let, češ da je njegova zvesta učenka, ki hoče živeti po njegovih naukih do smrti. V resnici pa je b M a miss Siadova vohunka angleške tajne policije. Njena naloga je bila — nadzirati Gandhija in njegovo delovanje in sproti obveščati o vsem — angleško tajno policijo.
Gandhijevim ožjim prijateljem se je zdela ia tujerodna učenka takoj v začetku — stimjji-va. Zdaj, ko so jo izpustili na svobodo, se je izkazalo, da se prijatelji niso motili.
Miss Magdalena Slad je hčerka angleškega polkovnika Slada, ki je ob zasedbi Kalkute vodil angleške čete. Miss Siadova je prepotovala v spremstvu svoje sestre, ki je žena angleškega častnika, vso Indijo. Obiskala je tudi tempelj v 1 telili ju in je bila sprejeta na dvoru podkralja. Miss Siadova pozna Indijo in njeno ljudstvo do potankosti in tnko ji je uspelo, da je postala učenko samega Gandhija. In Angleži so se spomnili. da bi bilo pametno, če bi ta lepa in simpatična miss ostala pri Gandhiju, se delnla kakor da je vsa prežeta njegovih idej. obenem pa bi vohunila za angleško tajno policijo.
Časopisje je pisalo, da hoče lepa miss Slad zapustiti svoje dosedanje udobno življenje, bogastvo in srečo, in da pojde v Gandhijev samostan, kjer bo živela kot redovnica, predla volno, žrtvujoč svojo lepoto. pozemelj=ko ljubezen in srečo, da hoče živeti no zapovedih strogega preroka in delovati za blagor indijskega ljudstva in za njegovo svobodo.
Leta 1923 se je miss Slndova nenadoma odločila zn tiho, spokorno življenje ob čudaškem preroku. V cvetu svoje mladosti, svoje lepote, v krogu svoje odlične drtižl>e, bogastva, obdana z ljubeznijo in srečo, ki se ji je ponujala od vseli strani.se jc podala v Pariz, da tam prebije leto dni v zatajevanju in pripravi za svoj novi poklic, za novo življenje, ki l>o posvečeno Gandhiju in njegovim idejam.
Gandhi je poslal za n jo dve svoji učenki, ki naj bi poučevali miss Sladovo v indijskih jezikih, navadah in šegah in v veri, kateri se je posvetila.
Ko je poteklo leto dni in je bila miss Magdalena pripravljena za svoj novi krst, je povabil njen oče, polkovnik Slad, sorodnike in prijatelje na poslovilni večer. Mladenko, ki je živela v svoji mladostni lepoti, prežeta nove filozofije, jc prisostvovala banketu, kakor odsotna. Na slavnostnem večeru se ni dotaknila hrane, ker ta ni bila v skladu z njenim novim življenjem. Na vprašanje svojih sorodnikov, znancev in prijateljev, ki so se obračali do nje z žalostnimi obrazi, ker jo bodo izgubili, je odgovarjala
na kratko: »Zakaj mc poinilujete? Našla sem svojo srečo. Pojdem k svojemu učeniku; moj notranji glas mi tako narekuje.«...
Slovo med očetom in hčerko je bilo kratko, brez posebnega ganotja in brez solza. S ponosnim vojaškim korakom je spremil polkovnik svojo hčerko k vlaku, ki naj jo odpelje v Indijo; in pruv g tako ponosnim korakom se je vrnil domov.
»Vi niste dober oče,« so mu očitali prijatelji in sorodniki.
»Ne morem pomagati, Raztolmačil sem hčerki, knj je izgubila in kaj jo čaka. Toda ona mi je odgovorila, da je to njen poklic, njeno zva-nje. Polnoletna je; nimam več pravice, da bi jo oviral. Naj stori, kar se ji zdi prav. Moja hiša ji je vedno odprta; In li ko sc vrne kadar hoče. Tudi hčerka mi je rekla, da če bi se izkazalo,
Tako is na svetu
Ko je bil Ivan 5 let star. se je zaveroval v žensko, ki ic imela plave lase, ie bila precej debelušna, ie priznala, da ima 45 let in ie znala delali čokoladne torle. — Ko je imel Ivan 12 lel. ie bil zaverovan v Liziko, ki ie imela riave kodre in rdečo jopico. — Ko mu je bilo 20 let. se je zaljubil v Marjetico, ki ie pela šlagerie. si rdečila nohte in ie kar naprej kadila cigarete. — Ko ie bilo Ivanu 30 let. ie ljubil svetlolasko, ki ie imela Črn krznen plašč in ji ie bilo I.i ime. — A v starosti 50 let. se je Ivan poročil z žensko, ki ie imela plave lase, je liila precej debelušna, ie priznala 45 let starosti in ie znala delati čokoladne torte.
Kako sc razni ameriški hoteli priporočajo
V N'ew Yorku je, na primer, slavni hotel »Astoiia«. Ondi ima vsak gost na razpolago temnico za razvijanje fotografij. V čitalniški sobi 60 izrezki iz časopisov, kjer so kritike o vseli gledaliških igrah in zabavah tistega dne. Vsi otroci vseh gostov, ki so bili kdajkoli gostje tega hotela, prejemajo do 6vojega 16 leta od ravnateljstva posebno darilo za rojstni dan. — Hotel »Brown Palon« v Denverju izroči svojim gostom čez pol ure nato, ko 60 v hotel prišli, škatlico vizitk z njihovim imenom in z naslovom hotela in s številko 6obe. — V hotelu »Bismark« v Cikagu so otroci vseh gostov brezplačno oskrbovani. — Hotel »Devenport« v Sjiokaneju ima 6troj, ki izčisti in usveti ves drobiž, ki ga ima gost s 6eboj, kot da bi prišel naravnost iz kovnice. — Hotel »Me Alpin« v Nevv Yorku ima nekaj sob, ki so rezervirane za posebno dolge osebe. Ondi so jx>6telje dolge čez 2 m, zrcalo je visoko 2 m 10 cm. in kopalniške banje so tako velike, da lahko plavaš v njih. — V hotelu »St. Authony« v San Anloniu so garaže v podzemlju iu so z nadstropji zve-
Križanka it. 58
1	i	3	4	5	0	1	8	9	10	U	12	13	14	15	10	17	16	19
20					21						22				»			
23				24						25						26		
37	28		id		30		31		32		33		34		)5		36	
3/		38		9		40		41		42		43		44		45		40
47					8						49							
•50						61						52						
< ( ■
i
\
i i C f t
1
j
j t
1 t
3
( 1 1 1
f 1
I
f
1 r i 1
i
I f i
I ■
<
i
1
<
i 1
Potovanje na zvezdo
Nobena zvezda stolnica ni bliže zemlji ko 4000 milijard milj, največ jih je 10 krat in 1000 krat dalj. Neka zvezda na južnem nebesu, ki po-velikosti spada h glavnim zvezdam, je po na jnovejših rnziskavanjih naši zemlji najbolj blizu. Vzemimo, da vodijo do nje tračnice in da stane vožnja za kilometer pol feniga. tedaj te bo stala vsa vožnja še zmerom »malenkost« — 22.000 milijonov mark — kar je skoraj 90.000 milijonov lir.
Kof previden potnik vprašaš:
»S kakšno hitrostjo pa vozi ta vlak?«
»S hitrostjo % km na liro.«
»Kda j pa se pripeljemo na zvezdo?«
»V 4Š milijonih 663.000 letih...«
Mogoče te zanima, da...
... vsako noč izgubiš na teži. Če te to veseli, pa se stehtaj, preden greš spat in ko vsta-neš. Videla boš da si v spanju shujšala — približno za 300 gramov.
... je bila dalija, ki jo poznamo kof vrtno cvetico in ki jo je prinesel dr. Dahl I. 1784. iz Mehike, določena za zelenjadni in ne za cvetlični vrt. Omenjeni doktor je menil, da so da-lijevi gomolji uporabni namesto krompirja, toda izkazalo se je, da so pregrenki in zato neužitni.
... od 4300 vrst rož, ki jih imamo v Evropi, le 420 vrst prijetno diši. In od tistih, ki lepo dišijo, so skoraj vse bele ali rumenkaste barve.
Razrezeš na drobno rumeno kolerabo, peter-šiljevo korenino in čebulo in pristaviš v slani jesihovi vodi. Ko ta zavre, daš vanjo celo cvetačo, ki se naj skuha v tej kvaši do mehkega. Potem vzameš cvetačo ven, pretlačiš zelenjavo skozi sito. narediš 6\etlo prežganje, daš vanj vse, kar se je prej kuhalo, tudi celo cvetačo in malo paradižnikove mezge in pustiš nekaj časa stoti. Zraven daš makarone ali krompir v oblicah. — Za 4 osebe potrebuješ: 1 kg cve-tače, 1 rumeno kolerabo, 1 peteršilj, 1 majhno čebulo, sol, jesiha po okusu, 2 dkg maščobe, 2dkg moke. 2 žlici paradižnikove mezge. Zraven 1 kg krompirja ali 'A kg makaronov.
Kokoši in mraz
Pri mokro-mrzlem vremenu ni dobro pustiti kokoši na prosto, kajti tudi one se lahko prehlade in prehlajena kokoš ni povprečno nič nenavadnega. Najmanjši prehlad pa ima za posledico, da kokoš znese manj jajc Ob takih mrzlih dneh se jim natrosi zrnje v steljo, da se 6 pridnim iskanjem zrna zaposlijo in tako ogrejejo. Tudi je dobro, da jim iz istega razloga repo ali sočivje postaviš tako visoko, da so primorane. če hočejo kljuvati, skakati kvišku. Da bolje nesejo jajca, jim daš toplo hrano in toplo vodo piti. Pripraviš tudi lahko v nizkem zaboju kopel iz peska, pepela in malo žvepla; kokoši se v tem rade valjajo. Nekaj drobcev gašenega apna naj ne manjka v kokošjem hlevu. Če tako poskrbiš za udobnost kokoši, ti bodo pridno nesle.
" B"EPTS T E"™	E''"» SL 0 V EN CA«" J"
Vodoravno: 1. svojat, gadje gnezdo, 7. nagota, 13. mešancc (tuja beseda), 20. matematični izraz, 21. poslana menica (tuja beseda), 22. planina v Makedoniji, 23. jezero v Abesiniji, 24. stvar, predmet (netvarno), 25. šahovski izraz. 26. plod. seme, 27. turški gospodar, 20. vrsta maščobe, 32. del stvarstva, 35. glinasta posoda, 37. psevdonim francoskega pisatelja (Islandski ribiči). 39. jabolčna jed. 42. malina, jagoda, 45. sij, 47. vonj (tuja beseda), 48. mesto v srednji Italiji, 49. zdravilna rastlina, 50. država v Severni Ameriki, 51. mesarski izdelek, 52. doslužen vojak (tuja beseda).
Navpično: 1. reka v črni gori, 2. žensko ime, 3. ženska oseba iz Savinskove povesti Izpod Golice, 4. grška črka, 5. zdravniška potrebščina, 6. nadav, del plačila. 7. francoski pisatelj (Ozka vrata), 8. mesto v brescianski pokrajini 9. držaj za plamenice v nekdanjih hišah, 10. krilata žuželka, 11. teža zaboja (tuja beseda), 12. pristanišče na Finskem, 13. gospodinjsko opravilo, 14. mesto v severni Italiji, 15. boginja starih Slovanov, 16. država v Severni Ameriki, 17. levi pritok Donave, 18. skrajšano srbsko moško ime, 19. upanje, 28. kraj na Dolenjskem, ;29. letni čas, 30. cer-
ctr a,x\Krw-»cn - r >—- --»•w. nocfctvum iium—fi' nmiiii>i"TWinnn'iiii"~
Očka na trgu
>če si ne bi mislila, da mi boš prinesel same neumnosti, saj bi te prosila, da greš na trg in nakupiš za jutri,« reče gospa Mira svojemu možu. »Toliko dela bom imela še s peko, in prati moram tudi še.«
Očka se ponosno vzravna. »Mira, povej mi no, kaj pa to prav za prav o meni misliš? Saj to je naravnost žaljivo t Menda bom vendar znal ločiti sadje od zelenjave in jajca od ne vem česa!«
»No...« reče Mira zateglo in od strani pogledal svojega ,boga'. Toda la je že zgrabil mrežo za na trg in reče: »Napiši, kaj hočeš.«
Sledi sto dobrih svetov ;n oj>ominov. Toda očka: »Nikar si ne delaj skrbi! Bom že prav in dobro nakupil. Boš že videla; slrmela boš!«
Mamica in Kuži zaskrbljeno gledata za njim. »Kaj misliš , Kuži?« vpraša mamica jazbečarja, »bo prinesel kaj pametnega?« »llov,« odgovori Kuži in misli mu zaidejo k slastni hrenovki, ki ,e je iz mreže za nakupovanje že večkrat pri-Kazala zanj.
Medtem očka z dolgimi koraki in odločnim obrazom hiti proti gneči na trgu.
Najprej sadje. Izbirčno hodi od slojnire do stojnice. Mu ni nič po volji? »No, gospod doktor,« mu zazveni nasproti, »kaj 8e bi tele zlate re-nete?«
»Doktor,« je zelo čudno slišati in že hoče obstati. Toda tedaj zasliši izza stojnice, ki stoji zraven: »Vi, mladi mož, mislim, da bi vi najbrž morali prinesti^domov nekaj takihle jabolki Kar pcm pridite!«
kvena dajatev, 31. tibetanski duhovnik, 32. Zolajev roman, 33. del telesa, 3-1. del kravjega telesa,
35.	ljubljanska mrtvašnica. 36. obvodna žival, 37. loščilo, 38. glas, zvok (tuja beseda), 39. dim. 40. kratica nekdanjega časopisa, 41. reka v severni Afriki, 42. Kiplingov roman, 43. lepa ptica. 44. šivalna -■olrcbščina, 45. bukovo semenje, 46. reka v Nemčiji.
Rešitev križanke št. 57
Vodoravno: t. Bobri, 6. komar, 11. klica, 16. kupa, 20. Erie, 21. godec, 22. urica, 23. biret, 24. t<it, 23. požar, 26. Atika, 27. potica, 28. Anka, 30. Marat, 33. agava. 36. Banat, 39. vrana, 42. sokol, 45. opeka, 48. mora, 50. tona, 51. tisoč, 52 aleja, 53. lcgen, 54. Oka, 53. vinar, 56. anoda, 57. palača.
Navpično: 1. bet 2. Oran, 3. bit, 4. repa, 5. igo, 6. koža. 7. oda, 8. mera, 9. Aca, 10. ruta, It. kri, 12. Lika. 13. ica, 14. capa, 15. AI>o, 16. kita. 17. Uri, 18. Peca. 19. ata. 28. avto, 29. Kana, 30. mati, 31. rosa, 32. toča. 34. Golo, 33. veja,
36.	bala, 37. noga, 38. Tana, 40. rok, 41. nnv, 42. sin, 43. kor, 44. lun, 46. ped, 47. kap, 48. mel, 49. reč.
»Mladi mož,« to zveni očarljivo. Očka obstane. »Pa so videli še tako zelena,« boječe domneva.
»Kaj pa šel Zelena! Saj ste slepi za barve, mladi mož!«
»Pa so zares zrela?«
»I ka.jpa! To so odlična jabolka. Tak okus, pa duh, rečem vam, v ustih se raztope! Bleda so postala, ker so slišala, za kakšno nizko ceno bom dala!«
Že jih ima očka dva kilograma v torbi. Toda, ali ni mamica rekla, da mora gotovo prinesti lepa, rdeča jabolka, ker taka zelo lepo krase mizo? Ah kaj, ta imajo pač tako nežno, rumeno-zeleno barvo, to je izbrana kakovost!
Sedaj k ribam. Zbogan obstoji očka pred njimi. Z laskajočimi besedami mu prodajalka ponuja velikansko ščuko. Očka je nezaupljivo ogleduje, nejasno Čustvo ima, da z ribo nekaj ni v redu. »Nikar ne vzemite te,« mu svarilno za-Šepeee neka stara žena, jih boste dobili dema, če boste to prinesli!« Vprašujoč pogleda očka ostali dve kupovalki. Toda to dve sta še mladi ženi in se molče smehljata. »Kar naj ga polomi,« si mislita. »Moški so vodno tako silno modri, kadar žena kaj kupuje. Bo vsaj spoznal, da ta stvar ni tako preprosta!« Že hoče očka zgrabiti ribo, tedaj ga ona stara žena potegne stran. »Gospod svetnik,« reče, »veste, morate zmeraj pogledati ribi v oči, če ima take lepe, jasne, potem je dobra; če ne, se je pa varujte! Bom zdajle eno kakor ponevedoma malo polipala, pa tisto potlej vzemite.«
Na srečo prodajalka rib ne opazi tega sveta, sicer ne bi dala starki za liro kar cel kupček
ribjih glav. Očka pa na ta način vendar pride do sijajne ribe.
Ves vesel gre dalje. Tam stoji neki moški, ki glasno in razločno hvali nekakšen gospodinjski nož, s katerim da lahko narediš kar vse. I)a ga rabijo po različnih kraljevskih dvorih vsak dan. »Vzemite, gospod, vzemite! To je odličen in praktičen nož; za krompir, za sadje, za zelenjavo in za meso; z njim lahko lupite in strgate. Rabite ga obenem lahko za odpiranje konzerv in namesto žlice za čevlje. Ta čudoviti nož se ne u[>ogiba, se ne zlomi, ne zarjavi in ne jjoškoduje nobenih dragocenih vitaminov. Na kraljevskih dvorih ga šef vseh kuharjev vsak dan rabi, imen vam ne morem povedati, to je strogo zaupno, saj veste; toda lahko ml verjamete I Vzemite, gospod, svetujem vam!«
Očka ne sluti, da ima mamica doma najrazličnejše vrste takih kuhinjskih nožev; misli si pa. stvari, ki jih rabijo na kraljevskih dvorih, bodo golovo razveselile tudi mamico. Že ga je vtaknil k ribi in jabolkam.
Počasi gre naprej in se ozira naokrog. Za predpasnike in domače obleke se ne zanima. Toda ženska, ki jih prodaja, se zanima zanj. Že mu obesi čudovit primerek takega predpasnika okrog vratu. »Krasno, gospodi Kaj pravite k temu elegantnemu predpasniku? Samo jx>glejte, vzorec! Rečem vam, gospa soproga bo kar poskočila od vesleja!«
Saj res. Dobri, ljubi Miri mora tudi kdaj napraviti kako veselje. OJka ne zapazi kričečih velikanskih rož in ne sluti, da bo vitka Mira v tem predjiasniku kar izginila in ga spravi k dru-i gim stvarem.
Sedaj še zelenjavo. O, glej, tu je spet ona stara žena! »No, gospod svetnik,« reče prijazno, »že usie nakupili?« »Še nekaj te,lenjave,« z«i-mrmra in gre k bližnji stojnici. »Kaj pa bo dobrega, gospod predsednik?« ga vpraša branjevka. Očka išče po žepih in v zadregi molči, izgubil je listek. Tedaj stara ženica |>okaže na neko iepo cvetačo, na svežo salato in mlado špinačo. Še nekaj redkvice vzameta in razen tega par oranž. OSku se od vzhičenja širijo prsi. Hvaležno pogleda staro mamko, ki mu je tako zvesto pomagala in jo piovabi na par toplih klobasic. Ona n:u zato želi mnogo sreče in mu razloži svoje zanimanje zanj: »Moj je bil tudi zmeraj tako neroden, če je šel kaj kupit.«
Mimogrede stopi očka brž še na tehtnico. »No, no; drugače tehtam ena in osemdeset kil. Štiri kile sem nakupil, pa kaže samo štiri in osemdeset in pol. Kje je pa pol kile? Je kdo slabo tehtal, ali sem jaz shujšal?«
Ko pride očka končno domov, vse natančno pregledajo. »No, kako sem nakupil? Tega mi pač nisi prisodila, kaj? In kako poceni sem vse to dobili En vrček piva 6em še prihranil kot nič!«
Mamica je čislo zadovoljna. »Kar dobro,« mu jiohvaliio reče. »Predpasnik bom podarila perici.« nežno pristavi, »in jabolka so grozne barve, najboljše bo, da jih bom skrila med oranže. Zakaj si pa prav za prav prinesel špinačo? Saj je ploh nisem napisala.« Toda te opazke očkove vzvišenosti ne motijo, saj »riba je prav dobra, in zelenjava je lepa, sveža.«
Samo Kuži je nezadovoljen. Na njegovo hrenovko očka sploh ni mislil. »Je pa že liolje, da gre naktipovat mamica,« si sam pri sebi misli —* ln na tihem si mamica misJi isto.
ŠPORT
žoga vabi!
Danes celodnevni spored na igrišču Ljubljane.
Precej škripanja je bilo v nedeljo med nogometnimi enaj6toricami, ki so ee po daljšem času pojavile na zelenem travniku in olvorile domačo jesensko sezono. Ni bilo videti kaj prida povezanosti, pač pa precej elana, kar je razumljivo, če pomislimo, da je marsikatero nogometno srce vztre-petalo, ko je spet začutilo čare in mikavnosti usnja-te igrače. Navdušeno so ee poganjali fantje od gola do gola, v ponedeljek pa so tarnali, da čuti jo bolečine in utrujenost v mišicah in sklepih. To je bil začetek, danes pa bo šlo že bolj gladko. To tem prej, ker je bilo med tednom ugodno vreme za trening.
Štiri nedelje bodo igrali, danes je na vrsti druga. C) posameznih moštvih smo žo dobili prve vtise, ki niso tako slabi. V vrstah Ljubljane je še vedno nekaj starih mojstrov, ki so streljali, da jih je bjlo veselje gledati. Zadnjič so odpravili Koro-tance a 17:0, danes popoldne oh pol dveh pa bodo imeli opravka z Mladiko. Težko verjetno je, da bi mogli Mladikarji postaviti moštvo, ki bi gospodarilo na zelenem polju, razlika v golih pa bo vsekakor precej zmernejša. Popoldanski spored obsega še srečanje med Dopolavorotn tobačne tovarno in Žabjakom, zatem pa tekmo med Marsom in Vičem. Zanima nas prav posebno, kako se bodo obnesli navdušeni Vičani proti Marsu, ki ima v svoji enajstorici nekaj izkušenih igralcev, kakor Doberleta in Slamiča.
Mladina bo opravila svojo dolžnost žo dopoldne. Začeli bodo ob 10.80 s tekmo med Žabjakom in Vičem, za njim pa se bodo spogledali juniorji tobačne tovarne proti Mladiki. Vstopnina k dopoldanski prireditvi znaša 1 liro, k popoldanski pa 2.
Olimpijski kult v starih časih
O olimpijskih igrah starega veka je zbranega že ogromno gradiva V Olimpiji sami pa še vedno kopljejo in raziskujejo; doslej 60 odkrili glavni 6tadion, čigar arena je ostala iz najstarejših časov nespremenjena, v preseku nasipa za gledalce pa 6e vidijo 6ledovi raznih zob. V zadnjih letih so izkopali v Olimpiji tudi dobro ohranjene ostanke zidanega plavalnega bazena in temelje skupine malih hiš, za katere mislijo, da so služile kot bivališče za tekmovalce. Veliko arheološkega gradiva je zbranega in odkritega, k temu je treba prišteti še mnogotere umetnine in zapiske, kljub vsemu pa še nimamo jasne slike o raznih dobah grških svečanosti v Olimpiji.
Prva letnica, v zgodovini olimpijskih iger je 776 pred Kr., ko so začeli zapisovati imena zmagovalcev. Povsem zanesljivo pa je, da so začeli z olimpijadami že v starejši dobi. Te igre so bile za kulturno življenje starih Orkov tako važne, da eo po njih uvedli štetje časa po olimpijskih dobah (po štiri leta).
37..
SREČNO STA PRITEKLA IZ GOZDA IN PRISPELA DO GLOBOKE REKE. TEDAJ STA ZASLIŠALA ZA SEBOJ KLETVINE RAZBOJNIKOV, KI JE ŠE NISO OPAZILI.
SLOVENCEVA KNJIŽNICA
sporoča:
1.	Vezane knjige so se žal nekoliko zakasnile, to pa zaradi tega, ker ni došel potrebni material za platnične klišeje. V celo platno vezane knjige so bile že razposlane, v polplatno vezane pa se bodo dobile jutri v ponedeljek. S četrto knjigo, ki izide 1. novembra, bomo — tako upamo — tudi z vezanimi knjigami na tekočem.
2.	Doslej so izšle tri knjige drugega letnika:
Jalenovi »BOBRI«, trilogrje I. del, povest Ljubljanskega barja iz pradavne dobe mostiščarjev;
Perrijev »NEZNANI UČENEC«, roman iz Kristusovih časov in se godi deloma v Rimu, deloma v Palestini;
lleveva povest »POTA IN ZAPREKE« — zgodba podjetnega fanta, ki išče ravnovesja med svojim poklicnim delotn in zahtevami srca ter naposled [>o mnogih ovirah obojno združi v harmonično celoto.
3.	Kot četrta knjiga bo prihodnjo soboto izšla povest I.jeskova, enega najboljših ruskih pisateljev. »ZAČARANI ROMAR«, roman iz Dotike kotline.
4.	Težko pričakujejo naše družine Miklavža Kureta »VESELJA DOM... Obsegal bo tri knjige, ki bodo vse obenem izšle ^redi prihodnjega meseca. Za dolge zimske večere pač ne bo boljšega priročnika kot bo to Kuretovo delo. V knjigah je zbrana ogromna množica najrazličnejših zabav in iger in »čarovnij« in umetnij. Vsak bo lahko našel v knjigi svoje: otrok, dijak, odrasli, neuki, učeni, matere za svoje otroke itd. Kjer se ne da vse povedati z besedo, je ponazorjeno s slikami in narisi.
Za naročnike »Slovenčeve knjižnice« bodo knjige kljub velikim stroškom po h lir, v knjigarnah IkmIo seveda dražje. Zato se naročite še ta mesec nn »Slo-venčevo knjižnico«. Naročnina se lahko plačuje v obrokih. Naroča se pri upravi »Slovenca« in v Ljudski knjigami.
■
B ■
r H U
H ■
n
K
H ■
Vodnjak (anekdota)
Nekega dne so Zaplotničani kopali vodnjak sredi svo)e vasi. Ko so izkopali, niso vedeli, kam bi / izkopano prstio.
Po dolgem prerekanju 6em in tja 60 izkopali še en vodnjak in »o ga zasuli s pršijo, ki so jo bili izkopali pri prvem vodnjaku, loda — glej — spet ie bil kuj zemlje m! Kam z n|o? In so izkopali tretji vodnjak, da so ga zasuli s pnstjo iz drugega vodnjaka.
In tako «o kopali vodnjak za vodnjakom, dokler niso prišli do konca vasi. Tu so prenehali.
»Tako« so dejali, »tu nam pa ta kup zemlje ni več na poti,« in so si šli v krčno vsi 6rečnb •dušo privezat«
Prebivalstvo Portugalske
Državni statistični zavod v Lizlionl je objavil številke o portugalskem ljudskem štetju iz decembra 1040. Po teh podatkih biva na Portugalskem 7,709.425 duš. Na portugalskih otokih A/.orih in na Madeirl biva IVVi.OOO ljudi. Lizbona, kot največje mesto, ima 702.000 prebivaftev.
Olimpia, kjer so prirejali prve športne svečanosti, je bila v trgovskem in gospodarskem oziru povsem brezpomemben kraj. liha in mirna dolina, po kateri teče kristalno čista reka Kladeos, je bila posvečena bogovom. V Olimpiji )e stanovalo le toliko ljudi, kolikor je bilo potrebno za redno bogoslužje. Okolici Olimpije, to je pokrajina Elis, ki leži v zahodnem delu Peloponeza, so jamčila sosedna plemena za politično svobodo. Najmočnejši zaščitniki neodvisnosti Olimpije so bili prvotno Špartanci, pozneje pa je prešla dolžnost zaščitnika na ves grški narod.
Prastari prebivalci Olimpijske doline so imeli navado, da so vsako leto praznovali praznik dobre letine. Svojim bogovom so žrtvovali razne pridelke. prirejali pa so tudi viteške tekme tnladeničev. Religiozni kult praznovanja dobre letine se je raztegnil tudi na igre mladeničev. Cvet moške mladine vse pokrajine je tekmoval v zahvalo bogovom in jim žrtvoval tudi svoje zttuge. K bogoslužnim tekmam so pripuščali le one mladeniče, ki so bili brez telesnih ali duševnih napak. Tako se je razvil že v prvih časih ideal grškega olintpionika, ki je moral biti duševno in telesno popoln: »kalos kai agathos!«
Dolgo časa je prevladovalo v Olimpiji vzvišeno pojmovanje mladinskih iger. Propadlo je šele v poznejših stoletjih, ko so uvedli prolesionalizem.
šport v kratkem
Športna sekcija »Hermes«, table-tenis odsek, otvarja letošnjo igralno sezono v nedeljo, 25. t. m. ob 9, ter vabi prijatelje tega lepega športa k sodelovanju. Igralci namiznega tenisa so dobili na
razpolago lepe prostore dvorano hotela Miklič, kjet bodo lahko neovirano trenirali. Vsi stari člani, ka*" kor tudi novi interesenti, naj pribito polnoštevilno Članarina nizka! Tudi za žogice je preskrbljeno. Načelnik.
Novo smuško postojanko, o kateri poročajo, da je najlepša v državi, so si uredili Madžari v gorah okrog mesta Kasse. Za smučarje planince so uredili 27km dolgo progo, ki je široka 2 do 3m, na težjih mestih pa 4 do 5 m. Strmina znaša povprečno 8 stopinj, višinska razlika pa okrou 1000 m. V tem predelu je bilo že doslej nekaj smuških postojank, na novo pa so zgradili 16 manjših in večjih koč, ki bodo služile nekatere samo za dnevno zavetišče, nekatere pa bodo oskrbovane. Na smučiščih okrog Kasse so našli tudi primerno strmino za smuško skakalnico, ki jo bodo otvorili v teku zime.
Vrcii Nikknnen. finski prvak v metanju kopja, je poMavil prav na koncu sezone izvrstno znamko 70.M9m. Na isti prireditvi v Helsinkih jo zmagal v suvanju krogle Ny<iuist s 14.40m, v metanju diska pa je bil prvi s 44.20 m.
Športniki, ali že veste ...
... da obstoja v športu en sam rekord, ki stoji kakor neporušljiv in ga tudi ne naskakujejo več? Gre za svetovni rekord v kolesarjenju na eno uro. Postavil ga je Francoz Paul Guignard leta 1900. na kolesarskem dirkališču starega tipa v Monako-vem. Guignard je bil prvi, ki je prevozil v 1 uri čez 100 km in prispel točno ob 101.623 km. Pozneje so dosegli sicer večje razdalje, vendar na avtomobilskem dirkališču, kar pa pomeni druge okoliščine in drugačno merilo.
E1AR - Radio Ljubljana
Pnrlale Titnliano/
Hchema della 6 leiione che verrft tenuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedt. il 26 ottobre 1942.XX® alle
19.00.
Verhl regolart al preselite Indlcatlro.
part*lre
part o part i part-e part lamo part ito part-ono
ascolt-are
ascolt o aucnit-i hsco11 a nscolt-iamo aitcoit ate ascoit auo
rlspond-ere
rispond o riapondi i iapond e riapond-iamo rispond eto rispond ono
La nostra vicin d. ca*« ha una piecola bottejra dove clla vende frutta, iegumi, forinaggio, latte o uova. — 1'arlate troppo forte, io aento molio bene ogni Vostra parola — Apriatno il libro e leggiamo a pa-gina dieci. — Quest» per* sono nioltn huone e non hoiio • are; costano soltanto cinquanta centeaimi runa. — Uuando parlate 1'italiano moito presto, io non Vi coni« prendo aneora. — Kila »pora d'iinparare presto i« lingua italiana - Qmmdo si soffre di nualehe cona, si chlama it medico — Hispondo »ubito nlle lettero ri-revute — Non ri volge la parola a nessuno — Versano torrenti di lacriine — La piccola Lutffia corre in giar-dino dietro le farfalle — lo parto stasera — Qu.indo nrriva il trenot — Le aoque del fiume passano lente e fred le alla vista — Esro asooltano senza riapondere. — Mancano dne o tre minuti alfora. — Pesldero oam-hiara tre hieliettl 'V cento lire — Qunndo non «i parte non e pi>rmi'«o entrare nolVintorno dolin stnziono. —
I	giornnli parlano di un trravo di«a«fro forroviario. —
II	vonto caccia rta le nuvole — Chi pri »no arriv.i primo rnacina — Čhi tardl arrivs mnlo alloptria. — Parli corne un libro stampato. — Bi«otrna chiuderc un occhio.
1. Coniupate le soirnont' proposlz.ionl: Tmparare la lingua italiana — Chiudere la porta e aprire la fineatra. — 1'rima riflettere pol rispondore. — Socruire i oorsi »orali ali' Istitnto di Cultura italiana. — Preil-dere la harca ner passnro il fiume Von a ver niento da farr — lo non trovar* Tombrollo, perdero nn nuatro d'ora e partire per l'ufficio tn ritardo. — Kaaera tropno ooonpato.
2) Traducete: Ta cieareta ni dobra. — Zakai fper-ch^) je rmerom tnko >alfv»tn«t — To je pa trd oreh. — Ali »o Vam mildit — Ceate (atrnda) «o pokrito « prahom (la polvereV 7.n eno uro «i preporon. — K«k2ne hnrro *o ti roboit Roli »o. — Dano* je nebo pokrito 1 oblaki.
Tu natisnjeno besedilo je samo kiju* z.a vso one, ki slede pouku italijanMine po radiu. Italijansko uro so na sporedu oh ponedeljkih in sredah 7.a zavetnike, oh petkih pa za tiste kt ie imajo jrotovo predznanje — vedno oh 10.
MALI OGLASI
V malih oglailh valja pri likanja itaib« Tlaka baseda L 0.30, pri icnllovanlskib otflasih |a beseda po L 1.—, pri v«eh ostalih malih oglasih pa I« beseda po L 0.60. Davek ae računa posebej. Male oglas« j« treba plačati tako) pri naročila.
ITI
smtte 1
JStelo:
Iščem službo gospodinje
zdrava. Cista in poštena v vseh oztrlh. Sla bi k
Pošteno dekle
sprejmem v službo s 1. novembrom, če tudt nI lzvožbana v kuhi. Kre-gar Marija, VII., Medvedova cesta 8-1.	b
Krojaškega pomočnika
starejši boljši gospej ali | Pprejme takoj Mrak -
gospodu. PlaCa ni nujna, prosim pa za prazno sobo za shranitev mojega pohištva. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prazna soba« št. 6S28.	(a
Dobra kuharica
išče službo, gre tudi za malo plačo. — Naslov v upravi »Slov.« pod 5700.
(a
gjMažUe
šelenburgova 6.
Dobe:
Samostojno kuharico
za vsa gospodinjska dela iščem v mirni dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5809.
Hlapca
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5701.	(b
Služkinjo
pridno in pošteno, sprej mem s 1. nov. k dvema otrokoma tn v pomoč prt gospodinjstvu. Zrlnjske-ga 6, pritličje, levo. I. O.
Služkinjo
za vsa hišna dela sprejmem k majhni odrasli družini. Vprašati: Vodovodna cesta 5-1, Za Bežigradom.	b
Parcelo v izmeri 600 m"
v bližini nove cerkve v Šiški, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 5808.
Smrekovo Hreslo
lepo, cdravo, »u ho ID Ježtc« — Kupi vshKo Količino uanjarna J Cjivrtč. SI Vid pri Stični • Ljubljana.
Kupujem suhe gobe
ln plačujem po najvišjih cenah. —• R. Vtšnjevec, FlorJan8ka 37, Ljubljana.
(k
Stroj za tolčenje smetane
kupim. Ponudbe Je poslati na upravo »Slov.« pod »Vika št. 5856. k
Čevljarji pozor!
Imamo stalno v zalogi ACETON, Xylol, Benzol najboljši kakovosti I »PETKONAFTA«, LJubljana, Tyrševa cesta 35 a.
Prodamo več gramofonov
kovčegov, komad 350 L, v trgovini »OGLED« — Mestni trg 3.	(I
Divji zajec!
Sadjarji! Škode na sadnem drevju vas obvaruje inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazIlo. — LJubljana. VVolfova ul. 3.
»HAMMONIA«
parketno čistilo Je prispelo I Poskusite, Je od Učna tekočina, čisti lepo, temeljito, hitro tn poceni. »HAMMONIA« čisti parkete. pohištvo, lino lej, gumi polege. umet na zaloga pri: »PETKONAFTA« Ljubljana, Tyr-ševa cesta 35 a.
Šiviljo za perilo
dobro moč, sprejmem. -Ponudbe pod KDC 1942 upravi št. 5874.	b
Pridno dekle
pošteno, išče boljša družina. Naslov v ogl. odd. »Slov.« pod št. 5873. b
Dvostanovanjsko hišo
z velikim vrtom in travnikom v Ljubljani, prodam za 168.000 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6800.	(P
jKstiiimpf
Pisalni stroj, gromafon
in ploščo, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvišje dnevne cene »EVEREST«, Prešernova ulica 14.	k
Kupimo
vsakovrstno rabljeno snažno pohištvo, žlmnt-ce, otroške posteljce ln otroške vozičke, štedilnike, gašperčke in druge uporabne predmete — v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3.	(k
KER JE V VODI RASLO LOČJE, ODLOMI ŠKRJANEC HITRO DVE TRSTIKI, NAKAR STOPITA DO PASU V VODO.
$GARAVATTI SEMENU S. A., PADOVA
Semfinti di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena zazelenlavo, krmila itd.
Chiedere offerte, — Zahtevajte pnnudhe.
Večcevni radijski aparat
kupim. Ponudbe Je poslati na upravo »Slov.« pod »Radio« št. 5852. k
Perzijsko preprogo
kupim od privatnika. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 6851.	k
Nekaj sadnih dreves
že rodnih, okoli 4 m visoke, kupim. Iv. Flgar, Vošnjakova ul. 12.	k
Suhe gobe
vsako množino kupujem. Ponudbe količine ln cene na upravo »Slov.« pod šifro: »Gobe« St. 6875.
Krmilna pesa
naprodaj pri Gospodarski zvezi.
PREMOG G O H B A Č
GLEDALIŠKA 14
Zajčnico
s 4 kletkami s pločevinastim odtokom, skoraj novo, poccnl prodam. Naslov v upravi »Slov « pod št. 5793.	(1
1500 kg pese
prodam, Jernej Sellškar, Dragomer 41, pošta Brezovica pri Ljubljani, (i
Lepo, črno moško suknjo
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6797
Domača zimska jabolka
prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v MAISTROVI ULICI 10 Pridno segajte po njih dokler Jo zaloga!
Otroško posteljico
belo pleskano, z mrežo in dimnico vse popolnoma novo. prodam za 900 Ur. Dolenjska o. I3-I.
Prodam zapestno urico
blago za plav kostum nekaj posteljnega ln ženskega belega perila, lepo, belo volneno damsko vestjo ter črn, topel ne Izdelan plašč za majhno postavo. StrossmayerJeva St. 4-1, desno.	(1
10 tramov, stropnikov
8 metrskih, nerabljenih, takoj prodam. KocniVr Marjan, fotograf, Društvena ulica 34, Moste.
(1
Damižanov 50-60 litrskih
večjo množino, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5827.	(i
Brizgalne
vstavljive za protiletalsko zaščito, odobrene od gasilske zajednice — po maksimalnih cenah dobite pri ILERSIC, Cesta oktobra 13.
<1
Vinske sode po 700 lit.
in nekaj malih Bodčkov od paradižnikov, prodam po ugodni ceni. — Kolo dvoska ulica 3, dvorišče.
Mline specialne za kosti
ter milne za brinje, sadje ln fige dobite pri Ileršič, Cesta 29. okt.
Črno suknjo
marengo, prodam za 1500 lir. Polzve se: Seflc, Sv Petra nasip 29.
Omaro in posteljo
7. dvoma modrocema prodam. Jenkova ulica 9. 1
Bencinski motor
6 clllnderskl, 60 ks In ge-
norator na ogljo (kompl) poceni proda garaža Metropol (prej Lojze). f
Otroški voziček
globok, poceni prodam. -Baragova 9-1. (Hežlgrad)
Zimski damski plašč
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6867. 1
Italijanščino in nemščino
ter konverzacijo nudi gospa po zmerni ceni; tudi za otroke. Rimska c. 10-1 desno.	(u
Krmilno peso
prodam. Kogovšek Mih., Dravlje, Kaninogoriška 26
Pisalni stroj Commercial
ugodno prodam. Poljanski nasip 12, vrata 15. Ogled od 9 do 14	1
Elektrolikalnike
krojaške In gospodinjske prodam. Bltenc, Medvedova 4, ob Gor. kol.
Dva štedilnika
levi in desni, 2 plošči in pol, 21 eol, kompletno ogrodje za vzidati, pod ceno naprodaj pristan 32.
Štedilnik, kompleten
z bakrenim kotličkom, prosto Etoječ, 3 plošče, za večji obrat, prodam po polovični coni. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 5860.	1
Inštruktorja
na deželo k sedmošolcu, ki bi študiral šolsko leto realne gimnazijo doma, v vseh predmetih, iščem. Le vesten interesent primerne izobrazbe, z dobro vzgojo ln soliden bi bil sprejet v družino. Ponudbe z obširnimi podatki Je poslati na upravo »Slov.« pod »P. Z. Inštruktor« št. 6815. (b
Dijak osmošolec
želi inštrulratl. Ponudbe na upravo »Slov.« pod : »študent« št. 6844. u
Stoječa drva
Trnovski I proda Cerln Albin, Hru-(I ševska 23 (Stepanja vas).
Psa Foxterjera
kratkodlakega, do pol leta starega, kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Čistokrven« 5766.
Dve kravi
dobri mlekarlcl, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6796.	(J
Lepo kravo s teletom
p^jdam. Tovarniška ulica St. 13.	(J
Kravo s teletom
dobro mlekarlco in krmilno neso. prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5847.	.(J

Preselitev!
Cenj. odjemalcem »poročam, da sem preselil trgovino In zalogo strojev Iz Frančiškanske v GA-LETOVO ul. št. 4. Tramvajska postaja »Stara gola« v Stalil. DOVZAN IVAN, trgovina strojev.
B Uatemi j
Sedlarskega vajenca
Fprejme takoj Klešnlk Viktor, Poljanska c. 40.
Oddajo:
Opremljeno sobo
ln kopalnico oddam go-Bpodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6826.
Dve gospodiCni
sprejmem na stanovanje takoj alt pozneje, llasa-rykova 68.	(c
Opremljeno soba
oddam mirni gospodični Bozenškova ul. 22-1. t
Delavniki: 1V30, 17-30, nedelje In prazniki: 10
unTl
Sloga od 14 dalje. 13-30. 15-30. 17-30

FIlm globoke in pretresljive vsebine
Lasciateci vlvere • Pustite nas živeti
z odličnimi igralci 0'Snllivnn Mnurpen,
Bellamy Halpf, Henry Fonda in dr. Vsak dan a predstsve! Oh 14, 1.">'50 ln 17" 40 Kenee predstav ob IS'15
KINO sr.oo* . TFr,.
1'0 Bvetovnnznanem romanu A.J.ORON1NA narejeno krasno filmsko delo:
Zvezde gledafo z neba
Film radnrjev in velemesta V gl. vlogi: Michael Redgrnve. Ne zamudite KINO MATICA - TEK. 22.4»
Napeta in zabavna kriminalna komedija zmešnjav in zapetljajev
Usodni brilfantl
VERA C A It MI — ROBERTO V1LLA KINO UNION - rEL. 22-21
KINO KODELJEVO TEL. 41-64
Prekrasen film r. lepo ISO MIRANDO
UnlCena sreCa
Slavni komik FF.RNANDEI. V zabavnem film
Potovanle na drug svet
Predstave ob nedeHah ob 2 in pol 5 (konec ob 7) ob delavnikih ob 5.
I jpbe j IgnpjfgB
Gostilno
želim vzeti v najem v prometnem kraju. - Fanl Treven, Logatec 43. n
jAvto-motorg
šoferska So I a 1. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpit« Kolodvorska ulira 43
leleioD ftt 28-28. Izpit se lahko polaga ie i 18. letom.
flifateliia
Filatelisti pozor!
PotzkuBtt* tn overili »e boste, da najugodnejše v n o v 6 t t e ali kupite
znamke vseh držav kakor tudi »JOL« albume tn vse ftlatellstlčne potrebščine v Knjigarni Jane* Dolžan. LJi-''Jana, Btrltarjeva 6. TeL 44 -24.
Pohištvo
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg It
iPcimcI
Družabnika-co
za manufakturno trgovino na debelo ali na drobno v LJubljani ali Gorlzljl, Iščem. Skladišče polno blaga; koncesija, lokal ln vse preskrbljeno. Potrebno 300.000 lir. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Najboljša konjunktura« St. 6794.	(d
2 951
ln Frančiškanska 10.
Nasveti, pomoli, usluge
v najrazličnejših vprašanjih I Prevodi, prepisi, razmnoževanja I Sestavljanje pisem tn vlog v raznih jezikih I Izvrševanje vsakovrstnih poizvedbi Poslujemo solidno, zanesljivo In diskretno I »Servis biro«, LJubljana, Sv. Petra o. 29.	r
Krmo za kokoši
zamenjam za Jajca. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Prilika« St. 6846. n
Dame!
Zdravje ln lepoto dose-žete z masažo, ki Jo uspešno Izvršuje Flora^ Resljeva cesta 8.	»
Gospod!
Zadovoljni boste	z novim
klobukom od	tvrdko
Magdlč, Cesta	S. maja
Stev. 12.	1
Novi naslovi
Frančiškanska al. 3. Telefon 45-13.
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam In slružlm stare p a r k n t e,
Josip Brleč
Kolodvorska 28. Muhljana
Filatelisti!
Ugoden nakup raznih fl-latellstlčnlh novosti — znamk, fllatellsttčne literature, katalogov, »JOL« albumov Itd., doblto pri filatclljl Mladinske založbe, LJubljana, Stari trg 30. Izšla je 9. In 10. številka ftlatellstlčnega vestnlka.
Barvanje
usnjenih Izdelkov ■ specialno barvo. — Barve »Etaks«, Napoleonov trg.
Lesene špule
In vse leseno množlnsko predmete Izdeluje na av tomatu »Llgnum«. Pisar : Gledališka 7-1.
Vsem, ki so v tako velikem številu spremili našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Karla Bolaffio
na zadnji poti in za mnogobrojne izraze sožalja — naša
srčna zahvala.
MARCELA BOLAFFIO, soproga — v imenu otrok in ostalega sorodstva.
Vaš klobuk
bo Izgledal kot nov, ako ga prinesete osnažltl trgovino Magdlč, Cesta 3. maja St. 12.	1

Najboljše šivalne stroje
dobite pri znani tvrdkl IVAN JAX ln SIN, Via Blelwelsova 86 (TyrSeva)
Šivalni stroj, pogrezljiv
Koller, šiva naprej ln nazaj, Stika, naprodaj Pred škofijo 19, hišnica.
Zahvala
V moji neizmerni bolesti ob smrti moje ljubljene, nepozabne
THEKLE
se vam vsem, ki ste tako iskreno sočustvovali z menoj, ki ste ii tuko lepo okrasili njeno krsto z venci in cvetlicami, in ki ste jo v tako velikem številu spremili na nični veliko prezgodnji zadnji poti. od srca zahvaljujem. Sam Bog ve, zakaj mi ie naložil to bridko, težko preizkušnjo. On bo tudi vam povrnil vašo zvestobo, katero vam iaz nikoli ne bom pozabil. — Sveta maša zadušnica se bo brala v trnovski župni cerkvi v sredo, dne 28. oktobra, ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana, dne 24. oktobra 1942.
Dr. KAISER ADOLF.
1 m\avt j
Steklarsko obrt
sem začel in izvršujem vsa steklarska dela, doma ln na Btavbah, po zmernih cenah. — Na zalogi Imam vsakovrstne okvirje za slike. Vsa naročila Izvršujem hitro in solidno. MARKO POGLIC steklar, Ljubljana, Sv. Fetra cesta 8 (nasproti hotela Lloyd).
Knjige!
Vse vrste antlkvarnth knjig, revij In časopisov, kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjlgs na Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6. Tel. 4'-2 4.
Avviso importante
NOTA D'ORO
armontca ai ciasse
poznana harmonika
Važen oglas
I.a Soe. Italiana Nota 0'0ro di Oblino (orov. di Ancona) inaugurnn-ilo 11 nuovo stabllimenlo, desi-dera fnvoriro 200 nuovi Clienti nel-l'ae<niisto delle sne flsarmoniehf dl farna mondiale. — Metle per^ tanto in venditn 200 strumenti del modello IMPERO. eon vod in 3a'5» a 1 reeristro. nI segnenti nrezzi eccezlonnll di propananda It tasti 48 basa i; nr. list.1700 per L. M50 17 „ HU	, _ 215(1 . I.. 1650
41 „ 120 _ .. ,. 2350 ., L. 1651) Por poter beneficiare di tale occn-tlona eocezionale oceorre l" Inviare mbito 1'ordinazione nll« Soo. italiana NOIt 0' 0K0 dl Oslmo Ipnrtnciadllnconol, accoinpagnath dal relativo imnorto: " (Jnire alPordinazione la presente
inserzione n nhblicitaria .» NOU D'0HQ oarantljce per clnooa innl lultl I suol strumanti da ogni dtlotlo di lanorleaziono. I/imballn e il trnsuorti nel Regnodet suddettl 200strumenti 6 gratnlto.
alta quallta lomche • tieponza ini jaccaolle - Costruilone nortettr Visoko glasbene r.iotnosti - Prei iluna eleianc* - °n,iotn» riVlcir-
Soo. Italiana Kolo dOro, Osimo (prov. Ancona) želi oh otvoritvi novega obrata omogočiti 200 novim odjemalcem nakup svojih svetovnozna-nih harmonik.Zato bo d»l» v Promet 510 glasbil modela 1M PERO 7 gla-<ovi :ta 5a na 1 register po sledečili izjemnih propagandnih cenah: 14 tipk 49 basov cena r>o cenik" ..
L. 1700 za I~ 17tipk 80basov cena po ceniku
U 2150 r.n I . 1«' II tipk 120 basov eens po cenil«
L. 2350 ?a L. t«'
Dn se moremo okoristiti s to Izredni oriliko. te potrebno: • nemudoma poslati naročilo z od-irovarlajočim zneskom vied nn naslov Soc. italiana KOI« L'U0. Oslmo loro«. Incona). !. priložiti naročilu ta oglas.
(OH D0R0 lami! oot lol la vse rapakt iri izdelav, svojih glasbil. Zuvojiiinu in prevoz. v Kraljevini st« za ?go-rai omeniena elasbila brezplačna
Zahvala
Za mnoge izraze in dokaze iskrenega žalovanja ob priliki smrti svoje predrage soproge, mame, stare mame in tašče, gospe
Marije Gerhman
izrekam vsem onim, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi, jo spremili na njeni zadnji poti, mojo najiskrenejšo zahvalo. — Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 27. oktobra, ob 7 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Ljubljana, dne 24. oktobra 1942.
LUDVIK GERKMAN, soprog - in ostalo sorodstvo.
>. j';. //.-t-^'-^,'•'•..■,t> '•' '.t,;'-,'''
Zahvala
Vsem, ki so našemu preljubemu očku. gospodu
dr. Marku Natlacenu
skazali poslednjo čast, položili cvetia na niegovo krsto ali v niegov spomin naklonili podporo revežem, in vsem, ki so nam v naši bridkosti ustno ali pismeno izrazili
svoje sožalie, se naiprisrčneie zahvaljujemo. Posebei se zahvaljujemo Prevzvišenemu gospodu škofu dr, Gregoriiu Rožmanu, Ni. Ekscelenci eospodu Visokemu komisarju Emili iu Grazioliiu, visokim vojaškim oblastem, zastopnikom Visokeca komisnriata ter drucih državnih uradov in ustanov, zastopnikom Akademije znanosti in umetnosti ter Univerze in drucih kulturnih zavodov in ustanov, zastopnikom mestne občine liublianske. zastopnikom stanovskih zbornic in oreanizacii, zastopnikom Gospodarskih zvez. ustanov in organizacij, zastopnikom tiska, zastopnikom prosvetnih zvez in organizacij, zastopnikom socialnih ustanov, zastopnikom verskih in dobrodelnih zvez in organizacij, preč. duhovščini, moškim in ženskim redovom. pevcem in diiaštvu ter vsem drugim. ki so se udeležili pogreba ali se v tihi molitvi spominjali dragesa nokoinika.
Ohranite našega očka v blagem spominu in molite zani! V Ljubljani, dne 22. oktobra 1942.
Nija dr. Natlačenova z otroki in sorodniki
A. Fogazzaro:
21
Palača ob jezera
»Tudi ti, mala moja roka! Lasem prilagam rokavico, da se spomnim tudi tebe, mala ročica. Palec rokavice mi je prekratek. Rogve, če bom imela zopet tako lepe roke in tako mehke? Poljubljam jo. Zbogom!«
»Živela bom samo še par dni. Večer je 2. maja 1802. Ne vem, koliko je ura, ker nimam ure.«
»Okna so odprta. Zrak je topel, skozi okno prihaja duh jx> gozdu, nebo je zelenkasto. Kako sladki so ti glasovi na jezeru in oddaljeno zvo-nenjel Moje solze so tako vroče I Ali je mogoče, da se vsega tega ne sjx>minjaš?«
»Duša moja, vtisni si globoko, kar zdaj napišem. Grof Emanuel d'0rmengo in njegova mali sta moja morilca. Vsak kamen te hiše me sovraži. Nihče nima usmiljenja. Zaradi ene same cvetke, zaradi enega samega smehljaja, zaradi grde klevetel A zdaj ne več! Zdaj sem z vsem hotenjem, z vsem neizmernim hrepenenjem, popolnoma vsa njegova!«
»Pet let in štiri mesece sem že tukaj. Nihče ne govori z menoj in tudi jaz ne govorim z njimi. Ko me bodo odnesli v cerkev, bodo šli tja tudi oni. Oblečeni hp''o v žalna oblačila, kazali bodo ljudem žalosten in trpeč obraz ter bodo odgovarjali duhovniku: Večna luč naj ji sveti! O, ko bi se mogla tedaj dvignili in spregovoriti!«
»Mati moja, oče moj! Sta res umrla in me ne moreta braniti? Ah! IVOrmcngo, j>odleži, podleži, podleži' Oni vsaj ne trpijo!«
»Za hip moram prenehati. Misli me nočejo več ubogati; vse hkrati se gibljejo. Strnile so se vse skupaj tu. nS sredi čela. Prav tu čutim strašno bolečino, ki je ni mogoče olajšati.«
»Zbogom, soncel Na svidenje!«
»Črna vrata, črna vrata, nikar se še ne odprite!«
»Pomiriti se moram in napisati nekaj navodil za takrat.«
»Ko bom v prihodnjem življenju našla in prečitala ta rokopis, bom najprej pokleknila in se zahvalila Bogu. Nato bom primerjala te lase z mojimi, pomerila rokavico in pogledala podobo v ogledalu, ki ga bom takoj nato razbila, kajti vsakokrat, ko ga hoče kdo uporabiti, mora prenoviti steklo. Za tem bom vse te predmete zopet spravila na prejšnje mesto. Pritisnila bom na kaveljček, da se pokrov mize vrne zopet na svoje mesto.«
»Slepo zaupam v božjo obljubo.«
»Naj bodo sinovi, vnuki ali sorodniki, za vse bo maščevanje dobro. Tukaj ga je treba počakati, prav tukaj.«
»Cecilija.«
Marina je željno prebirala te vrstice, ne da bi jih umela.
Začela jih je čitati v drugo. Pri besedah: »Ti, ki si našla in prebiraš te besede, spoznaj v sebi mojo nesrečno dušo,« je prenehala Citatu Prej je šla kar tako preko njih.
Pogled se ji je ustavil na teh besedah in roke so se ji začele tresti. Čitala je naprej, njene tresoče roke so se zdele kakor okamenele.
Ko je dospela do besed »bom najprej pokleknila in se zahvalila Bogu«, jo zaprla rokopis in ostala nekaj časa negibna, s sklonjeno glavo.
Nalo je zopet razgrnila list in čitala v tretje. Končno ga- je odložila in vzela v roke šop las. Njene roke so se premikale j>ofasi in niso bile več nervozne. Njen obraz je bil kakor iz marmorja. Na njem ni bilo niti nevernosti niti vere, niti strahu niti začudenja.
Na hodniku so se začuli težiti koraki. Marina se je spremenila. Oči so ji zablestele, kri ji je planila v obraz. S silo je zaloputnila pokrov mize in stekla k vratom.
Bila je Fanl,
»Pojdi!« ji je dejala Marina.
»Kaj se je vendar zgodilo?«
»Nič. Nocoj te ne potrebujem. Lahko greš spat,« ji je dejala Marina, ki se je medtem že umirila.
Fani je odšla.
Marina je prisluškovala, dokler ni slišala, da je sobarica odšia po stopnicah. Tedaj se je vrnila k mizi.
Obotavljala se je nekaj časa, predno jo je odprla. Ogledovala je okraske in skrivnostne slonokoščene figure, vdelane v ebenovino, ki so se ji v tem trenutku zdele kakor prikazni, ki so se priplazile iz onostranstva. Končno se je odločila in odmaknila pokrov.
Osupnila je. Ko je s silo zaprla pokrov, se je zdrobilo zrcalce, kakor je želela Cecilija. Prečitala je znova zadnjo stran rokopisa, vzela lase, ki jih je našla v skrivališču in jih približala svojim. Prav nič jim niso bili podobni.
Vzela je rokavica Kako je bila hladnal Kar mraz jo je stresel, ko jo je vzela v roko. Tudi rokavica ji ni bila prav. Bila je premajhua.
Spravila je zopet v skrivališče rokopis, knjigo, rokavico, lase, razbito ogledalce in pritisnila na kaveljček. Vzmet se je sprožila in plošča se je zopet vrnila na prejšnje mesto. Nato pa se je zgrudila na kolena, naslonila roke na mizo in si zakrila obraz. Sveča, ki je gorela na mizi in ki je osvetljevala njene valovite lase, se je zdela edina živa stvar v sobi. Plamen je bil čudno nemiren; trepetal je, se iztegoval in krčil na nenavaden način. Počasi se je pripogibal. kakor da bi hotel doseči Marinino uho in ji zašepetati: »Kaj ti je?« A tudi če bi mogel to storiti, bi ne dobil odgovora. Klečeča postava se ni zavedala ničesar in tudi ni mogla govoriti. Srce ji je komaj še bilo. Kri ee ji je le še počasi pretakala po žilah. Njen nenavaden razum in železna volja sta se v veliki tišini boilla z zločesto senco, ki
je izšla iz skrivnega predalčka z namenom, da prodre dekletu v kri, da se oklene kosti, da ji izpijc življenje in dušo ter se vrine na njuno mesto. V drugačnih okoliščinah bi dekletov skep-ticizem ne dopustil niti, da bi se ji kaka senca samo približala. Toda pajčolan skepticizma, ki je zakrival njene misli, ko je bila mirna, se je pretrgal in izginil po oni nenavadni zbeganosti, ki jo je prevzela, ko se 0;e vračala domov.
Ko je doznala smisel rokopisa, je bila v prvem hipu vsa zbegana, a kmalu se je obvladala s svojo železno voljo in hotela vso stvar hladno proučiti. Ko se je torej zbrala in začela razmišljati to, kar je čitala, ji je nek zapovedujoč notranji glas dejal:
»Ne, ni res!«
V naslednjem trenutku pa je že zdvomila nad tem glasom, ki je umolknil. Ta glas je imel veljavo le kot zaključek razmotrivanja. Morala je torej zopet vse razmisliti.
Cecilija je bila umobolna. Vsi so to trdili, tudi sama je izjavila isto; lahko je bilo sklepati o tem po zmedenih mislih v rokopisu, kakor tudi po vsej vsebini rokopisa samega. Ali je ta misel o ponovnem bivanju na zemlji bila kaj posebnega, kar bi se moglo smatrati kot navdihnjenje od zgoraj? Nikakor ne. Ta domneva je bila skoraj tako stara kakor svet in povsod znana. Nesrečna grofica je bržkone o tem mnogo čitala ali slišala pripovedovati in v dnevih trpljenja se ji je zopet vrnila v sponvn. Oprijela se je te misli, kakor edine rešitve, našla je v njej tolažbo in se vživela v njo. Ta misel je postala takorekoč duša njene duše. Videnja? Stene so povedale ubogi blazni ženi to. kar je hotela njena volja in domišljija. Odgovor je bil napisan z ognjem? Da. Ali pa je bil jasen? Ne. Kaj so pomenili lasje, rokavica in zrcalce? Čemu naj bi primerjala mrtvo roko in lase z živimi? Ali je upala, da se ho zopet rodila ali da bo vstala od mrtvih?
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: ini Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčifi