Celje. 4. februarja 1970 — Šti'vilka 5 — Leto XXIV — Ciena «O ï>ar Komisija republi- ške izobraževalne skupnosti, ki je že lani pregledala celjske dijaške do- move, je ugotovi- la da so ti dejan- ^sko potrebni po- pravil in da jim bo treba zagotoviti nekaj denarja. Ko pa je pregledala še druge domove po Sloveniji, je ko- misija ugotovila, da „so razmere v Ce- lju urejene in ni po- trebno sredstev.«« д|ј ni takšna dvoj- na ugotovitev po- dobna tisti Župan- 'čičevi o kožuhu? NI SAMO CINKARNA TISTA. KI ONESNAŽUJE CELJSKI ZRAK - ZARADI SLABEGA ZRAKA SO NA PRVEM MESTU OBOLENJA DIHAL ■ Prvo poročilo komisije za sanacijo one- snaženja ozračja in voda v celjski občini je opozorilo, da bo slej ko prej preiti od ugotav- ljanj k ukrepom. ■ Nad Celjem in Štorami je 4.021 ton žvepla v zraku. ■ Cinkarna je v resnici največji onesnaže- valec ozračja, ni pa edini. Tu so še druga indu- strija, železnica, stanovanjska naselja itd. ■ Na močno onesnaženje zraka vplivajo tudi neugodni geografski in klimatski pogoji. ■ Zaradi slabega zraka so v Celju in bližnji okolici bolezni dihalnih organov na prvem mestu. će smo doslej zaradi slabe- ¡poročilo komisije za sanacijo ga zraka nad Celjem in bliž- onesnaženja ozračja in vo- njo okolico metali vso krivdo da — komisije, ki dela pri samo na Cimkamo, je prvo otočinski skupščini iin kj je odgovorna neiposredno temin najvišjemu samoupravnemu organu v občini — pokazalo, da so tiu še drugi viri, П£ц kat^e smo velikokrat pozab- ljali ali smo jih sploh prezr- li in da gre v t«m primeru za kompleksirH) vprašanje, ki ga ni moč omejiti samo nt» cinkarno. Komisija oairoma njena podkomisija za ozračje (kajti v tem sklopu dela še podko- misija za vode) je na osno- vi enoletnega sistematičnega raziskovanja caračja mesta Celja in štor pripravila svo- jo prvo poročilo, ki je veö kot samo opozorilo. To je že klic na pomoč! (Nadaljevanje na 6, strand). PREDSEDNIK CK ZKS JE OBISKAL KOVINOTEHNO IN ŽELEZAR- NO TER SE POGOVARJAL Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI DELAVCI Prejšnji teden se je v Ce- lju mudU predsednik CK ZKS Franc Popit, ki je v spremsU-u najvišjih pred- stavnikov družbeno politične- ga življenja občine obiskal Kovinotehno in železarno Store, kjer se je pogovarjal o nekaterih aktualnih gospo- darskih problemih iñ delo- vanju organizacij ZK. V Kovinotehnl je visokega gosta pozdravil direktor Be- no Krivec in Ob tej prilož- nosti spregovoril o rezulta- tih, problemih in razvojnem programu podjetja, ki bo le- tos praznovalo 160-letnioo celjske železninarske trgovi- ne. V štorskl železarni, kjer je o položaju govoril Tugo- mir Voga, se je Prane Popit zanimal predvsem za učin- kovitost organizacije ZK in za konkretne ukrepe, s kate- rimi bi premostili sedanje težave ter zmanjšali neli- kvidnost. Po obeh obiskih je imel predsednik CK ZKS s člani komiteja, sekretarji osnov- nih organizacij, političnim aktivom in direiktorji pogo- vor, posvečen uresničevanju resolucije prve seje republi- ške konference ZKS. V uvodni informaciji je politični sekretar občinskega komiteja Štefan Korošec po- sredoval informacijo o od- mevu resolucije med celjski- mi komimisti in v javnosti sploh, pri čemer je dejal, da občinska organizacija pri- pravlja konkreten akcijski program, ki naj bi pripomo- gel, da bi stališča resolucije uresničili tudi v praksi. Franc Popit je zatem ob- razložil posamezna poglavja resolucije, pri čemer se je dalj časa zadržal ob neli- kvidnosti našega gospodar- stva. Dejal je med drugim, da bi morali nelikvidnost re- ševati le v okviru gospodar- stva in nikakor s težnjami po spremembi predpisov. CK in občinske skupščine so že lani opozarjale, da bo- do nekatere delovne organi- zacije zašle v težave, zato zdaj ni mogoče govoriti, da so prisil predpisi neprlča kovano. Treba bo \^ržati pritisk, je rekel, in postaviti v ospredje odgovornost ko- munistov. Dejal je tudi, da struktura ZK danes ne ustre- za in jo bo zato treba me- njati, komunisti pa bodo morali aktivneje delati v SZDL v okviru krajevnih skupnosti. Po besedah Fran- ca Popita bi morali narediti tudi analizo, kjer odstopa- mo od stališč in kako daleč smo prišli v reformi. dhr FRANCEK FRAKELJ nii stara le besedico reče! Na preda- ^nju o obrambni vzgoji so mi rekli, da dobro vedeti, kam se zateči na varno, sila ...« PROF. ANTON AŠKERC OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU: »Pre- šeren je poznan vsakemu Slovencu, kot izpovedovalec tega kar čutimo kot narod in pripadniki širše jugoslovanske skupnosti. Pokazal nam je zvestobo in ljubezen do rodne grude, hkrati pa nam preko kulturnega priznavanja pravic tudi drugim odprl široke horizonte. S tem nas je uvrstil v vrsto svobodoljubnih in naprednih narodov in nam z Zdravljico pokazal pot po kateri smelo stopamo tudi danes. Razprave okrog njegove podobe mi potr- jujejo, da nam je Prešeren drag - samo vprašanje ali bi dobili resnično podobo ali ne ni bistveno - bistveno je le to, da bo njegov duh vedno bolj pričujoč v nas samih in bomo šli po njegovi poti.« UUDJE OB GRAČNICI so ZADOVOLJNI V nedeljo dopoldne je bila v Jurkloštru uspela kultumozabavna prireditev pred polno dvorano obrata Gozdnega gospodarstva. Na- stop priljubljenega narodno zabavnega ansambla »Ber- ger« s pevcema in člani slovenskega narodnenga gle- dališča Iz Maribora (Boško Lukeš, Milan Gorenjšek, Aleksander Kovač, Jože Zu- pan in Vinko Držar) je po- vezoval ustni časopis. V tej obliki so bili občani Jur- kloštra in širšega območja ob Gračnici seznanjeni z možnostmi razvoja teh kra- jev, saj so v živem гал. govoru sodelovali predsed- nik občine, predsednik SZDL in Turi.stičnega dru- štva, direktor zadruge, pred- srt;avnik cestnega podjetja in goadnega gospodarstva. Po- sebej pa so občani seznanje- ni z anketno akcijo, ki bo v februarju izvedena med pri- bližno 150 družinami tega otoočja. "^Na omenjeni prireditvi in v celotni akciji sodeluje tu- di NOVI TEDNIK. Po zagotovitvah navzočih občanov je bila nedeljska prireditev veliko doživetje za ta odmaknjen kraj, za kar gre gotovo največja zOr hvala mariborskim gledali- ščnikom in zaba%Tiemu an- samblu. Vsi nastopajoči so sodelovali brezplačno. -ec NESREČA V TOPOLŠICI Proti Topolšici je vozil z osebnim aivtomobi- lom ANTON KOZEUNIK, 35, ia Gaberk. V levem ovinku v ToDmašici je pripeljal nasproiti z osebnim avtomobilom* FRANJO FUNGER, 36, iz Celj^. Avto- mobila sta trčila. Koželjnikov avtomobil je obstal z zadnjim delom v jarku, s prednjim pa na cesti. Iz Topolščice je pripeljal z osebnim avtomobilom OSKAR HUDALES, 41, iz Celja in trčU v bok prve- ga avtomobila. Hudo poškodovana sta bdla FRIDA KOŽELJNIK, 25, in ANTON KOŽELJNIK, 63, lažje poškodbe pa sta dobila voznik in štiriletni ZVON- KO K02ELJNIK. Materialno škodo na treh avto- mobilih so ocenili na 10.000 dinarjev. OBSTAL OB DREVESU Med vožnjo proti Gelju je voznika osebnega avtomobila NIKOLO DIMITROVSKEGA, 38, iz Ma- ribora pri prehitevanju pričelo zanašati v trenutku, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom VLADIMIR PROSENC, 22, iz Celja. Prvi avtomobil je odbilo na nasip, kjer je obstal naslonjen na dre- vo. Lažje poškodovana je bila NEŽA PRAH iz Mlače pri Ločah. PEŠEC IN AVTOMOBIL Proti Celju je vozil z osebnim avtomobilom MI- HAEL PIRC, 45, iz Trbovelj. Med Tremar jem in Košnico mu je prišla nasproti peš po levi strani ceste MARIJA LESKOVŠEK, 84, s Polul. Po trčenju avtomobilista in pešca, je voznik Pire odpeljal žen- sko domov, ker mu je zatrdila, da ni poškodovana. Pozneje so v bolnišnici ugotovili, da je dobila zlom desne podlehtnice. TRČIL V ZAPORNICE Po cesti IV. reda se je iz Griž proti 2alcu peljal mopedist IGNAC SUHOVRŠNIK, 25, iz Gotovelj. Na železniškem prehodu je trčil v spuščene železniške zapornice. V celjski bolnišnici so ugotovili, da je dobil pretres možganov, zlom čeljusti in rano na glavi. KOLESAR JE PADEL Kolesar ANDREJ VUKOVIC, 43, iz Celja se je peljal I» Cesti na grad proti Skalni kleti in padel. Dobil je poškodbe lažjega značaja. 11.000 DINARJEV ŠKODE Voznik osebnega avtomobila PAVEL REPNIK, 44, iz Velenja je vozil iz Pesja proti Prelogam. Pri- čelo ga je zanašati. Nasproti je pripeljal s tovor- nim avtomobilom VALEINTIN OROZEL, 30, iz Laa: pri Velenju. Pri trčenju ni bilo telesnih poškodb, škodo na vozilih pa so ocenili na 11.000 dinarjev. DVA TEŽKO POŠKODOVANA Voznik osebnega avtomobila ALEKSANDER ZORMAN, 26, iz Celja se je peljal iz Ljubečne proti Celju. Na ovinku v Trnovljah je zaneslo av- tomobil s ceste na levo, kjer je trčil v drog elek- trične napeljave. Voznika in sopotnika KARLA GO- RIŠKA, 23, s Teharij, so prepeljali v celjsko bol- nišnico. Ugotovili so, da imata pretres možganov. • ZANESLO GA JE V JAREK Na Teharski cesti v Celju je voznika osebnega avtomobila MARKA KAČIČNIKA, 34, iz Celja v ovin- ku zaneslo v jarek ob cesti, kjer je vozilo obstalo na strehi. Voznik je bil laže poškodovan, škode na avtomobilu pa je za 1.000 dinarjev. OKVARA AVTOMOBILA Voznik osebnega avtomobila ALEKSANDER ZU- PANC, 30, z Gomilsikega je v Zajasovnifeu pred o^/in- kom nekoliko zavrl. Zaradi okvare na kardanski gredi je avtomobil zaneslo na levo, nato na desno. Vozilo se je prevrnilo po cesti. V nesreči je bila težko poškodovana žena voznika ANICA ZUPANC. TRČENJE V DOBRNEŽU Proü Celju je vozil z osebnim avtomobilom ALBERT DREU, 47, iz Maribora, ko mu je v Dobr- nežu pripeljala nasproti voznica osebnega avtomo- bila MIROSLAVA POLJANEC, 40. Na ovinku je prišlo do trčenja. Mož voznice, DUŠAN POLJANEC, je dobil težke poškodbe. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Na avtomobilih je škode za 16.000 din. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zadnjih sedmih dneh se je zgodilo na širšem celjskem področju kar 56 prometnih nesreč. Deset ljudi je bilo težko, osem pa laže poškodovanih. Materialno škodo na vozilih so ocenili na 185.150 dinarjev. Do 2. februarja se je na celjskih cestah letos pripetilo že 178 prometnih nesreč. Sest oseb je bi- lo mrtvih, 32 težko In 27 lahko pc^kodovanih. Gmotna Skoda: 586.900 dinarjev. Anton Ploj, 18, Velenje, stoj. ka mu je v jami poškodova- la desno roko; Pavel Koštrun, 35, Velenje, premog mu je poškodoval desni kolk; Dani- jel Vivod, 17, Blato pri Ko- njicah, pri delu si je poško- doval desno roko; Jože Turk, 30, Rodengruda pri Mozirju, poškodoval si je desno nogo; Alojz Hren, 40, Crešnova pri Velenju, poškodovan ima levi mezinec; Milan Maric, 18, Ve- lenje, premog mu je poško- doval levi gleženij; Jože Cvikl, 45, Strmca, padel je s stroja in si poškodoval desno ramo; Karel Kuhar, 27, Vrhovo pri Radečah, s pločevino se je porezal po roki; Josip Halu- žan, 19, Strmec, poškodoval si je desno roko; Danica Bre- znikar, 21, Velenje, s ploče- vino se je porezala i>o desni roki; Ignac Tamše, 39, Vele- nje, pri delu v rudniku si je poškodoval desno roko; žar- ko Marušič, 32, Rečica pri Laškem, poškodoval si je levo roko; Vinko Coper, 16, Šent. Jungert pri šmartnem, po- škodoval si je desno roko; Alojz Divjak, 40, Liboje, vo- ziček mu je poškodoval prsni koš; Jurij Loštrk, 24, Celje, poškodoval si je levo zapest- je; Gregor Ročnik, 40, Celje, poškodoval si je levo nogo; Leopold Trebežnik, 37, Žab- nik pri Radečah, poškodoval si je levi gleženj; Ivan Rotar, 46, Celje, poškodoval si je desno roko; Jože Vočanec, 26, Celje, blok cina mu je poško- doval levo roko; Viktor Vrh, 38, Grajska vas pri Gomil- skem, poškodoval si je levi gleženj; Camil Sadiković, 30, Šoštanj, padel in si poškodo- val prsni koš; Reda Ribezi, 37, Gavce pri Šmartnem ob Paki, £3 pločevino se je po- škodovala po glavi in Anton Hren, 39, Zg. Pristava, ploh mu je poškodoval prste desne roke. CELJE Poročilo se je 9 parov, od teh: Frančišek Pavšek in Amalija Fajdiga, oba iz La- škega ter Janez Martine, Kamnik in Ana Vidmar, Ce- I Ije. HRASTNIK Anton Gračnar, delavec in Frančiška Gračnar, delavka, oba iz Trbovelj. RECICA OB SAVINJI Jože Repenšek, 73 in Ana Repenšek, 75, iz Rečice ob Savinji sta slavila zlato po- roko. ŽALEC Miroslav Folak, 23 in Pav- la Jerneje, 32, oba iz Graj- ske vasi; Edvard Šuster, 21 in Pavla Breznikar, 23, oba iz Polzele; Frančišek Golav- šek, 23, Šempeter in Breda Kumer, 24, Kapla; Ludvik Veleč, 22, Maribor in Olga Herman, 19, Koper ter Franc Stopar, 2 in Marija Jevšinek, 22, oba iz Polzele. CELJE 24 dečkov in 30 deklic ŽALEC 1 deček CELJE Katarina Toman, 40, Roga- ška Slatina; Ana Vidmar, 73, Spodnje Zreče; Frančiška Matičič, 64, Sevnica; Neža Zupane, 56, Laško; Franc Bah, 72, Polje ob Sotli; Dar- ka Otorepec, novorojenček, Kačji dol pri Šmarju; Ana Palir, 63, Celje; Jože Vrtnik, 79, Polzela; Karolina Kranjc, 48, Celje; Terezija Kaltene- ker, 80, Celje; Jožefa Petrin, 74, Rečica ob Savinji; Tere- zija Cečko, 73, Breze pri Vi- tanju. HRASTNIK Jožefa Babič, 81, preužit- karica, čeče; Angela Skale, 39, delavka, Dol pri Hrastni- ku; Alojz Dragar, 62, upoko- jenec, Bmica in Neža Alauf, 84, upokojenka, Dol pri Hrastniku. RECICA OB SAVINJI Ana Jeraj, 73, gospodinja. Nizka; Janez Basti, 69, upo- kojenec, Rečica in Jožefa Pe- trin, 74, upokojenka, Rečica ob Savinji. ŠMARJE PRI JELŠAH Ernest Smole, 84, Močilno; Frančiška Oset, roj. Novak, 67, Brecljevo; Ivan Zorenč, 58, Bistrica ob Sotli; Anton Kravarič, 79, Bistrica ob Sotli; Vincenc Amon, 60, Se- la; Ana Vodušek, roj. Wuto- len, 81, Donačka gora; Eliza- beta Trupej, 74, Buče; Ka- tarina štus, roj. Kunaj, 76, Dobležiče. ŽALEC Alojzija Ožir, roj. Sušev, 63, gospodinja, Podvin; Franc Hergold, 71, delavec. Legen; Martin Cokan, 76, kmet, Zg. Roje; Rafael Tkavc, 45, kmet, Ponikva; Jožef Matko, 26, delavec, Pondor; Rafael Pot, 64, delavec, Prelska; Cecili- ja Hribar, 67, Griže; Anton Rom, 53, upokojenec, Liboje; Jožefa Rebernik, roj. Štor- man, 78, upokojenka, Kale in Ivan Praprotnik, 62, soc. podpiranec, šalek pri Vele- nju. / Sreda, 4. februarja ob 17.00 uri Simon: Bosa v parku za abonma upokojencev — v vlogi Paula Bratterja nasto- pa Miro Podjed. četrtek, 5- februarja ob 19.30 uri gostuje drama Slo- venskega narodnega gledali- šča iz Maribora s Kozako- vo Legendo o svetem Che za izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji že v sre- do od 18.30 do 19.30 ure, prav tako tudi v četrtek. Petek, 6. februarja ob 19.30 uri Sartre: Nepokopa- ni mrtveci — gostovanje v SNG Maribor — Lucie: Mar- jana Krošlova. Sobota, 7. februarja ob 11.00 uri Jiirčič-Inkret: De- seti brat; predstava je za- ključena za Tehniško šolo Celje. Sobota, 7. februarja ob 19.30 uri Simon: Bosa v par- ku za sobotni abonma in iz- ven. V vlogi Bratterja nasto- pa Borut Alujevič. Nedelja, 8. februarja ob 10.00 uri Bosa v parku za I. nedeljski mladinski abonma in izven — Bratter: Miro Podjed. Torek, 10. februarja ob 19.30 uri Bosa v parku za rv. mladinski abonma in iz- ven — Bratter: Borut Alu- jevič. V hotelu Cedeia v Celju in v hotelu Paka v Velenju imajo vsak dan razen nede- lje oziroma ponedeljka ples z mednarodnim barskim programom. Ob sobotah in nedeljah je ples na Golteh. Pustovanja prirejajo: Hotel Paka Velenje. Na pustno soboto, nedeljo in pustni torek bo pustno raja- nje v hotelu Paka in v re- stavraciji Jezero. Maske bo- do nagrajene. Zdravilišče Rogaška Slati- na. Na pustno sobnto bo pu- stovanje v novi restavraciji Pošta. Prav tako tudi na pu- stni torek; nudili bodo pu- stne specialitete. Igral bo priznani plesni orkester, or- ganizirana pa bo tudi voli- tev najlepše maske. Vstop- nina 10,00 din. Zdravilišče Dobrna. Na pu- stno soboto bo zabavna pri- reditev s plesom v restavra- cijskih prostorih zdraviliške- ga doma. Ob tej priliki bodo gostom nudili slovenska na- rodna jedila. Najboljše ma- ske bodo nagrajene. Vstop- nina 10.00 din. »Kajuhov dom« Šoštanj. Na pustno soboto bo maš- karada, prav tako tudi na pustni torek. Za soboto je obvezna rezervacija — kon- zumacija je 30,00 din. Maš- karado pripravlja tudi TVD Partizan iz Šoštanja; vstop- nina je 20,00 din brez kon- zumacije. V Kajuhovem do- mu je vsak dan razen ob torkih glasba za ples in raz- vedrilo od 19. do 24. ure. V Celju bo pustni karne- val na pustni torek, prireja pa ga KPD Zarja iz Tmo- velj ob sodelovanju Olepše- valnega in turističnega dru- štva Celje. Sprevod bo kre- nil iz Trnovelj ob 15. uri skozi mesto, zaključek s ša- ljivim programom pa bo na Trgu V. kongresa. ŽIČNICE IN VLEČNICE Na Golteh obratuje gon- dolska žičnica, sedežnica in več vlečnic; proga je ureje- na. Na Celjski koči, Svetini in v Libojah, ko to ркЈго- čamo, vlečnice ne obratu- jejo, ker snežne razmere ni- so ugodne za smučanje. Prav tako ne obratujejo zaenkrat žičnice v Ljubnem ob Sa- vinji, Mozirju, Gornjem Gra- du in Belih vodah. DRSALIŠČA Drsališče v Mestnem par- ku v Celju je odprto vsak dan od 10. do 12. ter od 14. do 16.30 ure. Ob ponedeljkih, sredah in petkih pa še od 19.15 do 21. ure. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem območju je na voljo dovolj prostih ležišč v zdraviliščih, hotelih, gostiščih in pri za- sebnikih. V Rogaški Slatini je na voljo 164 prostih mest. UNION: 4. februarja še ameriški barvni film »Vodič za poro- čene žene« od 5. do 8. februarja ame- riški barvni film »Poziv re- volverašu« od 9. do 12. februarja ame- riški barvni füm »Ne tako г ženami« METROPOL: 4. februarja nemáki barvaj film »Skrivnost bele nune* od 5. do 8. februarja ita. lijanski barvni film »Mrtev ali živ« od 9. do 11. februarja p^ angleški barvni film »Darling v zagati« DOM: do 8. februarja italijanski barvni film »Vrnitev razboj, nikov« od 9. do 12. februarja ame. riški barvni film »Joanna« DOBRNA: V soboto, 7. in v nedeljo^ 8. februarja bo na sporedu'' angleški barvni film »Darling v zagati« Predstave v kinu Union m v kinu Dom vsak dan ob 16. 18. in 20. uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Dobmi pa v soboto ob 20., v nedeljo pa ob 17. in 20, uri. PLANfNSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski don v Logarski dolini, dom nj Gori Oljki, Celjska koča, dom na Svetini, Mozirska koča, hotel na Golteh in iz. letišče Stari grad nad Ca Ijem. Friderikov razgledni stolp je zaprt. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKI KNJIŽNICF Malovrh C.: Ekonomiks prostora. Ljubljana 1969. S II. 4388. Sekulič J.: Zaščita spome nika kulture nâ područji grada Beograda. Beograi 1966. S. II 4394-1. Peulič D.: Masivni stropo vi. Zagreb 1968. S. II 4395 Ravnikar B.: Koreografiji ljudskega plesa. Ljubljani 1969. S. II 4401. Jessup R.: Wunderbari Welt der Archäologie. Frei burg (itd.) cop. 1969. S. I 4341. Holgen L.: Vunderban Welt der Mathematik. Frei bürg (itd.) cop. 1969. S. E 4342. Swinton W. E.: The Wofl derful World of Prehistd rie Animals. New., rev. a« eni. ed. London cop. 196Í S. II 4343. Krajević F.: Ekonomüi proizvodnje u industrij skin poduzećima. Zagreb 1969. S 33339/1-2. šljivić R.: Karcinomi gol njeg pola želudca. Niš 1961 S. 33328. Liebscher I.: Tehnologij keramike. Beograd 1967. S 33331. Smisao i perspektive soci jalizma. Zagreb 1965. S 33330. čeprav se je vreme kon« tedna precej poslabšalo, i bila tržnica v soboto, ko 1 najpomembnejši tržni ài kar lepo preskrbljena. Se^ da je bilo največ solate vse vrst, med katero smo z veS Ijem opazili tudi prvi regfi ki so ga prodajali po 10 za kilogram. Solata je bila 1 5 do 6 dinarjev, radič in SI naca po 10 do 15, motovil' po 10 do 12, kislo zelje, kis repa in glavnato zelje pa ! 2,40 ND za kilogram. Korei ček so prodajali po 4 dii^ je, peteršilj po 8, rdečo V^ pa po 20. Sadja ni več veliko. Ja''' ka stanejo 80 para do }' ND, hruške pa so prodaji po 2,50. V minulem tednu ; se močno pocenila tudi Ј' čka, saj jih je bilo v soW; moč kupiti že po 65 do para. CELJANI REPUBLIŠKI PRVAKI Let(;¿nje republiško prven- v hokeju na ledu za< élane in miadince je končano, ^gnimivo je, da sta v obeh skupinali na koncu ostali le po dve moštvi. Skromno, vse- Icakor preskromno za naše уагтеге in pogoje. y mladinski konkurenci so naslov rep. mladinskega prvaka osvojili mladi Je- ^ničani, ki so za to trofeju potrebovali le dve zmagi nad ljubljansko Olimpijo. Celjani ^ v tej konkurenci odigrali le dve tekmi z Olimpijo in obe izgubili z 2:1, do sreča- nja z Jesenicami pa ni prišlo. Zanimivo je, da Hokejska zveza Slovenije na odstop Celjanov od tega tekmova- nja zaenkrat še ni reagirala. Prav tako je bilo po »hi- trem postopku« zaključeno republiško pn^enstvo za čla- ne. Tu so, kot smo pričako- vali, zmagali Celjani in si ta- ko že drugič zapored pribo- rili pravico do udeležbe v drugi zvezni ligi. Tudi to te- kmovanje je bilo močno okr- njeno, saj sta od štirih ostali na zaključku le dve ekipi: Tržič in Celje. Celjani so Tržičane premagali v obeh srečanjih, prvič 23:0 in drugič 15:0. V glavnem so Celjani nasto- pili v naslednji postavi: Au- dič, Kroflič, Janez in Stane Kokalj, Tamše, Pinter, štajn- pihler, Kerkoš, Cretnik, Dvor- lene, Motoh, šmerc, Vetrov- nik, DobovičnUc, Lesjak, Ko- lenc, Motoh, šmerc, Vertov- šek, Knez. Prejšnji teden je bila v Lju- bljani* tiskovna konferenca, katere so se udeležili vsi Iportni novinarji iz Slovenije ^ drugih republik. Tema raz- govora: nova košarkarska pra- ^la, o katerih je govoril me- irarodni sodnik Janko Kav- ^č in priprave naše državne reprezentance za nastop na tvetovnem prvenstvu v maju 1970 v Ljubljani, o katerih je iDvoril trener iabrane vrste Janko žeravica. Po medna- todni prijateljski tekmi Itali- Џ : Jugoslavija je trener lanko žeravica odgovoril na (Boje vprašanje, kako je a porom Danev — Cvetkovió ifcino s smehljajem. Spora^ bm, pa kakršenkoli bil, je losežen in to je uspeh. Zdaj lahko startamo na prvo me- sto, ki je cilj naše reprezen- tance in cilj naa vseh. Ranku želimo uspeh. To ne bo samo njegov uspeh, tem- več uspeh Jugoslavije. T. VRABL NAJBOLJŠI FERALIT Komisija za šport in rekre- acijo pri občinskem sindikal- nem svetu Žalec je tudi v preteklem letu organizirala delavske športne igre. Tekmo- valo je preko 1000 delavcev — športnikov iz 22 delovnih organizacij in to v naslednjih športnih pagonah: namiznem tenisu streljanju z zračno puško ekipno in posamezno, smučanju, šahu in kegljanju pasamezno, ekipno pa v ro- kometu, malem nogometu in odbojki. Največ prvih mest je osvojila ekipa Feralit Ža- lec, ki je zmagala v vseh športnih panogah, razen stre- ljanja ekipno in posamezno, Feralit je zbral 500,5 točk pred Juteksom 365,5, SIP Šempeter 313,5, Tovarno no- LEP USPEH MLADIH DRSALK Letošnje republiško tekmo- vanji! najmlajših drsalcev in drsalk za Bloudkov memorial v Ljubljani je pKJteklo v zna- menju troboja med Ljublja- no, Jesenicami in Celjem. Med 90-imi tekmovalci jih je bilo tudi 13 iz Celja. To so bile same deklice, ki so se pod strokovnim vodstvom Hinka Bermela dobro pri- pravile za prvo letošnjo pre- izkušnjo. Uspeh ni izostal. Dobro so se držale in tako potrdile, da v Celju rase lep kader mladih tekmovalk. Tako so se domov vrnile tudi s prvim mestom, ki je v skupini B pripadel Mateji štsjner. Dru, ge tekmovalke v tej skupini pa so osvojile naslednja me- sta: 5. Dagmar Petauer, 6. Duška Lavrenčič, 21. Boža Strelec, 25. Tatjana Kuk, 26. Milena Maksimovič in 27. Karmen Apnar. V skupini C pa so mlade članice HDK Celje zasedle na- slednja mesta: 7. Barka Po- žlep, 8. Polona Doležal, 10. Iris Savemik, 16. Petra Fak- tor, 17. Jolanda Savernik in 21. Blanka Godnik. S tem pa letošnji tekmoval- ni nastopi še niso pri kan- cu. Te dni teče klubsko pr- venstvo kot priprava na zim- ske pionirske igre. Mimo tega pa se bodo deklice in dečki pomerili še v hitrostnem dr- sanju, ki je prav tako disci- plina pionirskih iger. gavie Polzela 198,5, Zarja 189, Mleko 171,5, Tekstilno tovar- no Prebold 171,5, Keramično industrijo Liboje 132,5 točk itd. T. TAVČAR DILEME V CELJSKEM SPORTU Ni nobena tajna, če takoj B uvodu povemo, da je V feljskih športnih krogih pre. vroče. Naenkrat se je pojavila po- feba po celi vrsti objektov, Ö naj bi zadovoljevali po- febe kvalitetnega športa, re. îreacije ter družabnih in go- Podarskih prireditev, ^ikakor ne gre za male Jyari, tako glede dfôjanskih »treb kot finančnih sred- Profesor Jug je poleti ^^ 1»69, pisal o znesku, ki ^esega 2 milijardi starih di- Ppev. številka je zelo velika, jotrebe prav tako. I Razbiti celjski interesi da- potrebam in temu denar- PJiekakšen sanjski prizvok, nedosežno dimenzijo, ki [ JO je potrebno znebiti' in ^ postaviti na realna tla stare celjske prakse?! ° praktično pomeni izogni, načrtnosti poglobljenih ^Kovorov in lotiti prilike ' Skratka znajdi se kdor se ¿"i®- Ce je bila ta praksa v. v preteklem obdobju in če jo opravi- tudi sedaj, je v bo- ^^ Več ne smemo. ^ rsto smo prepričani v to, ösir' v Celju nihče sposoben . 1 Materialno in družbeno ^Jo^ost za parcialno i« Itiih reševanje nakopi. Irjani^^^®^' Poriovno pou- ^ ^^ velika tem'^ ^ velike potrebe, nih". ^^ iiinia pravice igra- ^ ^ј, na kraju kra- plačamo iiz skup- nega denarja ne glede konkreten vir in obliko. Zaradi t^a morajo biti in- vesticije stvar dosti širših do- govorov kot je bilo to prak- sa v preteklosti, vključno z odločanjem o tartanskih ste- zi. O teh — preteklih odio- čitvah nima smisla na ši- roko pogrevati stvari, treba pa je poudariti, da bi v pri- meru načrtnosti skupnih po- treb, lahko bila dva največ- ja objekta HDK in ADK bolj funkcionalna. Pri tartanu ne moremo iskati širše funkcio- nalne uporabnosti, razen atlet_ ske. Samo zaradi tega je ozek krog odločanja s te strani še opravičljiv. Jasno pa je, da ni opravičljiv v pricipu sprejemanja večmi- lijonske investicije. Toliko o tem. Prihodnja leta pa bo potre- bno v Celju zgraditi naslednje stvari: pokrit bazen, letni ba- zen, dvorano za male športe, dom Partizana, dvorano za večje družabne prireditve, sejmišče, gradili bomo ve6 telovadnic ob šolah, kegljišče in drugo, öb tem naj doda- mo še to, da bodo sindikal- ni športi in rekfeacija prav gotovo postavili feudi svoje potrebe. Vsajkomur je jasno, da se v okviru tega da marsikaj združiti In tudi mora se, saj je v tem primeru cena povsem drugačna, prav tako kot rentabilnost, katero bo zagotavljala kompletnost re- kreacijskih objektov. O tem premalo razmišljamo. Morda so edina izjema urbanisti, ki so rezervirali prostor njed staro in novo Dečkovo cesto ter Mariborsko cesto ravno za te namene. Mišljenja smo, da je ta kompleks absolutno prioriteten pri bodočih vlaga- njih v objekte, saj Je najbolj dolgoročen In kompleten ter najcenejši. Rekreacijski cen- ter Golovec (južni del) kot se uradno imenuje, morama športni delavci v celoti pod- preti. Skupno s sindikati, go. spodarstvom, svetom za te-^ lesno kulturo, ObZTK, mladi- no in drugimi dejavniki, naj- ti skupen interes, formirati iniciativne organe, ki bodo na najširši osnovi pripravili vse potrebne materiale. Naj- osnovnejše pa je to, da konč- no uredimo pravno-lastniške odnose vseh športnih objek- tov v Celju, pripravimo načr. te in drugo dokumentacijo ter se lotimo ostalega dela. Prednosti takega pristopa so tako velike, da bi težko vzdr- žale v bodoče politiko ozkih interesov, nedemokratičnih poti, razdrobljenosti tn ne- kompletnosti. Glede na to, da smo vt preteklosti ogromno zamu- dili in da se čas proti koncu dvajsetega stoletja ne meri z desetletji ampak dosti manjšimi časovnimi enotami, kot so recimo dnevi alj te- dni, meseci so že dosti, je nujno, da samoupravni organi telesne kulture (svet pri skup- ščini in ObZTK) začenjajo z delom takoj, če pa niso spo- sobni pa je treba to povedati, da se kadrovsko okrepijo ia če treba, da se zaposli tudi ustrezen strokovnjak. Prav zadnji čas je, da ne- hamo s tarnanjem, da se za- dovoljujemo s krilatico »da je vsaj nekaj za telesno kultu- ro«, da ni denarja, da smo veseli vsakima dinarja, pa če- tudi se nesmotrno uporabi itd. Če je telesna kultura v naj- širšem smislu, tisto, kar ve- dno pozabimo, ko naštevamo družbene dejavnosti, kar na zasluži potrebne pozornosti v predlogu proračuna, smo dol. žni stvar pKJstaviti na svoje mesto. S tem zelo konkretno mislim na telesno kulturno politiko v občini, ki mora v prvi vrsti obsegati čvrst pro- gram razvoja materialne ba- ze, program razvoja rekrea- tivne dejavnosti, programi kvalitetnih športov, program vzgoje kadrov, vzgojnega de- la in drugo. Dokler ne bo tega, bo telesna kultura ▼ Celju ozka in nekvalitetna v svoji materialni osnovi pa beraška. S tem zaključujemo naš prispevek v NT. Želja je bila, da vzpočBibudimo k delu. Da krenemo naprej. Kritična sta- lišča in sugestije naj bodo predmet razgovorov — če bo to avtor članka, bo narobe! (KONEC) NACE K RUM PAK PRVI KORAKI VELENJ- SKIH HOKEJISTOV v Velenju so držali besedo. Pred kratkim so kotalkarskemu klubu dodali še hokejsko sekcijo in tako razširili deja\'nost, ki je že od lani klicala po organizacijski obliki. Po dveh medsebojnh obračunih, so pred dnevi mladi velenjski hokejisti nastopili tudi v Celju in se srečali z okrepljeno vrsto pionirjev, predvsem tistih, ki se pripravljajo na letošnje zimske pio- nirske igre. Povsem zasluženo so zmagali borbenej- ši Velenjčani z rezultatom 4:0 (0:0, 2:0, 2:0). (jole so dosegli: Lekš dva ter Ravnjak in Sešel po enega. DANES ZADNJI NASTOP MLADIH HOKEJISTOV IZ BRNA Po petdnevnem gostovanju v C^lju in igri v Lju- bljani s tamošnjo Olimpijo, se bodo mladi hokeji- sti Elgartove gimnazije v Brnu jutri poslovili od Celja in svojih gostiteljev — Hokejsko drsalnega kluba. Zadnja tekma na drsališču v celjskem mest- nem parku bo danes, v sredo, 4. t. m. ob 17. uri popoldne. PRIPRAVE NOGOMETA- ŠEV ŠMARTNA Nogometaši šmartnega ob Paki, ki tekmujejo v VCSNL so jesenski del tekmovanja dobro eaklju- čili. Na prvenstveni lestvici so pristali na 5 .mestu. Pretekli teden pia so se že pričeli pripravljati na novo tekmovalno sezono. Treninge imajo dvakrat tedensko, vodita pa jih trenerja Goričnik in Braj- dič. Ekipo bosta okrepila Renger (prej član Celje — Kladivar) in Tumšek, ki se je vmil iz JNA. Poleg članov se za novo sezono pripravljajo tudi mladinci, ki so v jesenskem delu tekmovanja bili prvaki v mladinski ligi CNP. T. Tavčar ŽKK CELJE : ŽKK MARI- BOR 103:109 Ker v Celju ni primerne telovadnice za košar- karske tekme, je bila v soboto v štorah prijatelj- ska tekma med ŽKK Celjem in ŽKK Mariborom. Tekma je bila odigrana v okviru resnih priprav obeh moštev za republiško tekmovanje. Čeprav so bili Celjani v tem dvoboju favoriti, so jih gostje premagali z rezultatom 109:103. Obe ekipi sta se odlikovali po izredni efikasnosti, lepi igri in bor- benosti. Najboljši pri Celju so bili Tone Sagadin, Tomašič, Cepin in Erjavec, pri Mariboru pa Va- hen, Lovše in Inkret. O. HOLZINGER KONČANE KVALIFIKACI- JE ZA PRVO LIGO v Žalcu so se končale kvalifikacije za vstop v republiško ligo. Zmagala je ekipa Ljubelja iz Trži- ča, v ligo pa so se uvrstili Fužinar, Center, Krka in Ljubelj. Aero je zasedel osmo mesto DVE ZMAGI V LJUBLJANI v nadaljevanju republiške zimske lige so Ce- ljani v Ljubljani premagali Brežice 20:14 in Rudar- ja iz Trbovelj 11:9. V zadnjem kolu se bodo srečali še z ekipama Slovenj Gradca in Rovinja. TURNIR ZA MLADINCE Na turnirju v namiznem tenisu, ki ga je organi- ziral mladinski aktiv v Taboru se je udeležilo 16 ekip. Zmagala je ekipa TVD Partizana F4>lzela pred ekipo mladinskega aktiva Polzela, Gomilsko itd. T. TAVČAR ŽALEC PRVAK ŠAHOV- SKE LIGE CELJE Končni vrstni red: Žalec 29,5, Savinjčan I 25, Velenje 23, Cinkarna 19,5, CKS П 18, Šentjur 17, Savinjčan II 13,5, Rogaška Slatina 13,5, Zreče 12 in Žalec II 10. Na brzopoteznem turnirju je zmagal Žalec s 47 točkami pred aSvinjčanom 47, Cinkarno 45 itd. S. PERTINAC Slovenske Konjice: TOVARIŠ BERDNIK: TEŽAVE Z ELEKTRIKO — SLABA JE, NE- STANOVITNA »Predlagam, da se prihodnje seje naše skupščine občine udeleži tudi predstavnik podjetja Elektro Maribor. Rad bi pojasnilo o različni napetosti elek- trične energije. Ta je večkrat zelo slaba.« čeprav predstavnika podjetja Elektro Maribor ni bilo na seji, so vprašanje lahko vsaj delno pojasnili. Gre namreč za to, da bi potrebovali novo transfor- matorsko postajo, droge za električno napeljavo in drugo. Vse to pa precej stane. Zato trenutno ni mogoče stanja spremeniti. rOVAKlŠ KOZiMAN: POSEBNA ŠOLA, KAKŠNE SO MOŽNOSTI? »Kakšne so možnosti gradnje posebne šole v Slo- venskih Konjicah?« Otroci z motnjami v razvoju v Slov. Konjicah nimajo šole, zato obiskujejo pouk -v Slovenski Bi- strici. Iz proračuna občine bi bilo nemogoče zago- toviti sredstva za gradnjo. Možnosti pa so za uredi- tev posebnega oddelka v obstoječih prostorih. Šmarje pri Jelšah: INŽ. SLAVKO GOBEC: KAKO S SiKJALO IN OČETOVSTVI? Na zadnji seji občinske skupščine v Šmarju je bilo dosti govora o nekaterih kritičnih socialnih problemih, ki so prišli v ospredje zlasti v zadnjem času, ko je v znanih razmerah umrlo več zapušče- nih ljudi. OdBômik inž, Stanko Gobec je vprašal: »Ali je možnost, da bi socialno službo glede na zadnje pri- mere okrepili in uredili hkrati tudi vprašanje ugo- tavljanje očetovstva, s katerim so v občini pre- cejšnji problemi?« Tajnik občinske skupščine je pojasnil, da so v socialni službi zaposleni trije ljudje, M niso kos .'idlogam, da pa ji bo v proračunu treba zagotoviti več denarja.« V dodatni razpravi je bilo slišati glasove, naj bi na socialne probleme opozarjale predvsem kra- jevne skupnosti, na koncu pa je občinska skup- ščina sprejela sklep, po katerem bo socialnBN1 NAPISI V tisti točki drievnega reda, ko odborniki spra- šujejo in opozarjajo na določene krajevne ali splo- šne probleme, je odbornik M«.rjan Ašič na seji ob- činske skupščine vprašal, kako je z ureditvijo do- vozx>v pri tovornem kolodvoru v Čretu, kako z izselitvijo strank iz bližnjih hiš ter opozoril, da mnogi v Celju ne upoštevajo občinskega odloica o svetlobnih napisih. Prav tako se je zanimal, kako je z mostom čez Voglajno v Zavodni ter na&adnje menil, da bi morali uveljaviti obvezno škropljenje sadnega drevja. V odgovoru, je tajnik občinske skupščine Oskar Naglav napisal, da je oddeiek za gradbene, in ko- mmialne zadeve opozoril železniško transportno E>odjetje v Mariboi-u, glede ureditve dovoza preko tirov novega kolodvora v čretu in izselitve prebi- valcev, žal pa železniški kolektiv na "to opozorilo še ni reagiral. V zvezi z izvajanjem odloka o svetlobnih napi- sih in reklamah, je urbanistična in gradbena in- špekcije dobila poseben nalog, da v mestu pregle- da vse napise in reklame in da ukrepa v primerih, kjer svetlobni napisi in reklame ne ustrezajo do- ločilom odloka. Inšpekcija je to nalogo -opravila in predala nekaj kolektivov sodniku za prekrške. V glavnem projektu regulacije Voglajne je pred- viden betonski most skupaj s podvozom železnice v čretu. Most in podvoz bosta zgrajena v končni fazi izgradnje tovornega kolodvora v Čretu. S^m most bo stal okoli 2 milijona din. Začasno je ta problem rešen tako, da je vodna skupnost Savinja zgradila v bližini predvidenega mostu leseno brv za prehod pešcev. Že s temeljnim zakonom o varstvu rastlin je do- ločeno, da so njihovi lastniki dolžni izvajati ukrepe za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Stroške za izvrše'vanje takih ukrepov nosijo posest niki rastlin. Občina je dolžna dajati le strokovno in drugo pomoč. Sicer pa je občina dolžna sprem- ljati gibanje in razvoj rastlinskih bolezni in škod- ljivcev ter izvajati ukrepe za preprečevanje in uni- čenje rastlinskih bolezni in škodljivcev, če posest- nik rastlin ne izvrši predpisanih ukrepov, lahko pri- stojna kmetijska inšpekcija odredi to opravilo po drugi osebi in na stroške lastnika, katerega se istočasno prijavi za prekr.šek. Laško: DR. SAMO PEĆAR: NEKATERI ŠE ZA PLAČILO Z RECEPTOM NIMAJO V razpravi o socialnih problemih v občini je na .seji siveta za zdravstvo in socialno varstvo dr. Samo Pečar med drugim omenü, da nekateri socialno ogroženi občani nimajo potrjenih zdrav- stvenih izkaznic za več let, da ne pridejo v nuji k zdravniku, če pa že pridejo in jim zdravnik ne '¿aračuna udeležbe za pregled, gredo z receptom .nimo lekarne, ker sd tudi te^ izdatka ob mini- malni podpori ne upajo privoščiti. Kaj storiti? ODGOV.\RJA J02E KOS, načelnik: Ti in podob- ni problemi so znani, бе huje je tistim, ki ne zmo- rejo soudeležbe pri plačilu ortopedskih pripomoč- kov in podobnega. Problematiko želimo v sodelova- nju z ostalimi podobnimi občinami načeti v slo- venskem merilu in to v najbližnji prihodnosti LETO SPECIALIZIRANIH ORGANIZACIJ AKCIJA ZA MLADINSKI CÏNTER KOKARJE SISTEMATIČNO SODELOVANJE MLADIH IN PRIPADNIKOV JLA Izredno živahna in pestra razprava na lanski seji občin- ske konference Zveze mladi- ne v Celju je opozorila na to, koliko mladih ljudi sledi svojim interesom ali konjič- kom z delom v raznih orga- nizacijah in društvih. Prav to je bila tudi vzpodbuda, da se mladi v Celju resneje lotijo organizacijskega in vse- binskega izpopolnjevanja de- la v teh specializiranih orga- zacijah, ki v večjem številu vključujejo mlade ljudi. Zato je občinska konferen- ca ZMS Celje leto 1970- pro- glasila za leto množičnega vključevanja mladine v in- teresne dejavnosti, specializi- rane mladinske organizacije in družbene organizacije. ZM in vse interesne dejavnosti bodo v tem letu zelo okre- pile sodelovanje ki koordini- rale programe dela. Eina naj- težjih nalog bo zagotovitev boljše materialne opremljeno- sti organizacij in primerne investicijske politike, pred- vsem ko bo šlo za mladin- ske objekte. Enotna želja vseh teh organizacij je grad- nja osrednje dvorane v Celju. Mesto ob Savinji postaja ve- dno večje in potreba za takš- nim objektom je iz dneva v dan bolj očitna. Velika dvo- rana, oziroma objekt za nekaj tisoč ljudi ne bi bil namenjen samo mladim ter njihovim plesom ter prireditvam- Gre za dvorano, v kateri bi lahko bile velike športne ter kultur- ne prireditve in ne navsezad- nje tudi simpoziji ali množič- ni sestanki. Poleg tega mladi predlaga- jo, da postane ureditev mla- dinskega centra Kokarje mno- žična in enotna .akcija vse celjske mladine v letu 1970. Kokarje so sedaj znane kot kraj celjskih tabornikov, s skupno akcijo pa bi postale rekreativni center vse celjske mladine- Počitniška zveza že dalj časa spi mirno spanje, zato bo oživitev te organiza- cije, ki je nekoč v Celju tako uspešno delovala, zopet po- membna naloga občinske konference ZMS v tem letu- Izredno zanimiv je predlog mladih, da bi pri občinskem skladu za znanost in kulturo formirali poseben fond, preko katerega bi z nagradami vzpodbudili kreativnost mla- dih na znanstvenem in kultur- nem področju. Zveza mladine se bo zavzela tudi za okre- pitev materialnega položaja šolskih športnih diruštev ter še posebej za sodelovanje teh z - Zvezo za telesno kulturo, kar dasedaj ni bilo v navj Posebna komisija naj bi j, lala merila, na osnovi kat^ bi občinska skupščina fij-j cirala programe interasniii javnosti. Med najvažnejše naloge j di tudi sistematično .sodJ vanje ZM in pripadnikov kateremu bodo letos ^ še več poudarka. To .so^ vanje se naj ne bi ome samo na praznovanje Dni' JLA ali štafeto mladoJ marveč bi kot povezana aV| ja potekala vse leto. j Mnogo je še manjših, j vendar zato nič manj . membnih nalog, ki si jihi ZM zastavila za to leto, j bi organizacije še bolj zj, vele. Glede na organiziraj zadovoljevanje interesov in; dih ter izobraževanje in гђј nost za ustvarjanje v teh ; ganizacijah, je akcija Zve mladine vsekakor zelo ri membna in bo zahtevala dç tudi vseh drugih zainterei ranih v občini. DOBER ZAČETEK OBRAMBNE VZGOJE V CELJSKI OBČINI BO MESTO SLEDILO OKOLICI? V začetnem poskusnem ob- dobju se je izvajanje progra- ma obrambne vzgoje v celj- ski občini odvijalo predvsem v okoliških krajevnih skup- nostih. Organizatorja, odde- lek za narodno obrambo in delavska univerza, ocenjuje- ta aktivnost prebivalstva zu- nanjih območij celjske obči- ne zelo pohvalno. Ljudje so v hudi zimi prihajali polno- številno, talco da so le po- nekod morali ponoviti' pre- davanja ki jih spremljajo s filmi, še enkrat. Ocene o uspehu prvega ciklusa dveh predavanj so tudi ugodne. Ljudje so zvečine zadovoljni in ocenjujejo predavanja ter vzigOjtae filme za za-nimive in koristne ne samo za primer najhujšega, to je vojne^ mar- več tudi za primere naravnih katastrof — a nesreča nikoli ne počiva. Izobraževalna akcija se zdaj pomika k središču. Med or- ganizatorji tli rahla bojazen, da tu uspeh ne bo tako ne- skaljen. Prvi primeri, da v delovnih organizacijah ne o- mogočijo vselej svoj^im delav- cem udeležbe z zamenjavo de- lovnih iamen, opravičujejo to bOj'azen. Naposled so v me- stu številnejši tudi tisti, ki mislijo, da jim nihče ne mo- re nič neznanega povedati, da vse vedo, oziroma manj se zavedajo prednosti, da je bo- lje biti pripravljen, a ven- dar nič hudega doživeti, kot narobe. Da bi akcija, ki bo trajala več let in dvakrat po dve uri na leto ni žrtev za ljudi, zla- sti če je za njihovo dobrobit, uspela, se bodo morale po- slej za obrambno vzgojo bolj zavzeti vse politične organi- zacije na terenu, zlasti pa ti- ste družbene organizacije in društva, ki p« svojih speci- alnostih lahko veliko pripo- morejo; le-te pa so organi- zacije RK, taborniki, šport- na društva in drugi. J. KRAŠOVEC EMIL PERDIH Minuli teden so v I.aške pokopali znanega in priljii Ijenega mesarskega mojst in gostilničarja Emila Pi diha v 75 letu starosti. Emil Perd ih je bil ug den obrtnik, v kakršnega zrastel iz mesarskega vaj( ca in si pridobil po okoli Laškega in še čez to me ugled, zaupanje in prilji Ijenost. Svoj značaj je En Perdih pokazal zlasti m vojno, ko je vseskozi z de¡ nji izpričeval svojo nar« nostno zavest. Aktivisti ( in osvobodilnega gibanja ga spominjajo kot pogunu ga sodelavca, ki je bil partizane vedno odprtih и ki je borcem poslal prene teri dragocen podatek o s ražniku. Svoj pogum je kazal zlasti tedaj, ko je Debra v slami prepeljal á zi zastraženo mesto na s dom skupino partizanov jih potem varno spravil Laškega na kozjansko sti Njegovo sodelovanje -z íf je zapisano v knjižici »Iz pijenja in krvi«, ki na ? jih straneh opisuje osvoi dilno gibanje v laški obč| Kot predanega Slovenca ga spominjajo mnogi alrf sti, posebej pa je zapis zgodba o rešitvi obkolj« partizanov pod naslov^ »Tvegana rešitev«. Kolili^ ceno je imel pri ljudeh, i kazuje njegova zadnja ll ki se je je udeležilo zelo liko Laščanov in окоИсаГј I H NA KRATKO O SKLEPIH SVETA ZA ZDRAVSTVO V LAŠKEM; ZAENKRAT ZAČASNI UKREPI Poročaii smo že o razmerah v zdravstveni službi v občini Laško, tokrat pa lahko spo- ročimo kakšni so bUi sklepi pristojnega sveta s tem v zve- zi. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki zdravstve- nega doma v Laškem in zdra- vstvenih postaj v Radečah ter Rimskih Toplicah, predstav- niki krajevnih skupnosti in skrbstvenih organov. Ф Kar zadeva izboljšanje zdravstvene službe v občini so sklenili, da bodo začasno poskušali izboljšati razmere z nekaj začasnimi ukrepi, po- skusili bodo skleniti spora- zum z železnica rsko zdra^t- veno postajo v Zidanem mo- stu, ki ni tako obremenjena kot radeška postaja. Do- končna rešitev za Radeče pa bo nastopila z izgradnjo no- vega poslopja in namestitvijo drugega zdravnika v Radečah. Ф Čeravno v Laškem ni vse pripravljeno za namestitev tretjega Jidravnika, v vpra- šanju je opremljeno delovno mesto, laboratorij in stano- vanje, bodo tu čim prej do- Mli še tretjega 2XÍTavnika, ki bi začasno priskočil na p>o- moč tudi v Radečah. Ф Občinska skupščina bo imela v Radečah in Laškem na razpolago stanovanji za žsdravnika. Za opremo - rade- ške ambulante so sklenili do- biti kredit za opremo, v La- škem pa prav tako čim prej pripraviti vse potrebno za de- lo tretjega zdravnika. Ф Ko so razpravljali o pro- gramu dela za leto 1970 na območju teritorialne enote zdravstvenega doma Celj'e v Laškem, so sklenili, da bodo načrt še enkrat proučili, ker se sedanji ne sklada z okvir- nimi postavkami, kakršne je določil regionalni zdravstveni dom Celje. Ф Na koncu so na seji sprejeli priporočilo-, naj us- trezna služba uresniči pred- log, ki predvideva povečano skrb za stare in osamele lju- di, predvsem socialno ogro- žene in pri čemer bi sodelo- vala šolska mladina, politič- ne organizacije RK in kra- je,vne skupnosti, pa tudi ob- čani tistih poklicev, ki se ze- lo pogosito nahajajo m.ed ljud. mi na terenu. J. Kr. KAKŠNI SO ŠMARSKI PRORAČUNSIj KAKO ZAGOTOVITI SREDSTVA VSEM PORABNIKOM Svet za družbeno ekonom- ski razvoj občine je na zadnji seji razpravljal o oblikovanju dohodkov in izdatkov občine ter o tem, kako bi za potroš- njo, ki jo družbeno politični skupnosti nalagajo ustavna in zakonska določila, zagotovili nad 73 odstotkov vseh prora- čunskih sredstev. V razpravi so ugotovili, da so imeli v občini že lani zelo resne proračunske težave, ko ni bilo mogoče izpolniti ob- veznosti do temeljne izobra- ževalne skupnosti. Morali so odložiti odplačilo anuitet v znesku 140.000 din in obvez- nosti iz naslova najemnin v višini 75.000 din. Kljub temu je ostalo še za 280 tisoč din neporavnanih obveznosti, ki jili je krila republiška izobra- ževalna skupnost. To je ime- lo za posledico, da ni bilo mogoče reševati zlasti perečih socialnih in zdravstvenih pro- blemov, prikrajšane pa so bUe tudi krajevne skupnosti. Letos predvidevajo, da bo proračunska poraba porasla za 4,4 odstotke. Prispevek iz osebnih dohodkov iz delov- nega razmerja naj bi bil za 12 odstotkov večji, pri čemer ne računajo s povečano zapo- slenostjo, medtem ko bo alizacija prispevka iz osel dohodkov v kmetijstvu tisoč din nižja (za 19 od«^ kov nižje stopnje in vec <1 šav zavezancem, ki prispn ne morejo plačevati). V j s tem je svet za druŽlj ekonomski razvoj občine ј tONTl, da je kmetij, ki d^'ђ ne zmorejo, vedno več, f pomeni za kmečko zavafì nj občutno obremenitev, k so morali odpisati 60 tisoíj dajatev, 106.029 din je J odpisanih že pri odmeri j kov, za 57.288 din pa so 1 šav priznali naknadno. ^^^ • KDAJ UDOBNO IN HITRO? . kakšne so nase ze- ^ Z v primerjavi z razvi- ^ i sosednimi državanu. ni potrebno posebej ^^r^iiati Več ali manj se Udobno kot pred Kletii, vsekakor pa ne icot bi terjala sodob- ^ _ težnja po hitrem in ihnem prevozu. Enako kot ootniški promet, velja rin^ ugotovitev za prevoz Vemo pa, da sodobno ¡¡Sidarstvo in razvitejše tr- ^rja hitre in kvalitet- orevoze iz ©nega konca ¿rug konec Jugoslavije. I na vemo hkrati tudi to, železnica na vse to teh- tao ni pripravljena, da ni « zmožna sama urediti, ^gj-e v Sloveniji se pač ¡¿e tega nič bistveno ne ¿ikujejo. _ fič čudnega torej, ce so slovenske železnice lani ločile za svojsko pot zbi- lja dodatnih sredstev za idemizacijo železnice v iveniji, to je za razpis po- Hla. Potrkali so na vrata ppodarstva in na občanov i. Prihajali so vse mesece [j in vpisovali; doslej je posojii^ vpisalo 310 delovnih organizacij in blizu 6.000 ob- čanov, in to za skupni zne sek 25,640.0(K) dinarjev. Kot smo izvedeli, dosedanji re- zultati vpisa niso kaj pre- več razveseljivi. Slovenske železnice so namreč razpi- sale vpis obveznic za moder- nizacijo v višini 200 milijo- nov dinarjev, ki bi bili v celoti uporabljeni na ob- močjih, koder so posojilo zbrali. Vpis posojila za moderni- zacijo železnice na območju Slovenije bo trajal še dva meseca, se pravi do konca marca. Torej obstaja še do- volj časa, da se v gospodar- skih organizacijah resno za- mislijo, ali le ne kaže del sredstev po opravljeni bilan- ci za preteklo leto nameniti za obveznice, ki navsezadnje prinašajo podjetjem tudi ne- posredno korist v obliki bo- nitet pri prevozih, če upo- števamo, da so slovenski že- lezničarji vsi 100-odstotno vpisali posojilo in s tem zbrali 10,5 milijonov dinar- jev, potlej lahko zares ugo- tavljamo kritičnost položaja in obenem tudi visoko za- vest delavcev v tej gospodar- ski panogi. Najbrž ne bo odveč, če pred zaključkom akcije vpi- sa posojila za obnovo želez- nic ponovimo nekaj resnic. Kot vemo, je železnica vsa leta po vojni prek .svoje amortizacije prelivala sredst- va v razvoj drugih panog go- spodarstva, zaradi admini- strativno določenih cen pa kljub lastni prizadevnosti tu- di sedaj posluje na meji ren- tabilnosti. Dosegajo minimal-- no amortizacijo in akumula- cijo. Razumljivo je, da tako opremljena železnica kot je sedaj, ne more slediti teh- ničnemu napredku razvitej- ših okrog nas. Zadnja leta vlagajo delov- ni kolektivi železniških i>od- jetij velike napore za poso- dobljanje poslovanja, za mo- dernizacijo potniškega in to- vornega voznega parka in za modernizacijo signalno var- nostnih naprav. V teku je tudi elektrifikacija osnovne- ga železniškega prometnega križa Jesenice—Dobova, Rije- ka, Koper, Sežana, Ljublja- na in Zidani most—^Maribor —Šentilj. Vsi dosedanji ukre- pi slovenskih železničarjev za sodobnejše in rentabilnej- še poslovanje pa vseeno ni- so dovolj za izvršitev zastav- ljenega programa moderni- zacije, ker jim za to pri- manjkuje precej denarja. Iz- hod iz težav bi pomenilo tu- di posojilo delovnih kolekti- vov, družbeno-političnih skup- nosti in občanov. Zadnje dni se je na slo- vensko javnost obrnilo tudi republiško vodstvo sindika- tov in Socialistične zveze, ki ponovno v celoti p>odpira prizadevanja slovenskih že- lezničarjev za modernizaci- jo, obenerM pa apelirata na kolektive in občane, da ven- darle prispevajo za to skup- no akcijo obnove železnic. Navsezadnje posamezni pri- spevka ne bi pomenili preve- like materialne obremenitve za podjetniške načrte. Pod- pora akciji železničarjev po- meni nedvomno priključiti moderniziranemu gospodar- stvu tudi moderniziran že- lezniški promet. K. VEČJE ZANIMANJE ZA ZDRAVSTVO iroblemi organizacije zdrav- ^ega doma Celje so spod- jili široko javnost za raz- |ve o položaju zdravstve- dejavnosti pri nas na- Dh. O tem so govorili sve Wpščin občin, občinska Istva družbeno-političnih fcmizacij, komunisti zdrav- pni delavci, sindikat druž- lih dejavnosti in druge tene, ki bi mogle tako ali jgače vplivati na hitrejše ivanje vprašanj, od ka- b je ne nazadnje odvisna I kvaliteta zdravstvenega Btva. feprav so bile te razprave pčlni primerov splošne in t«rjale v glavnem uvelja- vitev dohodkovnega sistema tudi v zdravstveno dejavnost, doslednejšo delitev po delu, sestavo programov razvoja zdravstvene dejavnosti in drugo, pa bi nekatere pred- loge vendarle lahiko izvzeli. Tako je na primer celjski svet za zdravstvo skupščine občine Celje predlagal, da bi v zdravstvenem domu ta- koj organizirali kot enote naslednje službe: splošno zdravstveno varstvo, varstvo žena, otrok in mladine, zo- bozdravstvo, medicino dela in reševalno službo. Predlog, ki se lepo vključuje v pri- stojnosti sveta za zdravstvo, je tudi najkonkretnejši pred- log ob številnih razpravah o zaostritvah položaja v zdi-av- stvenem domu. V občinah, kjer po zdru- žitvi zdravstvenih domov de- lujejo teritorialne enote, so v teh dneh precej utihnile dezintegracij ske težnje in razprave so rodile stališča za izboljšanje zdravstvenega varstva tudi na podeželju. Marsikje potrebujejo zdrav- nika splošne prakse in le večji posluh za težnje in in- terese zavarovancev lahko okrepljuje prizadevanje za večjo povezanost, vzajem- nost ùi solidarnost. čeprav je razumljivo, da nezadostno financiranje ovi- ra pravičnejše nagrajevanje delavcev, zaposlenih v go- spodarstvu, pa bodo v pri- hodnjem razdobju le morali pokazati večjo pripravlje- nost za aktivno reševanje problemov v svojih organi- zacijah. To pričakuje širša jamost predvsem od komu- nistov, ki bi morali zagoto- viti tudi primerno informi- ranost in enokopravni vpliv vseh delavcev znotraj zdrav- stvenih ustanov na oblikova- nje politike in samouprav- nih odločitev, hkrati pa raz- vijati odgovornost delavcev na vseh ravneh za strokovne odločitve. I. B. K RAZPRAVI O NOVEM STATUTU CELJSKEGA GOZDNEGA GOSPODARSTVA GOZDril POSESTNIKI TUDI... »moremo se spuščati v po- gosti, ki so jih doslej obravnavali ob priložno- • ko so pristojni forumi ¡^i pripombe in ocenjevali "og novega statuta GG O predlogu so že raz- »jali v Slovenskih Konji- ^ na seji sveta za kme- in gozdarstvo v Ce- jj^j je razprava okoli J^a Gozdnega gospodarst- v takšno širino? Zato, ker je ta delovna organiza- cija v posebnem položaju, ker je po zakonu o gospodar- jenju z gozdovi pristojna tu- di Za gospodarjenje nad za- sebnimi gozdovi na področ- jih občin Celje, Konjice, Šmarje, Šentjur, Žalec in La- ško. Ker samoupravni akti take organizacije zadevajo in- terese velikega števila gozd- nih posestnikov, je ta širši družbeni interes opravičen in razumljiv Jasno je, da širšo družbeno skupnost zanimajo predvsem tisti členi statuta, oziroma predloga statuta, ki zadevajo interese in pravice občanov izven delovne orga- nizacije GG Celje_ Predlog ta dva nivoja in ti dve interesni skupini zelo ja- sno opredeljuje. Res je po- hvale vreden ta interes ko- lektiva GG Celje, ki želi ta- ko s samoupravnim aktom uzakomti večje pravice last- nikov gozdov, s katerimi po- djetje gospodari, da le-ti ne bodo zgolj pravni lastniki in delavci v svojih gozdovih. Bodoči najvišji samoupravni telesi naj bi po predlogu bili delavski svet, ki naj bi imel 11 članov in centralni svet kmetov lastnikov gozdov, là bi iz svojih vrst na področju šestih občin izvolili 19 čla- nov. Predvideno je, da bi ve- čji del zasedali v obeh sa- moupravnih telesih ločeno, v nekaterih pa seveda skupaj. Zadeve, ki bi jih reševala skupno delavski svet in cen- tralni svet lastnikov bi bile: sprejemanje in spremembe statuta, sprejem pravünikao delitvi dohodka, sklepanje o organizaciji podjetja, soodlo- čanje o razreševanju in ime- novanju direktorja podjetja in drugih vodilnih delavcev, sprejemanje gozdnogospodar- skih 'načrtov za območje GG Celje, sprejemanje perspek- tivnih načrtov, določanje os- novnih smernic poslovne po- Utike in sprejem zaključne- ga računa gospodarske orga- nizacije. V primeru nesoglasja pred- videva predlog statuta dovolj spodobno in avtoritativno ko- misijo, ki bi najprej posku- šala obe samoupravni telesi zediniti v smislu spremembe stališč ene od skupin ali pa s kompromisno rešitvijo. Na koncu ostane še vedno skraj- na možnost, kot je referen- dum ali nove volitve obeh sa- moupravnih organov. Razprave seveda še niso zaključene. Pripombe izven delovne organizacije se nana^ šajo predvsem na to, da nio- rajo členi, ki zadevajo inte- res zasebnih posestnikov goz- dov biti natančneje definira- ni, zlasti na področju delit- ve", določanja poslovne poli- tike itd. Seveda pa je veliko razprav tudi o tem, kako da- leč lahko sega samoupravna odločitev v poslovno operati- vo; da bi ne zavirala njene fleksibilnosti v pogojih trž- nega gospodarstva. Posebno poglavje, ki ga mora razme- jiti statut, je ob spletu pra- vic tudi vprašanje rizika, ozi- roma poslovne izgube. J. Krašovec nOBLEMI? bodo letos iz kme- ¡¿ ^. prispevka dobili bodo dalje tudi do. tn^i- ^"■''Pevka obrtnih "osti Ш 0(1 prometnega hi KM medtem ko »r^ '^«hodek od davka Î blaga na drobno ; ^ Odstotkov večji. ^ sein tem nastaja se- kak« zagoto- i "^'va vsem proračun- hi V?,''abnikom, še zlasti, bilo treba letos v ob- ¿"Sraujti Solo v Rogaški '«'insti ' «Iruge /bo^ prora- 'ji Sli MLADINA O SOCIALNEM RAZLIKOVANJU Predsedstvo občinske kon- ference ZMS Celje je na zad- nji seji razpravljalo o social- nem razlikovanju v naši druž- bi. Na osnovi gradiva repu- bliške konference ZM in kon- kretnih razmer v občini je predsedstvo sprejelo stališča, o katerih bodo razpravljali mladinski aktivi na problem- skih konferencah. Predseds- stvo pa se bo v februarju se- stalo kar na štirih sejah . Raz- pravljalo bo o programu usposabljanja in izobraževa- nja mladinskih kadrov, o pro- blemih učencev v.gospodar- stvu in o delovanju ZM v ob- čini, sprejelo pa bo tudi pro- gram prireditev v mesecu mladosti. J. V. RAZBURILI SMO SE Tudi nas je vest o pobegu in nesreči, katero naj bi z^ešila odvetndk Vitodrag PuM in njegov orat. Srečko zelo razburila; prebrali smo Jo v Novem tedniku, v številki 3. Kot nekdanji sosedje dobro poznamo karakter obeh bratov in vemo, da pod nobenim pogojem ne bi bila zmožna kaj takega narediti, saj jim tega ne bi dopuščala vest. Prepričani smo, da bi v ta- kem primeru pomagala, kakor tudi vedno sicer v podobnih primerih. želimo, da ljubljanski radio in časopos to po- pravita. Vsi, ki brata F4ikl poznamo, venxo, da nista zmožna napraviti kaj takega — pri nesreči pobeg- niti — in upamo, da jima ta groba napaka ne bo škodila v njunem poklicu. Vreokovi iz Münchna Kot ste lahko brali v zadnji številki NT — je RTV Ljubljana svoje že opravil. Oglasite se še kaj in lep pozdrav. KDAJ SPET PRISPEVKI BRALCEV? Najprisrčnejša hvala za novoletno čestitko, res sem vesela, da ste se spomnili tudi name. Tudi jaz vam želim še obilo uspehov pri urejanju tega priljubljenega tednika. Priznati natoram, da md je Novi tednik izredno všeč, saj ga prebiram že enaj- sto leto. Nadvse je bilo zanimivo in zabavno tisto branje, kar so pisali bralci sami. Res je škoda, da ta rubrika ne more več obstojati, saj je med ljud- mi gotovo- še dosti gradiva. Zelo bi bilo tudi zanimivo, če boste res pričeli objavljati članke o domačem zdravilstvu in goto- vo bi balo dosti zanimivosti iz vi^h krajev. Morda bi lahko objavili kakšno črtico ali 2^dbo iz življe nja posameznikov. Mislim, da bi tudi tu ne гзтапј- kalo dobrih življenjskih izkušenj, ki jih piše živ- ljenje dan za dnem. Vem, da marsikoga nekaj te- ži, kar povedati ne more, napisal pa bi lahko in tako razkril čustva svojega srca. Mogoče boste tudi vi našli kakšen kotiček za take prispevke. Pavla Lojen Bomo, tovarišica Pavla! NA KOZJANSKEM . . . Iz tedna v teden se pojavljajo v Novem tedni- ku razni članki, ki opisujejo življenje na Kozjan- skem. Nisem proti, da se ti članki tako pogosto pojavljajo, čudim pa se, da opisujejo le revščino in bedo na tem področju. Priznati moram, da pre- vladuje število revnih, ubogih ljudi, ki še strehe nimajo nad glavo, da o hrani ne govorim, vendar se najdejo tudi taki, ki so preskrbljeni in imajo še več, kakor potrebujejo. Kako gleda šmarska občina na vse to, kar se piše po časopisih? Meni kot Kozjancu ni vseeno, zato vam tudi pišem te vrstice. Vprašujem se, za- kaj nastaja taka beda in siromaštvo? Kdo je za to kriv? Deloma je tudi občina, saj samo obljublja pomoč, da bi pa kaj ukrenila, pa še nisem ugoto- vil. Le z davki se naslanja na ubogega kmeta m ga, lahko rečem, izkorišča. Razumem, da davki mora- jo biti, toda ne samo za enega. Nekdo si lahko privošči avto, celo dva, sijajno hišo, mogoče še kakšen vikend, če pa pK)gledamo malo v hribe, bo- mo pa ugotovili veliko razliko. Sem s Kozjanskega in vem še mnogo, kar ni pravilno in bi se z malo zanimanja občine in nje- no pomočjo dalo vsaj deloma urediti. Marolt Viktor, Kozje 4 Pripis uredništva: Kljub temu, da se v marsičem z Vami popol- noma strinjamo, smo hkrati prepričani, da vsega le nimate prav. Tisto o davkih in občini verjetno ne bo držalo v celoti. Ker pravite, da veste še mar- sikaj, kar ni pravilno v tem koncu naše domovine, nam le še pišite — prav radi bomo objavili vaše prispevke. Torej, oglasite se še! VOZAČ! S KOZJANSKEGA v zadnjem času so na Koizjanskem ze maio po- skrbeli za izboljšanje prometnih zvez, ostal pa je položaj dijakov-vozačev še vedno slab. Večina dijakov, ki obiskujejo celjske srednje sole se vozi z vlakom, ne4ateri tudi od zelo da- leč, iz Sodne vasi in Kumrovca. Le-ti morajo vsta- jati zelo zgodaj, ob štirih ali pa še prej; motorni vlak odpelje iz Kumrovca namreč že ob peti uri. Zgodi se, da nekdo priteče na posUjo zadnjo mi- nuto, hoče stopiti na vlak, ta pa že potegne in dijak je ostal v Kiunrovcu. To ]?a se dogaja vedno le dekletom, saj jih vlakwodja opazi, ko pritečejo na posUjo in ne bi bil »mož«, če jim ne bi zago- del in se potem smejal svoji nekolegialnosti, pa če- tudi je to preprost dijak. Dijak mora v tem prime ru, če noče izostati od pouka, spet precej daleč pe- šačiti in na mrazu čakati na avtobusni postaji. Na avtobusu mora vozovnico seveda plačati. Ti dijaki že tako nimajo denarnih sredstev, saj so njihovi starši kmetje ali delavci, imajo nizke osebne do- hodke, pa kljub temu želijo svojim otrokom izbolj- šati bodočnost. Domov pridejo šele ob 4 ali celo ob petih popoldne, pomagati morajo pri delu, po- zno v noč pa se učijo. Tako prihajajo v šolo ne prespani, muči jih glavobol In tako tudi slaba volja. Nekateri pa jim vse to še stopnjujejo, kot na primer na postaji v Kumrovcu. Morda bi se dalo urediti, če bi posredovalo vodstvo postaje, da bi imeli nekateri vlakovodje malo več razumevanja do dijakov. Verjetno bo kdo rekel, da pač morajo vlaki voziti po voznem redu, toda v tem primeru gre za namerno izzi- vanje! Zdena Podpeöan TONE ŽVEPLA V ZRAKU Nadaljevanje s 1. strani. Stanja in posledic se je dobro zavedala zlasti občinaika siknipšči- na, ki je v ta namen formirala posebno komisijo z nailogo, da prouči stopnjo onesnaženja zra- ka in predlaga ustrezne ukrepe. To odgovornost je občinski skup- ščini naložil taidi zakon o varst- vu zraka pred onesnaženjem in za odpravljanje škodljivih posle- dic za zdraA''je prebivalcev. Šlo je torej za bistveno spremembo v obravnavanju tega problema, saj je znano, da je d» tedaj to vprašanje reševala le komisija pri občinski skupščmi, ki pa je ugotavljala le materialno škodo Па kmetijskih posevkih m živini in ki je določala le denarne od- škodnine oziroma finančne obre- menitve gla-Tiih onečiščevalcev, to pa je cinkarne in štorske železarne. Prvi začetki sistematičnih me- ritev onesnaženja zraka nad Ce- ljem in Štorami segajo v okto- ber 1967 leta; komisija pa je za skupščino pripravila poročilo o zadnjem enoletnem raziskovanju zraka. S tem je bila opravljena le poloAàca tega dela, kajti celot- na raziskava zraka traja dve leti in bo zaključena marca letos. Tako bo problem osvetljen z več strani. Seveda pa z ugotovitvami delo ne bo končano. Tu bo prav- zaprav šele začetek najvažnejše- ga, saj bo treba proučiti še učin- ke zračnega onesnaženja na lju- di, živali in rastline, ugotavljati ekonomsko-socialno šikodo terze med VSo to akcijo začeti s kore- nitimi sanacijskimi ukrepi. Onesnaženje zraka so merili in beležili na enajstih karakteristič- nih točkah. Tu so nameščene tu- di potrebne aparature. Te točke Pa 9o: Gregorčdčefva ulica. Malga- jevB ulica. Savinjsko nabrežje, Aljažev hrib, cinkarna, EMO, Metka, Teharje, šola na Lipi v Štorah. Gorica-Kompole ter Slan- ce. Na vseh teh postajah so izvež- bani opazovalci vsak dan beleži- li potrebne podatke menjavali stekleničke in filtrske papirje itd., skratka ugotavljali, kakšen je zrak nad Celjem in štorami. Pri meritvah zračnih onečišče- valcev so upoštevali koncentra- cijo žveplovega dioksida, dima in kovin, ki se pojaivljajo v o- zračju glede na različno tehno- logijo pri vii-ih onesnaženja zra- ka. Pri tem so ugotovili, da so časovne spremembe v koncentra- cijah v večji meri odvisne od meteoroloških pogojev ter brž- 5as manj od proizvodnih. Sicer pa se je pri delu pojavila manj- ša težava v tem, da v naši drža- vi zaenkrat še nimamo velja^Tie- ga sitandarda za atmosferska o- nesnaženja. Zanimivo pri tem pa je, da so predlogi za naše nor- mative strožji kot veljajo na pri- mer v zvTezkni republiki Nemčiji. Samo za lažje razumevanje naj povemo, da je predlog za nas standard ze, žveiplov dioksid v zraku 150 mikrogramov na ku- bični meter, medtem ko je v aveani republiki Nemčiji ta od- nos 500 mikrogramov na kubičnd meter zraka. Maksimalna vrednost žveplove. ga dioksida je bila zabeležena 3 in 4. januarja 1968. leta in je ziiiašala 2.056 mikrogramov v ku- bičnem metru zraka Ta po^tok je dala merilna naprava pri cin- karni. Maksimalna vrednost di- ma pa je bila ugotovljena 18. in 19. decembra 1967 leta in je zna- šala 1.041 ш-ikrogramov na ku- bični meter. Ni naključje, da je tudi ta podatek zabeležila me- rilna naprava pri cinkarni. Koncentracija žveplovega diok- sida in dima je bila na vseh me- rilnih mestih nad dovoljenimi vrednostmi po predlogu našega standarda. To še zlasti velja za mesec december 1967. leta in ja- nuar 196ö_ leta. Največje koncen- tracije žveplovega dioksida pa so ugotovile merilne naprave pri cinkarni, EMO, na Teharjih, na Lipi ter presenetljivo — tudi na Aljaževem hribu v zimskih me- secih. Izredno kritični so podatki, ki govorijo o onesnai^nju zjraka s svincem. Povprečna letna kon- centracija svinca v zraku nad celjskim območjem je 3,0 mikro- grame na kubični meter. V zim- skem času se to povprečje znat- no p>os:labša in doseže celo 8.3 mikrograme ria kubični, meter. Na nekaterih boij izpostavljenih mestih pa so te vrednosti še viš- je in prüxajajo precejšnje koli- čine svinca celo do štor. Ce bi to koncentracijo primerjali z mednarodnimi normami in pred- logom jugoslovanskega standar- da, bi ugotovili, da so dejanske koncentracije do štirikrat in več- krat višje v poprečju od dopust- nega maksimuma. In spet, to razmerje se občutno slabša v zimskih mesecih! Podobne ugotovitve bi lahko pripisali koncentraciji cinka v zraku. Tudi tu presegamo vse Dornie. Po podatkih, ki jüi je zbrala občinska komisija (podatki pa so nepopolni, op. pisca) gre v celjsko ozračje 4.021 ton žvepla, od tega 3.241 ton od industrije in 780 ton Od gospodinjstev in drugih gorišč. V teh podatkih so posamezne inüustnje udeležene takole: cinkarna 53.7%, železarna štore 17, EMO 11, zlatarna 2.6, opekama Ljubečna 1.2, prav tako Metka in drugi proizvajalci 3.3o/o. Pomembna je ugotovitev, da so pri skupni količini žvepla v zraku nad Celjem neindustrijski viri udeleženi z več kot petino. Takšne so prva ugotovitve. Te pa segajo tudi na zdravstveno področje in govorijo, da so bo- lezni dihal — zaradi slabega zra- ka— daleč na prvem mestu med Vbemd! Ali ni tudi to tisti signal, ki opozarja, da bo v resnici tre- ba ukrepati in še enkrat ukrepati in ne samo ugotavljati! V tem smislu so tudi prvi skle- pi, ki jih je sprejela celjska ob- činska skupščina, ko se je se- znanila z naravnost katastrofal- nimi podatki Tako so med dru- gim sprejeli: a) uredi naj se posebna eviden- ca vseh tistih, ki potrošijo na dan več kot 2 toni goriva; b) izdela naj se študija o na- činu kurjenja in vrstah goriva za kurjenje. Pri tem je seveda upoštevati klimatske in geograf- ske pogoje. In končno: c) celjska podjetja naj prouči- jo in pošljejo do 30. marca le- tos občinski skupščini poročilo, kako nameravajo zmanjšati one- snaženje zraka. Pri tem seveda naj navedejo, aJi bodo to dosegli s spremembo vrste goriva ali z namestitvijo čistilnih naprav. Takšni so prvi ukrepi, in upajmo, da ne zadnji! MILAN BOŽIĆ POSLOVNE KNJIGE ZA OBRTNIKE Od prvega januarja letos dalje morajo tudi zasebni obrtniki voditi predpisane po- slovne knjige, v katere mo- rajo zabeležiti vse postavke poslovnih gibanj. Ker je ta predpis za mnoge obrtnike novost, je poslovno združe- nje Agens pripravilo na se- dežih osmih občin širšega ob- močja seminarje, na katerih je predavateljica zelo nazorno tolmačila to zahtevno in hkra- ti odgovorno delo. Na semi- narjih so sodelovali tudi in- špektorji občinskih davčnih uprav. V kolikor je šteti pobudo po- slovnega združenja Agens kot pomemben prispevek k re- ševanju zahtevne naloge, se adi, da bi lahko tudi in tam davčni inšpektorji jasneje tol- mačili sjvoje poglede na ргзг vilno vodenje poslovnih knjig in s tem tudi najrazličnejših postavk. BLAŽ ARNIČ Zdaj se je stresla tudi mo. gočna Radula in zajokala. Gozdovi so zacepetali v tiši- ni in globokem spominu; nič več ne bodo videli človeka, ki jim je zaupal svoje bistvo, svoje življenjsko delo. Z bo- lečino v srcu so sprejeli vest o smrti skladatelja, našega največjega simfonika in člo. veka, ki je tako zelo ljubil svojo zemljo, ljudi in borbo za lepše življenje, Blaža Ar- niča, vsi tisti, ki so ga poz- nali osebno ali preko števil- nih njegovih del. Vest o njegovi smrti je bi- la kratka, zato pa toliko bolj boleča. V prometni nesreči je izgubil življenje... Mi pa moramo dodati, da je Blaž Amič prenehal snovati in komponirati samo en dan po 69. rojstnem dnevu. Rodil se je 31. januarja 1901. leta blizu Liič v Gornji Savinjski dolini. Z njim pa se je rodila tudi glasba, saj se ji je predal in jo vzljubil že takrat, ko se je kot mlad pastir podil po sončnih paš- nikih in se oziral k svoji Raduhi. In ko se je'srečal z glas- beno ustvarjalnostjo kot štu. dent na glasbeni akademiji in pozneje kot profesor za kom- pozicijo na akademiji za glasbo v Ljubljani, ni iskal vzornikov drugje, saj je imel v domači zemlji, v Raduhi, v domačih ljudeh in borbi za svobodo dovolj močno o- poro. Tu je našel svoj ^ezik, tu ga je prevzelo hrepenenje po glasbeni ustvarjalnosti in tu je črpal svojo izredno živ- Ijenjsko silo, vedrost. Blaž Arnič je bil predvsem simfonik, slovenski simfo- nik. Skomponiral je osem simfonij, v katerih opeva naj- različnejše teme, predvsem pa svojo zemljo, ljudi, bor- bo. šesta med njimi je po vsebini avtobiografska. Poleg tega je napisal več drugih del; žal pa mu je željo — ustvariti slovensko opero — pretrgala močnejša sila. Blaž Amič je bil glasbenik našega časa, našega človeka in паЛе revolucije. In prav zato ga bomo pogrešali toli- ko bolj. Milan Božič ŠE PREPOGOSTO JE ČLOVEK LE DELOVNA SILA Na predlog Borisa Strohsa- cka, odgovarja na vprašanja JOŽE UNVERDORBEN, dipl. iur., predsednik občinskega sodišča v Šmarju pri Jelšah. V zadnjem času je zopet izbilo v ospredje vprašanje razvitih in nerazvitih slovenskih območij. Tudi Kozjansko. Vi ob vašem delu poznate Kozjansko z druge plati, s tiste, razgaljene, brez vseh navlak. Ф »Kozjansko je znano, pro- blemi tudi. Zato ga ni treba »znova odkrivati«. Tisti osnovni problem, zaradi katerega je da- nes Kozjansko to, kar je, so ne- vzdržne komtmikacije, ki ustvar- jajo zaporo temu območju.« — Gospodarstveniki, tisti, ki sploh povedo kaj o načrtovanju rešitev za nerazvita območja, vsak po svoje nakazujejo rešitev. Kaj menite vi o teh možnostih, glede na to, da razmere poznate in tu živite? Ф »Kozjansko je treba pribli- žati tržišču, čeprav sicer zaradi razdrobljenosti kmetij in znani konfiguraciji zemlje, kmetijstvo ni sposobno preživeti vse te Iju- dd, je to vseeno najosnovnejši po- goj za nadaljnji razvoj. Tako pa zaradi nevzdržnih cestnih razmer še to malo tržnih viškov s tega območja ne pride do potroš- nika.« ' — Razvoj kmetijstva je v neki meri uravnaval kmetijski kom- binat. Kaj menite o dosedanji politiki te ustanove vi, kot ne- strokovnjak? % »Ce izhajam iz tistih spoz- nanj, ki so mi znana iz sodstva, kombinat ni bil tisti,, ki bi reše- val tudi tiste probleme, ki so bistveni za kooperanta, torej za- sebnika. Prav zaradi dejstev, ki so bila izoblikovana tu na sodi- šču ob raznih sporih se mi zdi, da se je kombinat preveč usmer- jal na lastno proizvodnjo in ver- jetno zanemarjal sodelovanje s kmeti. To pa je za razvoj kme- tijstva nekega območja zelo bi- stveno.« — Ob naši analizi razmer na Kozjanskein se pogosto srečamo s problemi dedovanja. Ti proble- mi so verjetno najbolj prisotni prav tu na sodišču. Ф »Nekateri postavljajo, da je za razmere na Kozjanskem kriv zakon o dedovanju. Jaz pa pra- vim, da je to daljši proces, ki ni od danes in včeraj. Prav gotovo, da je problem dedovanja na Ko- zjanskem zelo prisoten. Te pro- bleme pa pogojuje ta izoliranost območja, zatem ukrep, kot je agrarna reforma, ki je razdrla še tisto nekaj večjih kmetij, ki so bile. Zaradi bede, so ljudje never- jetno navezani na zemljo, to je na edino dobrino. To moramo razumeti. Značilnost za malopo- sestnike so ti neštevUni in vsak- danji spori na primer za mejo. Na oko je to nepomembnost, vendar prav ti spori pogosto vo- dijo do problemov in tragedij. Dejstvo je namreč, da v teh naj- siromašnejših predelih žive lju- dje od te zemlje in za njih pred- stavlja že ena ped zemlje več ali manj, pridobitev aH izigubo »ve- like« lastnine. Ob našem delu smo prišli do žalostnega spozna- nja, da so odnosi ljudi ob mah posesti zaostreni. Na večjih po- sestih tega ne srečujemo, kot tjudi ne spore okrog dediščin.« — Pa vendarle, mar ljudje ne spoznavajo, da drobljenje že ta- ko razdrobljene zemlje ne vodi v blagostanje? Џ »Kot rečeno izbijajo proble- mi dedovanja praviloma in le samo na majhnih posestvih. Na večjih teh problemov ni. Po tra- diciji sta navadno oče in mati lastnika, če eden umre, otroci octetopajo svoje deleže prežii lemu. Pri majhnih pa ob take primeru izbije problem dedo? nja v vsej svoji grobi obliki. G: tudi zato, da niti eden od otro ki bi posestvo prevzel v upra 1 janje ne more zaradi socialn razmer poravnati dajatev ostali sorodnikom, sam pa tudi nin potrebnega denarja za inves cijske naložbe, zato je tudi ] prevzemu gospodarstva obsoji na — životarjenje.« — Veliko število ljudi s te območja se je raztepio po svet Se ob tem porajajo kakšni pi blemi? Mogoče še to: kakšen « nos imajo ti ljudje do svoj staršev? Ф »Drži, ogromno naših Ijii je v 2iamejstvu. Od približno 4 spisov o zapuščinskih razpravi je vsak drugi obstal zaradi tisti ki so v zamejstvu. Toda ti poi vadi odstopajo svoje pravice ta ki ostajajo. Nekoliko se zade zamota v primerih, ko gre otroke iz različnih zakonov. Večina otrok je močno nav« na na svoje starše. To sklepa tudi po tem, da na zapuščinsii razpravah poskušajo uveljav pravico, ki je naša zakonoda nikjer ne določa, da se nami lahko vračajo občasno — doux — Na podeželju prav zaradi navezanosti na zemljo, ki je vi sih le strah pred ekonomski neuspehom, srečujemo prima ki po svoje ilustrirajo obstoj« razmere. Gre namreč za tiste I godbe, ki jih sklepajo na prin občani pred sklenitvijo zveze, »Te pogodbe so materialno i go tovilo mladim za njih obsk Mnogo je primerov, ko predsld nitvijo zakonske zveze na s» šču sklenejo pogodbe o preno lastništva na mlade. Toda tu i gre samo za materialno kori brez čustev. — Kako vplivajo te raznie na strukturo krmiinala? ® »Ta beda se globoko odr« v kriminalu. Ogromno kaznii dejanj nastaja zaradi teh maj nüi medsebojnih sporov zar» vode, mej in cest. Poleg tega i je tu najpogosteje prisoten ali hol.« — V čem vidite vi rešite* teh problemov in tega stanjs' Ф »Problemi Kozjanskega ' zamotani, toda treba jih je ' četi reševati. Ce ne bi pre* analizirali in se odločili za vanje posameznih problemov ko j, do današnjih razmer ne prišlo. Toda rešitve čez noč | — Koga predlagate za naslj nji intervju? Ф »Bojana Glavača, direktö« gimnazije v Velenju, da bi i vedal kaj več o tem, kako v^ jati mladino, da bi se ta ij drugim po končanem šolH vrnila domov in pripK>mogl® razvoju kraja.« J JANEZ SËV^ POSEBNE RAZMERE Ia v posebni šoli praktično sploh ni. Po nadaljnjih pKidatkih vodstva so v zadnjih dveh letih poskrbe- GRADNJA NOVEGA POSLOPJA ZA NJEN USTREZEN POLOŽAJ POSEBNE SOLE li za osnovna in posebna učila na celjskem oddelliu. Kupili so med drugim vsa avdivizualna sredstva in poučne filme, kar omogoča pouk v smislu sodobnih metod. Kinoprojektorjev v vrednosti več kot 5 tisoč din Pa jim je kupil Celjski tisk, ki se je zato odpK)- vedal vseîi) novoletnim čestit- kam. Solsiko vodstvo si prav tako prizadeva za izpolnjevanje uči- teljskega kadra. Prosvetni delav- ci so že pred leti pričeli izredno študirati na pedagoški akademi- ji v Ljubljani; tretjina jih je diplomirala, 41 pa jih še študira. V tem šolskem letu naj bi diplo- miralo 10 učiteljev. Poleg tega, da ima šola tudi ustrezne strokovne službe, vzdr- žuje redne stike s starši v obliki pogovorov ob nedeljah Pomemb- no je, da vlada s te sti'ani veliko zanimanje, saj so lani zabeležili obisk 500 starSev, nekateri so prišli celo iz Litije in Murske Sobote. Gre za obliko delovnega značaja, v kateri starši posluša- jo predvanja in pridejo v stik z razredniki, s katerimi se lahko pogovarjajo o vprašaniiih, ki jih zanihiajo. Vodstvo šole je v Z9.dnjem ča- su uspešno rešilo zlasti problem zaposlovanja in sicer tako, dn se že ob koncu prvega polletja sestanejo komisija za poklicno usmerjanje, socialni delavci iz občin, od koder so absolventi, zastopnik zavoda za zaposlova- nje in šefi kadrovskih služb iz podjetij, k; naj bi učence гаро- slila. Odncsii na tej relaciji so za zdaij najbolje urejeni s tovar- no EMO, Toprom, Obnovo, Ta- petaištvom, s komunalnim pod- jetjem Ceste iM kanalizacija, medtem ko se v zadnjem času oglašajo tudi zasebni obrtniki. Zelo dobro so se doslej obnesle absolventke ▼ šivanju, kar po- meni, da so si v šoli pridobile potrebno spretnost. Poseben problem posebne šole sta oba domova, ki delaita v zelo skromrjdh razmerah in sta bila do lani tudi skromno opremlje- na. Lani je uspelo dom na Golov- cu opremiti z novimi ležišči, ki nudijo več udobja in domačno- sti, podobno nameravajo prihod- nje leto opremiti tudi dom v Dobrni. Zelja zavoda je, da bi prihod- nje leto, ko bo slavil 25-letmco svojega obstoja, odprli novo Šo- lo, ki bo vsekaikor pomenila ve- liko pridobitev za Celje. Omogo- čila bo namreč duševno prizadeti mladtini, da be bolje kot doslej razvila svoje sposobnosti in se s tem čutila tudi bolj enalioprav- no v odnosu do mladine, ki se šola v normalnih razinerah. D HRIBAR JUBILEJNI KONCERT UPZS V četrtek je nastopil v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. V prvem delu koncerta smo poslušali dela pretežno slovenskih skladateljev od Gallusa do sodob- nika Gabrijelčiča. V skadbah treh pomembnih imen sovenske zborovske ustvarjalnosti (Gallus — Adamič — Simoniti) je pokazal zbor svojo največjo izrazno moč. Večina skladb je bila izvajana prepričljivo, z ve- liko dinamično lestvico in mogočnimi, zvenečimi akordi. Drugi del sporeda je bil mešan — od renesančnega A. Willaerta do St. Mokranjca in priredb slovenskih ljudskih pesmi in v izrazu kot tudi v kvaliteti nekoliko šibkejši. Solistični vložki so poživili izvajanje, med temi sta najbolj ugajali obe sopranistki. Zbor vadi dva do trikrat letno v šolskih počitnicah intenzivno po več dni skupaj. Tudi ne gre prezreti, da vodijo člani 68 pevskih zbo- rov, med katerimi poznamo nekaj zelo kvalitetnih. Bolezen naših me- šanih zborov je nenehno pomanjkanje moških glasov, še p>osebej te- norjev. Tudi E. Adamiču te težave niso prizanešene, pojačani tenorji in basi bi vsekakor pripomogli do večje zvočnosti in homogenosti. Žen- ski zbor je glasovno zelo dober, glasovi čisti, intonacija na visoki rav- ni; višine so v sopranu gibke in lepo zaokrožene, srednje lege polno doneče in z lepimi dinamičnimi odtenki. V celoti dosega zbor na mno- gih mestih močne dinamične efekte, ne da bi jih pretiraval, paini bi mogli biti mestoma še subtilnejši. Umetniški vodja je Branko Rajšter, izkušen zborovodja, odličen muzik, poln energije, ki prenaša svojo sugestivno moč na pevce, E. K. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Slovenski kulturni praznik, posvečen obletnici smrti Fran- ceta Prešerna, nas vsako leto znova spodbuja v kulturnih prizadevanjih, da hi obogatili in oplemenitili našo vsakda- njost in v duhu pesnikove za- puščine ovrednotili trenutek našega časa. Letošnji praznik ima še to liko večji pomen, ker sovpa- da z napori naše narodne skupnosti, da bi področje do- slej zapostavljene kulture u- redili v korist njenega sploš- nega napredka, izraženega tu- di v mnogih mislih Franceta Prešerna. Ta praznik bomo letos v Celju proslavili še posebej slovesno. Svet za kulturo in znanost občinske skupščine ter občinski svet zveze kultur- no prosvetnih organizacij bo- sta v petek, 6. tega meseca ob 20. uri pripravila v Narod- nem domu svečano akademi- jo. Nastopili bodo otroški pev- ski zbor glasbene šole, mla- dinski mešani pevski zbor gi- mnazije, moški komorni zbor, baritonist Stane Bizjak in članica SLG Marija Goršiče- va. Istega dne popoldne bodo v Likovnem salonu odprli III. pododborovo razstavo, zdru- ženo z nastopom moškega ko- mornega zbora, od tega dne dalje pa bo v Muzeju revolu- cije odprta stalna zbirka, v kateri se bo menjavalo kakih 40 doslej odkupljenih slikar- skih del, grafik in Skulptur. V zbirki so zastopana dela slo- venskih avtorjev, nastala iz- ključno po osvoboditvi, če- prav manjkajo, da bi bil pri- kaz posameznih obdobij celo- vit, še številni zastopniki, je razveseljivo, da je sredstev za odkupe vsako leto več, s či- mer bodo lahko vrzeli izpol- nili. S prireditvami, posvečenimi slovenskemu kulturnemu praz- niku, bomo letos v Celju do- stojno počastili spomin F ceta Prešerna, razveseljivo hi bilo, ko hi bila tudi udeležba občanov temu primerna. dhr Po tekmovanju smo bili utru- jeni Želeli smo si počitka Do- brega pčitka. Vina. Rib. Atletike smo imeli vsi preiko glave. Več i^ot doA^olj. Pet dni. Dan za dnem. Neusmiljeno. Vedno znova. ^ Vsake dobre stvari se enkrart; človek naveliča. Ne preostane ti '^gega, kot da se umakneš v prostor, ki ti v dani situaciji po- '^eoi spraznitev_ Spiraznitev pred ^^tгujenostjo, pred lepoto, pred kar te mora po petüi dneh začeti uničevati. Bolj ko je šlo prvenstvo proti koncu bolj sem razmišljal o Iju- "eh, ki so se po nekaj let pri- pravljali za nastop na stadionu Karaiskakis. Pripravljali so se za da bi usi>eli, da bi dokazali Svojo rnoč, svojo sposobnost, ^vojo energijo. Iz leta v leto so "Iteli vse višje; prcxti prvemu mestu Proti medalji. Dan za "'^em so izgubljali na stadionu, J telovadnici, v gozdu, v znoju, zanemarjali so družino, da bi ^бИ uspeh. Da bi premagali 'la^protnika. га uničih. stis- nili k tlom, ga primorali k pre- daji in porazu. Dvigali so uteži, brali literaturo, vedno znova se- dali v dvorano in gledali stro- kovne filme. Vse so poskušali, da bi Ila sejmu aitletov starega kontinenta dosegli uspeh. To so bile bortse ljudi. Borbe osebnosti. Borbe znotraj vsake ga posameznika, ki se je zapi- sal atletiki, športu, entuziazmu, lepoti, moči, prefinjenosti, lju- bezni. Fantje močnih mišic in krepkih postav, dekleta neverjet- nih zmogljivosti so doživljali na atletskem stadionu tistih nelkaj dni zmagoslavja in poraze. Zma- goslavja so dana enim, porazi drugim. Slednjega je bila delež- na večja skupina. Tragično. Nataši Urbančič je zmanjkalo do tretjega mesta in bronaste medalje samo nekaj centimetrov. Ko se je po tekmi vrnila na tri- buno in sedla k razburjenemu očetu se ji je poznalo, da ni za- dovoljna. Ni zadovoljna s četr- tim mestom med najboljšimi me- talkami kopja v Evropi! Ljudje smo ljudje. Nekaj sd žehmo in ko dosežemo več, tudi s tistim nismo zadovoljni, čudno! Ali pa tudi pravilno. Drago žimtar, mož, ki vedno znova vznemirja ljubitelje atle- tike s svojin>i dogodivščinami, je bil tudi četrti, četrti med eli- to! Do medalje, drobnega kosa slabo rdečega predmeta mu je zmanjkalo nekaj centimetrov. Ni bid zadovoljen Celo jezen. Meda- lja. Bronasta medalja mu je zdr. knila iz rok. Morda je nikoli več ne bo videl, ne prijel. Poraz. Miro Kocuvan je tekel v šta- feti. Dobro je tekel. Boril se je kot lev. Dosegli so fantastični rezultat: 39,7! V podfinalu so pre- magali celo štafeto Sovjetske zveze, za katero sita tekla tudi evropski prvak in človek, ki ima letos najboljši rezultat v Evropi na omenjeni progi! Kocuvan ima najboljši rezultat v teku na 100 metrov 10,5: Lendyel 10,6, Križan 10,3, in Karasi 10,5! Skupaj so dosegli 39,7! Samo s predajami in voljo! Vera Nikolič je bila tretja. Ko- maj. Borila se je. Taktizirala skupaj z Roa sem kraj in prostor, kjer nisi vs8k:o leto. Morje nd je v zadnjih mesecih lanskega le- ta naredilo mnogo razburljivega. Nehote sem se sp>ominjal na gr- ško 2^odovino, ljudi, ki so živeli in ki živijo v tej čudovitt deželi. Na vse. Ponovno smo se peljali v naš tabor Ob morje. Ura je bdla že krepko preko polnoči. Zadnji dan Grčije. Čudovite Grčije, pol- ne bogastva, polne zlata, polne tudi revščine in nasilja. Zadnjikrat sem se okopal v morju. Zabredel sem v hladno, vendar prijetno vodo, objel va- love, jih poljubil in zaplan^al. Ta- krat sem pozabil na vse. Tudi nase. Plaval sem. Daleč sem pla- val. In ostali so plavali za mano. Tudi daleč Potem smo se vrača- li. Seveda proti obali Legel sem v šotor in zaspal. Prihodnji dan smo se vračali. Ne na morje, temveč dom.-iv. Bil sem vsega ze- lo vesel, vračanja domov pa še veliko bolj. čudna je moč do- mače zemlje... Prihodnjič: končno doma Urbanistični pel-mel v Atenah LOVČEV TRETJI PONEDEUEK IjOv v tau-jem loviiäcu je z» lovc& hud pa-efcršek, raaen če seveda ni povabljen. Kršitev Oîsemeljiake int^itete potegne za sabo neprijeitne posledice. In vendar so po novem letu laški lovcd uplenili CeQja- ndiom divjega merjasca. Ker mnogim do- godek nd znan, ga opišiimo: Ob nedeljah so Celjani po svojih ho- stžkh na Rifengoadom podili di'/je praši- če. Lovci in kînetje so jih ob ponedeljkih zasledili v reivirju laške družine. Tako se je zbrala ob ponedeljkih po peščica laških »jagrov«, da bi izkoristili ponedelj- kov oddih celjskih divijadi na svojih tleh. Trikrat zaporedoma so v ponedeljkih če- sali hoste tosbran celjske meje. Med naj- bolj zagrizmimi je bil Jože Paj, ki je si- lili in sñil, čeravno so nekateri obupavali, češ, da je početje' brezupno. Toda tretji ponedeljek je poéüo. Lo- vec Kari Bovha, pivovarski mojster iz liHšilcega je s svinčenico podrl merjasca, kd brez Icn'Ske laiU>vščine ni tehtal pod 170 kilogramov. Pravijo, da je od veselja poplesaval okoli plena in izhodil prav- cato stezo, preden sk) to'/aniši prišli do njega. Bližnji kmet jih je nalll z vinom in žgfdnjem, prašičja jebrca pa so se podalj- šala v gostijo pozno v tOriCOMO noč. Kdor čaka, dočaka. Laščani so bojda sledili tudi divjo prašičjo mater z šestimi mladiči. Pa s» jo pustili v miru, kajti, še bodo lo-.'ßkl ponedeljki, če si celjsiki prašiči ne bodo poiskali ztočišče, kjer si bodo odpočili ušesa od nedeljskega hiru- šča, kje drugje. Sčetinar je pordečil sneg v 2ikovci, kjer, odkar pomnijo ljudje, .še niso imeli to vrsto kolin. Na gornji sliki trdovratni Jože Paj čestita srečnemu strelcu Karhu Bo^^hi. J Kr. KOMORNI ZBOR V GORICI Na povabilo Slovenske pro- svetne zveze je celjski komor- ni moški zbor pod vodsjtvom prof. Egona Kimeja sodeloval v nedeljo, 1. februarja popol- dne na osrednji proslavi v Gorici v počastitev slovenske- ga kulturnega praznika. četudi so na proslavi sode- lovali še dragi, je bil nastop celjskih pevcev v središču pozornosti in glavna točka nadvse uspele prireditve, ki je vnovič potrdila, da sega slovenski kulturni prostor tu- di čez državne meje. Celjani so se predstavili s štirinajstimi slovenskimi na- rodnimi in umetnimi pesmi- mi; na željo isn zahtevo ob- činstva, ki je povsem napol- nilo dvorano slovenskega kulturnega doma, pa so do- dali še tri. M. B. LETOPIS CENTRA ZA BLAGOVNI PROMET Kot vsako leto je šolski center za blagovni promet v Celju tudi tokrat izdal letopis za šolsko leto 1968/69. Ta skrbno urejen pregled minu- lega šolskega dela in življe- nja pa je tokrat pomemben tudi zavoljo tega, ker je v njem zabeležena stoletnica tr- govskega šolanja v Celju sploh. In končno, gre še za en jubilej, za deseto obletnico poslovodske šole, ki dela v okviru šolskega centra. ZBORI VOLIVCEV Od 21. januarja do vključno 1. februarja so büi v celjski občini zbori volivcev, na kate- rih so razpravljali ne .samo o reaUzaciji lanskega občin- skega proračuna in skladov, temveč zlasti še o predlogu letošnjega proračuna in skla- dov. Poleg tega se je na zbo- rih razvila živahna razprava o delu občinske skupščine. tu in tam pa tudi o delu krajevnih skupnosti. Vsega skupaj je bilo v tem času 23 zborov volivcev. OBČNi ZBOR LJUBITELJEV CVETJA Hortikulturno društvo Ce- lje bo imela svoj redni letni občni zbor 12. februarja ob 17,30 v spodnji dvorani Na- rodnega doma v Celju. Po poročilih bodo sprejeli pro- gram dela za prihodnje leto, dopolnili društvena pravila, volitev predsednika, odbor, delegate za zvezno skupščino itd. Po končanem zboru bo mag. pharm. Bogdan Kramer predvajal svoj barvni film o potovanju na Nizozemsko. T. TAVČAR TRIJE NASTOPI «SYNKOP« Obnovljen ansambel Syn- kop iz Celja je v zadnjem času imel v Celju in Žalcu več uspelih koncertov. Zaradi odličnega igranja so jih po- vabili, da bodo 21. februarja nastopili na elitnem plesu Društva inženirjev ifi tehni- kov v Narodnem domu, kjer bodo spremljali tudi Nina Ro- biča ter na maturantski ples gimnazije v Kopru. Ansambel se je povečal še za enega člana, saj je pristopil Marjan Kovše, ki igra pozavno in orgle. T. V. POHOD NA PAŠKI KOZJAK člani taborniške skupine II. grupa odredov iz Celja bo v februarju pripravila spo- minski pohod po poteh XVI. divizije iz Dobrne na Paški Kozjak. Pohod bodo organi- zirali skupaj z Zvezo bo]:cev na Dobrni, že prihodnji me- sec pa bodo začeli s ponov- nim urejevanjem tabornega prostora v Kokarju pri Mozir- ju ter za praznik žena pri- pravili v svojih klubskih pro- storih proslavo s kulturnim programom. T. V. TEČAJI PRVE POMO- ČI ZA GASILCE IN ŠOFERJE Občinska gasilska zveza in komisija za prvo pomoč pri občinskem odboru Rdečega križa sta organizirali tečaj pr- ve i^omoči- Vanj so se vklju- čili po dva do trije gasilci iz gasilskih društev v celjski ob- čini in tečaj je uspel tako številčno, kot tudi po vsebini. Tečaje prve pomoči pa bo- do opravili tudi šoferji. Pri šolskem centru Borisa Kidri- ča so že začeli dva tečaja, v katerih bo približno 70 sluša- teljev dopolnjevalo znanje, ki ga pridobivajo v rednem šo- lanju. Podoben tečaj, pa so izvedli tudi pri združenju šo- ferjev in avtomehanikov in sicer za poklicne voznike mo- tornih vozil. PRIDNI KRVODAJALCI Celjski krvodajalci so v mi- nulem letu presegli paln od- daje krvi. Namesto 772 litrov so darovali 905 litrov te dra- gocene tekočine. Krvodajalst- vo v ostalih občinah pa je nekoliko manj razvito, zato imajo v celjski bolnišnici — posebno ob nujnih primerih, ki običajno terjajo velike ko- ličine krvi — še vedno teža- ve. Prav bi zato bilo, če bi zgled krvodajalcev iz celjske občine spodbudno vplival tu- di na občane v sosednjih ob, čin ah. MALI KINO V GABERJU v vzgojno- varstveni ustano- vi Tončke čečeve v Gaberju imajo »mali kino«. Gre za predvajanje pravljic s pomo- čjo barvnih diapozitivov, ki so ga vzgojiteljice te vzgojno- varstvene ustnove pripravile tudi za otroke okoliškega ob- močja. Filmske predstave so razmeroma dobro obiskane — podobno kot to velja za prav- ljične ure, ki so jih z velikim uspehom organizirali tudi vi nekaterih drugih celjskih vrtcih. MALI INTERVIU Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Roman Fonda Stal je sredi odra. Velike- ga odra. In pel je kot veliki pevec. Dobri pevec. Na to sicer nismo bili navaj^i, vendar prav zaradi tega nas je presenetil. Roman Fonda. Mož, oziroma fant starejših let, ki igira na trobento in poje. Vse naporno delo poč ne ipri priznanem in znanem zabavno — glasbenem an- samblu SynkO(pe. (*la.sba? »Moje veselje.« Igraš? »Trobento.« Kdaj si začel? »1958.« Kje? »V Šošta- nju.« Pri kom? »Očetu.« Glasbenik? »Kdo?« Oče, »Se- veda.« Prvi orkester? »God- ba na pihala.« Presenetljivo. »Za koga?« Verjetno za mene. Sicer pa, začetek je bil do- ber... »To ti rad verjamem Nadaljeval pa sem v boljših ansamblih.« Katerih? »Po- znaš Synkope?« Poznam. »Torej?« Vse O. K. Greva naprej. Kje si študiral glas- bo? »V Ljubljani, Maribo- ru.« Kje si igral? 7>Slovenija me pozna.« Re.snično? »Vpra- šaj jo.« Zakaj imamo v Celju tako malo dobrih zabavnih ansam- blov? »Pogoji niso preveč do- bri.« Je v Celju malo dobrih glasbenikov? »Ne. Vzrok je v tein, da kdor konča sred- njo šolo gre v Ljubljano, če igra kakršenkoli instrument in to dobro, potem gre k ljubljanskim ansamblom. V Celju nastane praznina.« In če bi ti glasbeniki ostali v Celju? »Bi bilo vse v redu.« Pred nekaj meseci ste us- tanovili nov ansambel s sta- rim imenom. Zakaj? »Roman Mazej je odšel v vojsko, dru- gi drugam. Ostali smo sami. In? »Pomagali smo si z žalski- mi Vokali, ki so bili v istih- težavah, kot mi.« Zdaj? »Pripravljamo nov program.« Boste uspeli? »Moramo. To je cilj.« Vas ljubitelji glasbe po- znajo? »Dobro.« Potem je odšel, čas mu ;e prav ta'ko dragocen, kot vsem nam. Dobil je zaposlitev. Do- bro zaposlitev. Takšno, kot jo ljubi, čestitam. POKAL PARTIZANU V ŠMARTNEM Pokal zveze Partizan Slove- nije (vaška društva) je prejel med drugim tudi TVD Parti- zan Šmartno ob Paki. V dru- štvu je včlanjenih 180 članov, med katerimi je tudi nekaj žensk. Po tekmovalni plati je tukaj najbolj delavna nogo- metna sekcija, namiznoteni- ška sekcija in košarkarska sekcija. V sezoni pa deluje tudi smučarska in plavalna. T. Tavčar NOVI DELAVCI Lani je bilo v povprečju v gospodarstvu z učenci vred zaposlenih 11.703 delavcev, kar je za 13,43 odst. več kot predlani. Tovarna gospodinj- ske opreme Gorenje je v e- najstih mesecih 1969. leta zaprosila 880 delavcev, od tega 355 žensk in 525 moških. Ostali većji odjemalci delov- ne sile v občini so še To- varna usnja Šo&tanj, Splošno gradbeno podjetje Vegrad ter Rudnik lignita Veleiije. J. B FEBRUARJA DVE TRGOVINI Dobro založena trgovina je postala tako nujen del naše- ga življenja, da je težko, če moramo uro ali več do nje peš. Tako se bodo v teh dneh razveselile gospodinje v Dra. ži vasi, ko bo podjetje Dra- vinjski dom odprlo novo tr- govino. Ta mesec pa bodo odprli tudi s^opostrežno tr- govino v Stranicah. PREDVSEM O KRAJEVNI SKUPNOSTI Izmed 18 krajevnih organi- zacij SZDL jih je že 15 imelo konference. Tako se sedaj na- njo pripravljajo v Tepanju in na Resniku, kjer bodo predvidoma razpravljali naj- več o delu in krajevni samo- upravi. O tem je bilo tudi največ besed na včerajšnji konferenci krajevne organiza- cije SZDL Slovenske Konjice, čutiti je, da bi ta centralna krajevna organizacija lahko bolje delala, če bi imela ne- koliko manjši teren. AKTIVNOST ŽENA Konferenco za družbeno ak. tivnoEt žena čakajo v prihod- njosti precejšnje naloge za uresničitev namena konferen- ce. Zadnje volitve so pokaza- le, da ženske premalo sode- lujejo v družbeno političnem življenju in jih zato tudi manj upoštevajo. Potrebno bo tudi zelo konkretno delo pri reševanju vprašanja otroškega varstva, ki glede na kapacite- te še nikakor ni zadovoljivo. NOVOGRADNJE V ŠKALCAH Prihodnji mesec bcxio v škalcah pričeli graditi novo samopostrežno trgovino pavi- Ijonskega tipa. Prebivalci no- vega naselja so morali do- sedaj hoditi v Slov. Konjice. Zgradbo bodo predvidoma končali do meseca avgusta, ilkrati s tem bodo letos še adaptirali samoizbirno tekstil- no trgovino v Zrečah. Tako bo imelo trgovsko podjetje Dravinjski dom 25 lokalov, od tega tri samopostrežbe. KUHARSKA UMETNOST Za mlado ženo je zelo po- membno, če zna kuhati, saj ne- kateri resno mislijo z rekom »ljubezen gre skozi želodec«. Tudi domačinke v Slov. Ko- njicah se tega zavedajo. To- liko bolj dobrodošel jim je zato tečaj Delavske univerze o prehrani, pripravi jedil, ure- janju stanovanja ter samem kuhanju. Za 50 ur teoretič- nega in praktičnega pouka bodo tečajnice plačale 140 dinarjev. VEDNO VEČ ŠTIPENDISTOV Delovne organizacije v Slo- venskih Konjicah imajo ve- liko razumevaje do domačih dijakov in študentov. V ob- čini so ustanovili sklad za štipendiranje in kreditiranje pri temeljni izobraževalni skupnosti, ki ima trenutno 60 štipendistov. Sredstva so prispevale delovne organizaci- je, ki imajo poleg teh tudi lastne štipendiste. MLADINA IN ^ Pred kratkim je bii rici pri SUvnici ust^ aktiv ZM. Tako je пу^ organizacija po nekaj ponovno oživela, тог(|,' bolj, kot so pričakovj tiv je postal najpriza^ organizator družbenega nja v Gorici. Zelo dol) delujejo s Prosto vol silskim društvom, kate] dincem odstopa prosy sobotne plese. Poleg 3 je aktiv načel tudi atJ jevne probleme; njego^ je še b olj očitno, .saj ¡ jevni odbor SZDL že ^ popolnoma pasiven, h bcdje ilustrira dejstvo j kasirana članarina za na območju te krajevju nosti že več kot tri |( za j. KANALIZAClj ŠE NE BO v Gorici pri Slivm staja vedno bolj pereč lem kanalizacije. V z¡ času je bilo zgrajenih novih hiš, iz katerih od fekalije kar po površij Ije, kar seveda zelo \ gled naselja. Svet b skupnosti je o proble večkrat razpravljal in rešitve, toda do sedaj bilo storjenega nič. E hod je vsekakor uredil nalizacije, kar pa sev uresničljivo brez str pripravljenih načrtov. KONFERENCA O KMETIJST\ v nedeljo je büa \ jurju konferenca ZM ( lemih in perspektivai tijstva. V uvodnem r je član predsedstva Jož nak podrobno analizira tijsko situacijo v obči: Možakar je da bi poravn' je nervozen. ^ »mrtvo« osno^ voza nI bila , inpolumiin ^ negotovostjo i poravnanih d® dobil pot,rdU3 ■ na. konferenca, "" 5r z njdmi seznani- KJÍ^ krog mladih. ^ïen^sopovahiûtu- SÏÏvnike Kmetijskega l^ta- med gosti so bul r^i Doslanec ing. Jože občinske f' ter predstavniki E, ifl republiške kon- P ZM^ Mič t UDELEŽENCEV ^A PREVORJU 'prevorju so se na pobu- £va ZM sestali 25. janu- ^fidstavniki vseh krajev- Sizacij ZM. Uvodni tì zveze mladine, zveze , krajevnega odbora kooperantov in živino- L ter ostalih so obsegali L^ aktualno problem^ dela Kozjanskega, ^^so, da za marsikate- ¡aviiost nimajo pogojev, ^ skušali poiskati re- , vsaj najosnovnejše Le potrebe. Na sestan- i bilo окоИ 90 udeležen- med njimi predsednik I in predstavniki občin- konierenc ZK ter SZDL netijskega kombinata. Mič iŠRANGANJE« krajih Savinjske doline tudi drugje je še vedno ju, da mladi vaški fantje bjo« ženina in nevesto, ^je« pride v poštev lem, če ženin odpelje to iz ene vasi v drugo. Џ način je moral ženin i Debelak iz Braslovč ki s^-ojo nevesto Anico I iz Zgornjih Gorč. Od- Ba za dekle je bila pre- loka, saj je znašala kar ^ih tisočakov, kar daje (nno poroštvo, da fantje, denar dobili, ne bo- MALO DENARJA Na zadnjem zboru volivcev v Preboldu so potrdili plan Krajevne skupnosti Prebold. Med najvažnejšim je seveda asfaltiranje odseka ceste od gostilne Cmak do bazena v dolžini 500 m. Poleg tega še vzdrževanje krajevnih cest, ki jih je precej in plačevanje javne razsvetljave. Imajo še več želja, ki pa jih zaradi omejenih sredstev ne bíxlo mogli izpolniti. Tav- KAJ VEŠ, KAJ ZNAŠ O KMETIJSTVU Pod tem naslovom je bila v soboto v dvorani kmetijskega kombinata Žalec quiz oddaja, na kateri so se mladi kmeto- valci iz Galicije, Celja, Šem- petra, Polzele, Vranskega in Braslovč pomerili v svojem znanju iz živHioreje, polje- delstva in hmeljarstva. Vsaka ekipa je imela tri člane, tek- movali pa so v treh težavnost- nih stopnjah. Vsi tekmovalci so pokazali, da vedo o kme- tijstvu precej, vsekakor pa je bila najbolj podkovana ekipa iz Braslovč, ki je tudi zma- gala. Med vseh šest ekip pa je bilo razdeljnih nagrad v vrednosti 12.000 din. To je bila doslej ena največjih pri- reditev mladih proizл'ajalcev pri KK Žalec. T. Tavčar DAVČNE OBREMENITVE Komisija za vloge in pritož- be pri skupščini občine Žalec je imela v preteklem letu 75 prošenj, pritožb in drugih vlog, s katerimi so se na komisijo ali na občinsko skupščino obračali občani ali razne organizacije. Največ £x> se občani obračali na komi- sijo v zvezi z davčno obreme- nitvijo. Ker je pa za odpis davčnega zaostanka pristojen svet za finance, bo komisija odslej take pritožbe v glav- nem zavračala in bo obrav- navala le tiste primere, kjer gre za izjemno teža\Tio so- cialno stanje. T. Tavčar SESTANEK PEVOVODIJ v občini Žalec obstoja 9 zborov, ki jih vodi sedem pevovodij. Na sestanku, ki so ga imeli pretekli petek so razpravljali kdaj in kje bo letošnja občinska pevska re- vija. Sklenili so, da bo v Go- tovljah in sicer 19. aprila. Na njej bo sodeloval tudi pevski zbor iz Doberdoba. Poleg te- ga so sprejeli program pev- skih točk za letošnji občinski praznik občine Žalec, ki bo letos na Ponikvi. Najzasluž- nejšim pevcem pa bodo na eni od teh dveh prireditev podelili Gallusove značke. Tav— VEČ KOT 1500 HEKTARJEV HMELJIŠČ v Savinjski dolini za\'za- mejo največ njivskih površin hmeljišča in to 1577 ha. Od tega je 669 ha v družbenem sektorju in 908 v zasebnem, v letošnjem letu bodo še po- večali hmeljske p>ovršine in za obdelovanje nabavili težjo mehanizacijo ter več škro- pilnic za zaščito hmelja. T. V. TUDI LETOS OBČIN- SKE NAGRADE Vsako leto ob občinskem prazniku v žalski občini po- delijo občinske nagrade kot priznanje za delo. Nagrade prejmejo najboljše organiza- cije, društva in posamezni- ki. Letos bodo podelili tri nagrade, ki jih bodo nagra- jenci prejeli na sla\Tiostni seji skupščine ob osrednji proslavi na Ponikivi. SPOR ZARADI VODE Nekateri prebivalci v Zgor- njem Gaberniku so, tako pra- vijo, ob rekonstrukciji vodo- voda Gabernik — Rogaška Slatina ostali brez vode. Ker bi morali financirati dodatne naprave, če bi hoteli priti do vode, vodo pa so torej po- prej imeli in plačali tudi ustrezni prispevek, je imelo zadnjo besedo sodišče, ki je razsodilo spor prebivalcem v prid. Tožbo zoper komunal- no službo so torej dobili, vprašanje je, kdaj bodo do- bili še vodo. NEZAKONSKA ROJSTVA v občini je bilo lani v rej- ništvu 48 otrok, na novo pa so'jih kategorizirali 40. Hkrati so zabeležili 38 nezakonskih rojstev, pri katerih je bilo treba ugotavljati očetovstvo. 18 zakonov se je razvezalo. V občini tudi ugotavljajo, da je vedno več vzgojno za- nemarjenih otrok, zaradi če- sar je mladinsko prestopni- štvo v porastu. Strožji nad- zor je büo treba odrediti za 18 otrok, povečini z nedokon- čano osnovno šolo. STANOVANJA BORCEV Za stanovanja borcev so la- ni namenili 2,5 milijona din in tako rešili 175 borcev. Nekaj zahtevkom ni bilo mo- goče ugoditi. Prav tako je bi- lo 140 vlog za dodelitev druž- bene pomoči. Redno meseč- no pomoč je prejemalo skup- no 184 borcev NOV, enkrat- no pomoč pa 40 borcev. Tudi borci za severno mejo, ki jih je v občini še 60, so dobili po 600 din pomoči in tri brez- plačne vožnje. PRIMANJKLJAJ V ZAVAROVANJU v občini so bili lani iz- datki za zdravstveno zavaro- vanje prečeg večji od pred- videvanj. Računajo, da bodo imeli po zaključnem računu za 570 tisoč din izgube, ki jih bodo delno krili iz sred- stev rezerve, razliko (393 ti- soč din) pa iz virov izred nega prispevka. Lanski večji izdatki gredo delno tudi na račun prekoračene F>orabe zdravil in naknadnega priz- nanja zahtevkov šmarske zdravstvene službe. dhr ZAMUDA KOMAN- DANTA JANUŠA Na prireditev v Jurkloštru je bil v nedeljo vabljen tudi tovariš Tone Žlindra-Januš, komandant bataljona Kozjan- skega odreda, ki je med voj- no osvobodil s svojimi borci Jurklošter kot prvi kraj na Štajerskem. Ker v vabilu pomotoma ni bila vpisana ura prireditve, je tovariš Januš prispel v Jurklošter šele po- poldne. Bilo mu je zelo žal, da ni mogel sodelovati pri prireditvi in z vsem srcem podpira napore vseh, ki že- lijo čim prej izboljšati raz- mere v tem delu Kozjanskega. USPEL AKADEMSKI PLES Laški akademski klub je v soboto zvečer priredil v do- mu »Dušana Fin^arja« pod pokroviteljstvom občinske skupščine zelo uspelo zabav- no prireditev. Program je bil zanimiv in pester. Pomemtmo je tudi to, da je prireditev potekala veselo, brez sleher- nega neljubega dogodka. kr. SEMINAR TABORNIKOV v Solčavi je bil seminar, katerega se je udeležilo več- je število tabomikov-vodni- kov. Seminar so organizirali taborniki iz Mozirja in Ce- lja. ŠTUDIJA GORNJE SAVINJSKE Znani strokovnjak dr. Meze je končal z delom pri znan- stveni raziskavi Gornje Sa- vinjske doline. Pred dnevi je namreč izdal že tretjo znan- stvéno študijo. Tako je po objavi Samotnih kmetij v Lučki pokrajini in Morfolo- ških osnov Gornje Savinjske doline zdaj izdal še študijo Hribovskih kmetij v Vzhod- nem delu Gornje Savinjske doline. TRETJA ŠTEVILKA GLASILA Izšla je tretja številka ob- činskega glasila, v katerem znani strokovni in politični delavci obravnavajo najaktu- alnejše probleme mozirske občine. Zadnja številka je ne- koliko vsebinsko bogatejša od prvih dveh. SEJA SKUPŠČINE v Mozirju sta zasedala oba zbora skupščine občine. Od- borniki so med drugim po- slušah tudi poročilo o krimi- nalu na območju občine, ana- lizo dela sodnika za prekrške ter sprejeli več odlokov in sklepov. ' ^tl, te. Bil registracije za evoj tovoimjak, torej CaJiajo ^ mogel voziti, ne bo služIl, ne k пед. ^ novega davka na prevoz ... J®^ Vse se je srečno izteklo, vsaj v tem S f P^eru O, bilo pa Je v teh dnevih fee hi zaostankov na davSölnah In kv^J^ davčnih napovedi nemalo netr- vTXíe! „DALI BOMO" Naslednja tri leta bodo za področje družbenih služb v Celju veliko pomenila. 29 milijonov dinarjev ni majhna investicija, še težje pa je bilo vprašanje, kako jih zbrati. Izhod je bil družbeni dogovor občinske skupščine s celj- skimi delovnimi organizacijami, ki bi prispevale toliko, da bo mogoče izvesti zastavljen program. Odziv delovnih organizacij celjske котгше je bil v ogronmi večini zelo dober, ponekod so se odločili, da bodo prispevali še več, kot je bilo odločeno. Postavili pa so zanimivo vprašanje: áSd bodo prispevali twdi tisti, katerih matično podjetje ni v Celju, imajo pa pri nas svoje poslovalnice in si tako v Celju ustvarjajo dohodek. Zato smo obiskali pet vtxJij takšnih poslovalnic m jim zastavili isto vprašanje. STANE PINTER, šef pred- stavništva Slovenijales v Ce- lju: »Na vsak način morajo podpreti to akcijo vsa pod- jetja, ne glede na to v kateri občini je njihov delež. Naša enota zaposluje tudi ljudi, ki imajo otroke v tej občini. Torej gre za nekaj več, kot pa da bi bila to samo občin- ska zadeva. Menim, da je to naša dolžnost. Kljub temu pa mislim, da bi moralo biti fi- nanciranje šolstva drugače urejeno.« LEOPOLD PERC, vodja po- slovalnice Kompas v Celju: »Sodim, da je pravilno, če bomo s skupnimi močmi re- šili vprašanje nadaljne izgrad- nje šolske mreže v Celju na tako zanimiv način. Ni važno, kje je sedež podjetja, saj mi kot poslovalnica participira- mo pri dohodku v tej komu- ni. Mi bomo dali predvidena sredstva. Nisem pa za pogod- bo, ki bi nas obvezovala za več let.« BOCtOMIR JUVAN, poslo- vodja trgovine Peko v Celju: »Imamo centralo v Tržiču, ki je s to akcijo že seznanjena. Menim, da je popolnoma upravičeno, da prispevamo tudi mi, saj tu ustvarjamo do- hodek. Prepričan sem, da sredstva ne bodo nobeno vprašanje, saj smo vsi zain- teresirani za nove moderne šole.« VIKTOR JAGER, vodja po- slovalnice Tobačne tovarne Ljubljana v Celju: »Glede na to, da z našo dejavnostjo ustvarjamo na celjskem po- dročju dohodek sem mnenja, da se mora del sredstev vrni- ti na to območje. Seveda v okviru trenutnih možnosti. Smo v nekoliko težkem po- ložaju, ker gre večina našega dohodka v zvezni proračun, tako, da nam ostane izredno malo, le za proizvodnjo in režijo.« MILENA CADEJ, namest- nica poslovodje trgovine Var- teks Varaždin v Celju: »Prav gotovo je, da smo pri nas vsi za akcijo, čeprav ne vemo kako bo odločila naša upra- va. Varteks ima 250 posloval- nic v Jugoslaviji in povsod v občinah imajo probleme finančnega značaja. Mi se strinjamo, saj tu stanujemo in otroci naših zaposlenih obiskujejo šole v celjski ob- čini.« Kot kaže, so vsi za akcijo, vprašanje je le, vsaj pone- kod, kako bo odločila uprava podjetja. Prav bi bilo, da bi tudi uprave uvidele nujnost takšne akcije in to, da morajo prispevati tudi same za tisto področje, kjer občani uporabljajo njihove usluge. M. S. — T. V. »DRUGA GENERACIJA« XIV. DIVIZIJE IMA BESEDO: OB OBLETNICI POHODA XIV. DIVI- ZIJE, oziroma ob 26. obletnici prihoda na Štajersko, smo naš spominski zapis zasuknili drugače. Pohod je legenda, vse bolj postaja zgodovina in dediščina mladim. ODLOČILI SMO SE ZA MAJHNO ANKETO med že odraslimi otroci ude- ležencev pohoda. Vabili smo jih več, prišlo jih je osem. Toda žal nismo mo- gli vabiti vseh. Žal. V DANAŠNJEM RAZGOVORU SODE- LUJEJO: Barbara Hočevar-Kopačeva, 23, Boris Mavec, 17, Iztok Mavec, 21, Ja- nez Kovačič, 21, Maj'a Nose, 19, Peter Eržen. 20, Smilja Presinger-Kovačičeva, 23 in Urška Kopač, 21. DAJMO BESEDO «DRUGI GENERA- CIJI« XIV. DIVIZIJE, generaciji, ki odra- šča in je že odrasla. Po 26 letih pohoda se rojeva že tretji rod. Rojeva se hi- treje, kot se je drugi, kajti vmes ni bilo vojne . . . STARŠI O SEBI PRIPOVEDUJEJO MALO Na vprašanje, kdo od staršev je bil v XIV. diviziji na pohodu, v kateri brigadi je bil, kakšno partizansko ime je imel in zakaj je imel takšno ime, kakšen je bil njegov položaj med pohodom, so hčere in sinovi odgovorili: BARBARA: Na pohodu je bil oče in sicer v Bračičevi brigadi. Njegovo partizansko ime je Pav- ček. Ime je povzel po materinem priimku. Na pohodu je bil bri- gadni zdravnik. BORIS: Na pohodu je bil oče. Bil je komesar v eni od enot v šercerjevi brigadi. Njegovo par- tizansko ime je bilo Boris in ta- kega je dal tudi meni. IZTOK: Oče je bil šercerjevec á partizanskim imenom Boris. Na pohodu je imel položaj kome- sar j a, v kakšni enoti, tega ne vem. Danes je rezer^vni kapetan. ^^NEZ: Bila sta na pohodu in oče in mama. Oba sta bila v Tomšičevi, oče je bil komandant brigade in pozneje komandant di- vizije, mama pa v štabu dešif- rerka. Očetovo partizansko ime Efenka je nastalo po zaplenjeni pištoli P-1. Mamimo partizansko ime je bilo Ivanka. MAJA: Na pohodu sta bila oba, mamica in očka. Očka je bil ob- veščevalec, mamica dešifrerka v štabu. Očetovo partizansko ime je bilo Jože, mamičino Vesna. PETER: Na pohodu je bil oče. Njegovo partizansko ime je bilo Stane. Bil je intendant v Tomši- čevi brigadi. SMILJA: Brat Janez je že po- vedal o obeh, očetu in mami. Dodala bi le to. da se mi zdi, da je mamica dobila partizansko ime Ivanka na Gorenjskem. URŠKA: O očetu, ki je bil na pohodu zdravnik v Bračičevi bri- gati bi dodala še to, da je očka imel nadimek Pavček že v šoli, :er je bil drobne rasti. Na vprašanje, kateri od pripo- vedovanih doživljajev s straïii staršev se jim je najbolj globoko vtisnil v spomin, so bili odgovori naslednji: BARB.ARA: Očka veliko pripo- veduje. Toda predvsem o drugih. O sebi navadno le šaljive dogod- ke. O njem se spominjam pripo- vedi, kako je po neki hajki zbral razkropljene borce in jih pripe- ljal nazaj v štab. Baje so ga za to sprejeli v Partijo. BORIS: Oče doma ne pripove- duje o sebi. Včasih smo kaj ијеИ iz razgovorov z njegovimi sobor- ci. Mislim, da mu je bilo najhuje takrat na Paškem Kozjaku. IZTOK: Najbolj sem si zapom- nil dogodek, ko je po hudih bo- jih na Paškem Kozjaku ostal ra- njen za divizijo, ki se je prebila in ko so ga zaradi izdaje Nemci ranjenega ujeli. JANEZ: V spomin se mi je vtisnilo zlasti srečanje med ma- mico in očkom. Kot komandant je bil oče strog, tako so pripo- vedovali drugi, brezkompromisen in pošten. Nekoliko so se ga bali in ravno to, da se je v teh oko- liščinah rodila ljubezen med star- šema, se mi zdi nekaj posebno lepega. MAJA: Mislim, da mi je oče najbolj živo opisal dogodke, ko je padel partizanski pesnik Ka- jtih. O sebi ne pripvoveduje rad. Imam vtis, da se ne spominja rad tistih let. SMILJA: Očka nama je z Ja- nezom precej pripovedoval ko sva bila še majhna. Vendar se pripovedi ne spominjam več. Po- zneje v Celju je bil vedno tako zaposlen in toUko z doma, da ni bilo časa. Včasih nas je peljal po partizanskih krajih in pripo- vedoval. Toda spominjam se zla- sti dogodka, ko je strela udarila v d!revo pod katerim je stal in takral je oslepel na eno oko. URŠKA: Res, očka pripoveduje največ o drugih, zlasti o trplje- nju ranjencev. Zlasti prizadet je, ko se spomni padlega pomočnika in prijatelja Draga Bernarda, ki očka ni poslušal, ko mu je sve- toval naj ne ostane v koči, kjer so ga pozneje ubili, čeprav je bil na smrt izčrpan. O SVOJI GENERACIJI OPTIMISTIČNO v drugi skupini vprašanj, o tem, kako bi sami ravnali v po- dobnih okoliščinah, kaj sodijo o svojih vrstnikih, njihovem po- znavanju NOV in pripravljenosti, so hčere in sinovi borcev XIV. odgovorili: BARBARA: Čeprav sem proti vojni, bi v pravični vojni sodelo- vala po svojih močeh. Naši vrst- niki so po mojem seznanjeni z NOV, a menim, da je le precej takih, ki se te veličine ne zave- dajo dovolj globoko. Besede »oh, že spet o teh partizanih« sem žal prepogosto slišala. BORIS: Storil bi kot oče. Mi- slim da več j idei fantov mojih let v primeru potrebe ne bi okleval. Pravim večina. Ne vsi. IZTOK: Sledil bi vzoru očeta. Težko povem koliko mladih bi se udeležilo boja za Svobodo, mi- slim pa, da večina. Z NOV je mladina nekoliko prepovršno se- znanjena. JANEZ: Boril bi se. Z NOV so naši vrstniki kar dobo seznanje- ni, seveda če imajo tudi interes. Sodim, da bi velika večina mla- dih ljudi ponovila dejanja mlade generacije iz let 1941—1945. MAJA: Starši so me vzgojili tako, da bi zavzela pravo mesto v fTrimeru potrebe. Podobno so- dim o svojih vrstnikih. PETER: Bil bi med borci. Mla- dina na splošno pozna vrednote NOV in bi, če bi ji ogrožali svo- bodo, šla v boj za njeno ohrani- tev. SMILJA: Čeprav sem ženska, mislim, da bi bila celo pogumna. Trenutno mislim, da že zato, ker mnogi v nas mlade dvomijo. Mla- dina pa, kaže, ni dovolj sezna- njena. Toda na način, da kar naprej opozarjajo, kot da mladi nimamo osebnosti, ne koristi stvari. O pripravljenosti mladih sodim takole: Vsi, ki jih poznam bi se borili, če bi bilo treba. No, večina vsaj. URŠKA: V vsakem primeru bi se šla borit. V nas mladih je do- volj ljubezni do svobode in do- volj revolucionarnosti. Tako mi- sli večina mladih. Ali je narobe, če nam tega ne bo treba doka- zati. »SPOR« MED GENERACIJAMI PRENAPIHNJEN! O tem, če mislijo, da je spor med starejšo in mlado .generacijo resnično problem in če je, zakaj — mislijo otroci borcev takole: BARBARA: Vselej so bila do- ločena nasprotja med starimi in mladimi. Da mladi tudi sami kaj hočejo, je zagotovilo napredka. Stvari pa bi ne bilo treba dra- matizirati. Obe strani bi morali nekoliko popustiti, se odreči na- pihovanju teh problemov. BORIS: Ne vem, kaj naj si predstavljam pod spore. Mislim, da včasih drug drugega ne ra- zimiemo. IZTOK: Jaz pa mislim, da so za nesporazume krive razlike v letih, drugačen čas. Mislim tudi, da starejša generacija, oropana normalne mladosti tudi ne more prav primerjati med njimi in na- mi. V našo srečo je razlika pre- velika. JANEZ: Vzroki so tudi v vzo- rih. Brez zamere, če rečem, da so nekateri starejši pozabili na bojna gesla, da ravnajo drugače. kot mladi od njih pričakujemo. Ker pa je posploševanje tako na- paka starejših kot nas, se zgodi da s slabim odklanjamo dobro. Jaz k sreči razlikujem drugo od drugega. Toda ali vsi? MAJA: Menim, da starejši pre- več poudarjajo nekatere zunanje pojave v načinu življenja mladi- ne, mi mladi pa v skrbi starej- ših prepogosto vidimo golo na- sprotovanje. Prepričana sem, da nam niso nevoščljivi boljših dni, ampak, da jih skrbi, če bomo kos zdržati tudi slabše. PETER: Mnenja sem, da je pi- sanje in govorjenje o sporih pre- napihnjeno in da registriramo preveč najbolj ekstremne prime- re. Nam mladim naj ne bo šteto v zlo, če hočemo biti tudi izvirni, mi pa bi lahko bolj upoštevali iskušnje starejših. SMILJA: Nesoglasja eni in dru- gi bolj poudarjamo, kot zasluži- jo. Razlike so bile vedno, usodne po mojem nikoli. Preveč besedi- čimo, premalo razmišljamo o zbliževanju. Moja mama si je kot dekle želela lepo kuhinjsko oma- ro, meni je to le del želja. URŠKA: Razlike v letih prina- šajo razlike v interesih, čas na- ših staršev in starejše generacije je bil drugačen kot naš, tudi tempo je zdaj hitrejši. Vendar morda mladi premalo p>osegamo v zakladnico izkušenj, ki jih sta- rejši imajo. ZA IN PROTI PARTIZANSKIM V BITU o tem, če berejo radi knjige s partizansko tematiko, če hodi- jo gledat filme s partizansko te- matiko, kaj menijo o »Neretvi« in kaj o partizanskih pesmih v bit priredbi, so bila mnenja de- ljena: BARBARA: Veliko sem prebra- la, vsaj pred leti. Med illmi mi je bil zlasti všeč »Ne joči Peter« in »Kozara«. Neretve nisem vi- dela. Je kaj narobe, če kdo za- poje partizansko v bitu? Tako se pesmi ne pozabijo, vsebina tako in tako ostane. BORIS: Rad berem in še rajši hodim v kino. Vsi takšni filmi so mi všeč. Partizanske so mi všeč take kakršne so nastale. IZTOK: Veliko sem prebral. V kino hodim in sem videl menda večino partizanskih filmov. Da- jem prednost »Kozari« pred »Ne- retvo«. Poglobi j ene j ši film je. Do- pade se mi partizanska pesem, kot jo zapoje invalidski zbor. JANEZ: Da*, rad prebiram knji- ge s partizansko tematiko. »Ne- retvo« sem videl in sem malo ra- zočaran. Motiv razstrelitve mosta ni jasen in je vendar jedro do- godka. Sem za izvirno partizan- sko pesem MAJA: Zlasti otroške knjige z partizansko vsebino so mi všeč. Filme sem menda vse videla, to- da »Neretve« še ne. Da, dopol- njujejo mi predstave o NOV. Ra- je slišim partizansko pesem kot so jo peli borci, če bomo mi morali kovati nove borbene pes- mi, potem bodo v našem slogu. PETER: Zlasti rad berem do- kumentarne tekste. »Neretve« ni- sem videl. Partizanski filmi so večinoma dobri, so pa tudi taki, ki ne povedo veliko. Nisem za bit priredbe partizanskih pesmi. SMILJA: Zadnje čase zaradi študija ne befem veliko. Kot otrok sem veliko brala. »Neretve« nisem bidela, toda zelo všeč mi je bila Bulajičeva »Kozara«. Bit priredbe partizanskih me ne mo- tijo. Mislim, da jih tako mladina sprejema. Nekoč sem celo slišala pesem »V temnem gozdu ob ta- bornem ognju« v taki izvedbi v luksemburškem radiju. Bi jo predvajali drugače? URŠKA: Da, rada prebiram partizanske knjige. Zelo mi je všeč »Ukana«. Pisec je nepristran- ski. Filme si rada ogledam. Par- tizanske pesmi? Všeč so mi v eni in drugi izvedbi. ŠE TO IN ONO Dosedaj napisano seveda ni vse, o čemer smo se z mladimi pogovarjali. Malone vsi vedo, kakšen vojaški čin imajo njihovi starši. Med imeni njim najbolj znanih osebnosti v XIV. diviziji so omenjali oba komandanta na pohodu Klajnška-Vasjo, Efenka, Kajuha, Badovinca, pa tudi du- hovnika Lampreta, ki je neglede na drugačno svetovnonazorsko usmeritev, vedel, kje mu je me- sto v najtežjih trenutkih svojega naroda. Vse k vsemu. Poglejmo jih prav. Vseh osem mladih ljudi iz- pričuje s svojimi pogledi na pre- teklost in sedanjost svojo globo- ko pK>vezanost z NOV a tudi o njihovi pripravljenosti za primer najhujših preizkušenj ne more- mo dvomiti. Vsi so približno v enakih letih, kot je bila večina borcev XIV. divizije, kot večina borcev v Sloveniji in vsej Jugo- slaviji. JURE KRAŠOVEC Brata Iztok in Boris Mavec Janez Kovačič Urška Kopač Peter Eržen Maja Nose SERVISI . Ç Ipavčevi Renault Zastava Alfa Romeo - Škoda ^ NSL v f-^^TlS ; Medlo^ 16 «a tovorna l'ozila ^ TAM ^ PAP ^ IMV avtoličar. J tovorna vo. Ipavče- )sph P^ za osebna vozila — Zatišje pred zadnjim naskokom... — Prav mi je — je dejal biolog in se sesedel kar na tla — tako utrujen še v svojem življenju nisem bil in ... zebe me! Šele zdaj, ko sta obstala, sta čutila, da je nenavadno mrzlo. Oen si je pomel roke, da bi poživiL krvni obtok. Tako nizke temperature še nikoli prej ni občutil. — Nato bi moral pomisliti — je dejal — s tem, da hodiva navzgor, znižujeva geometrično stopnjo. Za vsakih 33 metrov pade temperatura za eno stopinjo, in zdaj sva pač že precej visoko nad Naseljem. — Najine obleke niso primerne. Doma je pov- sod enaka temperatura, zato naju sploh ne ščiti pred mrazom. Najbolje, da greva naprej, če ho- diva se vsaj ogrejeva. — Da,... toda v katero smer? Dvorana je široka in kdo ve, kje je izhod. — Oen je okleval. — Ločiva se. Ti pojdi na levo ob steni, jaz pa na desno; toda ne izgubljaj se predaleč v stranske hodnike. Od časa do časa pokliči, da se ne izgubiva. Tysson je znova oprtal nahrbtnik in se izgu- bil med kapniki. Oen je še nekaj časa prisluškoval njegovim korakom, nato pa se je' podal v svojo smer. Držal se je stene, kolikor se je le dalo, kajti stalagmiti so bili ponekod tako gosti, da se je le s težavo prebijal naprej. Znova je vključil detektor, toda ničesar ni bilo slišati. Biolog se je oglasil z zateglim: Uu-u! Klic je donel v dvorani in se nekajkrat po- novil v odmevu. Oen je sklepal, da mora dvorana biti zares ogromna, mnogo večja, kot Centralna dvorana v Naselju. Pravkar je hotel odgovoriti, ko je pred njim v steni zazijala odprtina. Previdno je stopil na- prej in zaokrožil z roko, da bi dojel, kako ve- lika je. Nenadoma mu je roka zastala. Na robu odprtine je v svoji višini zaznal gladko površino. Bila je pravokotna plošča, popisana s starodavno pisavo, ki so jo uporabljali ljudje pred katastrofo. Še kot mladenič se je Oen te pisave naučil, bolj za šalo kot iz potrebe. Položil je prste na vklesane črke in počasi prebiral: »Človek! Tvoji predniki so v strahotni zmoti uničili svojo lastno civilizacijo. Dosegli so tako stopnjo razvoja, ki je vodila v samouničenje. Kdorkoli si — ne ponovi tega, čeprav boš nekoč pod svobodnim nebom lahko začel novo življenje!« Oen je čutil, kako ga vedno bolj stiska v grlu. Od razburjenja so mu klecala kolena. Spu- stil je roko, naslonil glavo na zid in obstal ne- kaj trenutkov. To je bila poslanica, njemu in Tyssonu... prvima človekoma, ki se vračata za površino. iVIoral bi biti vesel, kajti cilj je bil tako blizu ... toda ta napis je bil prej svarilo kot vzpodbuda. Zdrznil se je. Nenadoma ni več prenesel sa- mote. Postalo ga je strah. — Tysooon ...! — Daaaaa... si kaj našel? — Biolog se je oglasil z drugega konca dvorane. — Pridi...! Kar čez dvorano ... hitro! Cez čas so se med kapljanjem vode zaslišali Tyssonovi drsajoči koraki. — Poznaš staro pisavo? — ga je nestrpno pričakal Oen. — Misliš tisto, ki so jo pisali pred Katastro- fo? Da! Zakaj? — Potem beri! Biolog je glasno črkoval. Ko je končal, je šepetaje, s potrtim glasom dejal: — Grozno ... kako so ti líudie trneli! — Ener- getik si je z vodo, ki jo je zajel iz kotanje na tleh zmočU vroče čelo. — Koliko pa jih je sploh zbežalo pravočasno s površja? Ali kaj veš o tem? — Peščica! Morda 20 .. 30 ... — In drugi... vsi drugi ljudje so pomrli? Kaj niso, morda, še drugje zgradila podobna na- selja pod zemljo? — Morebiti, toda malo je verjetno, da je zato bilo dovolj časa. Verižna reakcija je bliskovit izbruh energije. Rešili so se lahko le tisti, ki so že prej bili na varnem pod zemljo. Morali so biti pripravljeni na Katastrofo. — Meniš, da so bili opozorjeni? — Tega ne verjamem. Vojna je morala za- četi nenadoma, morda celo brez večjega razloga. Ljudje, ki so preživeli, so morali biti dovolj in- teligentni, da so vnaprej predvideli, kaj se uteg- ne zgoditi. Računali so na to možnost in se pri- pravili. — Vedeli so, da bomo nekoč prišli nazaj — je tiho dejal Oen. — Drugače ne bi napisali tega sporočila. Slu- tiš, kaj to pomeni? — Trenutek. Ves sem zmeden ,.. — Pomisli! Ljudje pred Katastrofo so dobro poznali atomsko energijo. Verjetno so tudi ek- sperimentirali in vedeli, kakšne posledice ima verižna reakcija ... — Da, že slutili kam meriš! — ... če so napisali sporočilo, potem so tudi računali, da bo nekoč znova mogoče življenje na površini. Biolog je prikimal. — Prav im^aš... to potrjuje tudi zadnji sta- vek: »čeprav boš nekoč pod svobodnim nebom lahko začel novo življenje..oh, Oen, upam, da bo res tako, kot misliva. Sonce nama naj pomaga, da se uresničijo najine želje! — Da, Sonce... morda ga kmalu zaznava. Zdaj energetik ni več mogel skrivati veselja. Prijel je biologa okrog ramen. — Prijatelj! Nisi utrujen? Kdo bi zdaj še o tem razmišljal! Predolgo sem čakal na ta trenutek, Bi zdaj poslala spo- ročilo? V Naselju bodo skrbeli. Oen je pomislil. Res bi se bilo treba oglasiti, toda preveč ga je vleklo naprej. — Počakajva raje, da prideva ven — je odgo- voril — več bova lahko povedala. Nato se je na- smehnil: — Veš, tako sem se navadil kršiti tabuje, da mi nobena obljuba ne dela več preglavic. Cisto se bom pokvaril. (Se nadaljuje) PRODAJA VOZIL: Renault - Litostroj, Alfa Romeo, NSU PRETIŠ, Škoda, IMV in TAM Grški vojaški režim je zelo antikomunističen. Toda ne kar zadeva trgovino. Za sov- jetski uvoz velja nižja cari- na od običajne. Grčija je skle- nila vzpostaviti posebno pred- stavništvo v vzhodnem Ber- linu. In pred nekaj dnevi je podpisala z Albanijo trgovin- sko pogodbo — v Parizu . .. Sirska letala so prihrumela nad Haifo in tako nizko le- tela nad mestom, da so šipe mkale. Izraelska letala so Цт vrnila prijaznost in ob petih zjutraj lomila šipe v petih sirskih mestih... V Hoskvi so zelo pohvalili zad- nji plenum CK KP češko- alovaške, na katerem so iz- ključili iz CK nadaljnjih 27 4anov, med njimi premiera cernika. Ni pa znano, ali bo Moskva zdaj dala ČSSR po- sojilo v znesku 500 milijonov dolarjev, ki ga Čehi krvavo potrebujejo. V Moskvi najbrž še niso tako zelo zadovoljni, da bi bili tako velikodušni. .. Predsednik državnega weta NDR Walter Ulbricht je na tiskovni konferenci dejal, da je vzhodni Berlin del suvere- ne NDR in njeno glavno me- sto. Ni pa povedal, zakaj stoji med vzhodnim Berlinom in drugim ozemljem NDR še vedno zid z bodečo žico... Med Hundurasom in Salva- dor jem so se spet vneli manj- ši spopadi, ki se utegnejo razrasti v »vojno«, kakršna je bila lanska »nogometna vojna«. Bolje bi bilo, da ne pride do povratne »nogomet- ne tkeme«, ker je že lanska terjala 5000 mrtvih. Celo za južnoameriške razmere je to le malo preveč... Laburistič- ni voditelj George Brown se je spet »proslavil« s svojim jezikom med obiskom na Srednjem vzhodu. Predsedni- ci izraelske vlade Goldi Meir je dejal, naj bo kar tiho, ker je navadna ruska Židinja, ki je prišla skozi Ameriko v Izrael. Arabskemu veljaku, ki mu je v Jeruzalemu mmal, da Arabci trpijo, pa je od- brusil: »Ne vidim, da bi kaj trpeli. Debeli ste in lepo ob- lečeni. Vi že ne trpite.« ... Drugi sekretar sovjetskega veleposlaništva v Djakarti je obiskal indonezijsko ministr- stvo za verske zadeve in mu izročil magnetofonski trak s citati iz korana v dar. Indo- nezijcem bi bilo bolj všeč, če bi jim izročil kak nov kre- dit. SE O KMETIJSKEM ZADRUŽNIŠTVU Nove kmetijske zadruge Kmetje naj bi imeli možnosti odpraviti praznine, ki so jih sedanje kmetijske organizacije pustile v organizirani proizvodnji — O svoji organizaciji naj odločajo sami o organizirani kmetijski proizvodnji se veliko govori. Nekateri zagovarjajo delo sedanjih kmetijskili organi zacij, drugi pa niso zadovolj- ni Zlasti mnogi kmetje ne. Odbor za zadružništvo in kooperacijo pri gosppdarski zbornici Slovenije pa je pred kratkim zavzel zelo natanč- na stališča. Ta so bila dobro pripravljena, saj jih je se- stavila posebna delovna sku- pina tega odbora in sekcije za kmetijstvo pri republiški konferenci Socialistične zve- ze. Torej ne gre za neko raz- kolnišKO politiko kmetov, temveč kako bi v sedanjih razmerah lahko tudi oni bo- lje gospodarili in živeli. Sedanje kmetijske organá- zacije sodelujejo z večjimi In boljšimi kmeti. Precej je odvisno tudi od bližine. Kmetijski strokovnjaki ne delkov ne, Kmetje, oddaljeni krajev, zlasti če so hribovi- ti, pa tudi odkupovalci pri- delkov ne. Kmetje, oddaljeni od mest, so torej najbolj prepuščeni lastni ianajdlji- vosti in možnostim. Nove kmetijske zadruge naj bi bile predvsem orga- nizacije kmetov, ki so že precej časa Izključeni iz or- ganizirane kmetijske proiz- vodnje in prodaje. Ustanav- ljanje takih zadrug ne bo nobena akcija zoper seda- nje kmetijske organizacije. Kmetje jih bodo ustanavlja U po lastni presoji in odlo- čitvi. Torej gotovo le tam, kjer niso zadovoljni s seda- njo organizacijo. Nekateri člani sedanjih kmetijskih organizacij se bo- jijo — ali predvsem plašijo kmete, da nove Kmetijske zadruge ne bodo mogle uspešno delati. Predlog za novi zakon o zadružništvu, ki ga je odbor prđ gospodar- ski zbornici Slovenije poslal v Beograd, pa kaže, da se tega ni treba bati. Seveda, če bo sprejet. Kmetje — ustanovitelji za- druge naj bi sami odločali, kako bo njihova zadruga de- lala in kakšno administraci- jo potrebuje. Zakon naj bi le določil, da mora poslova- ti kot samoupravna organi- zacija vseh članov, torej kmetov in zaposlenih delav- cev, ki jih v malih zadru- gah ne bo veliko. Predsed- nik zadružnega sveta naj bi lahko bil tudi upravni«. Tu- di knjigovodska in druga dela bi opravljali ljudje, ki bi bili za to le nagrajeni s honorarjem, če ne bi bili polno zaposleni. O višini članskih deležev, jamstvu za poslovanje za- Iruge, organizaciji prodaje )ridelkov, nakupu strojev sa skupno uporabo in dru- tem naj bi odločali člani za- iruge. Vsaka zadruga naj bi li to uredila tako, kot bi se elo njenim članom najbo- je. Zakon naj bi bil tako ši- 'ok, da bi kmetom to omogo- čil. Preprečeval naj bi le špekulacije posameznikov. Kmetom, ki se zdaj ne mo- rejo VKljučiti v organizirano proizvodnjo in prodajo pri- ielkov, bo treba tudi poma- gati, da SI lahko ustanovijo >ako zadrugo Na seji odbo- ra za zadružništvo so raz- E>ravljali tudi o tem. Menili 30, da bo treba takoj po sprejetju zakona ustanoviti iniciativni odbor. JOŽE PETEK PRIPRAVLJENI NA BOJ — Skupina mladih članov palestinske osvobodilne orga. nizacije El Fatah »nekje v Jordaniji« po končani vojaški šoli. Njihov voditelj Ja. ser Arafat jih je pregledal na paradi. (Telefoto: UPI) TELEGRAMI PARIZ — Zahodnonemški ican- cler Brandt je obiskal Pariz in se pogovarjal s francoskim predsedni- kom in premierom. Baje so bili vsi zadovoljni. Nemci, ker so jih Francozi podprli v njihovi politiki do Vzhoda, Francozi, ker jim je obisk politično pomagal pred Pom- pidoujevim obiskom v Washing- tonu. LONDON — Nekaj dni potem, ko_ so veleposlaniki treh zahodnih držav, poslali pismo sovjetskemu veleposlaniku v vzhodnem Berlinu, je Moskva sporočila, da se je volj- na pogajati z zahodnimi državami o Berlinu. TOKIO — Napovedujejo, da bo predsednik prezidija vrhovnega so- vjeta ZSSR Podgomi aprila obi skal Japonsko, ko bodo otvorili svetovno razstavo v Osaki. ESSEN — ZSSR in ZRN sta v Elssenu sklenili največjo povojno kupčijo. Dve tovarni bosta prodali SZ jeklene oevi v vrednosti pol- druge milijarde mark. Po teh ce- veh bodo Rusi pošiljali na Zahod velike količine naravnega plina. RIM — Jugoslovanski konzul Slavko Aleksic je zahtea^al od ita- lijanskih oblasti v Palermu, naj pospešijo postopek v zvezi z ladjo »Cavtat«, ki jo je italijanska obal- na finančna straža odpeljala s se- boj v Palermo pod obtožbo, da je tihotapila tobak. MANILA — V glavnem mestu Fi- lipinov so več dni trajale študent- ske demonstracije, ki so terjale pet človeških žrtev. Predsednik Marcos je vse skupaj pripisal »tuji zaroti«. V^TASHINGTON — DR Vietnam je obtožil ZDA. da so poslale v Laos 5000 plačancev. Kakor po- roča radio Hanoi se ti skupaj s kraljevimi laoškimi vojaki bojujejo proti silam Patet Lao. MOSKVA — V sovjetskem glav- nem mestu so se začeli pogovori med visokim zahodnonemškim fim kcijonarjem Bahrom in zunanjim ministrom Gromikom. HONGKONG — Policija v Hong- kongu je odkrila večje količine po- narejenih bankovcev. Ti bankovci 50 se pojavili v več mesth v Jugo- vTihodni Aziji. Lanski skok: za 3,2 odst. Povečane lanske prodajne cene blaga pri proizvajalcih so bile glede na povprečja v letu 1968 večje za 3,2 od- stotka, medtem ko so bile v decembru večje celo za 5 od- stotkov od povprečja v istem mesecu 1968. V primerjavi z lanskim novembrom so se te cene decembra povečale za 0,6 odst. tedenski zunanjepolitični pregled v Pragi ,је bil pravkar ple- num CK KP Češkoslovaške, ki je po lastnih ugotovitvah postavil temelje za obno- vo »marksistično-leninistične- ga značaja partije«, za njeno »kadrovsko krepitev« in za utrditev njenega položaja in vloge v družbi. Hkrati ,je na- kazal pot za dokončanje po- litične in gospodarske stabi- lizacije do konca letošnjega leta. Trditev, da je postavil te- melje za »kadrovsko okrepi- tev«, zveni nekoliko nenavad- no, če upoštevamo, da je na .tem plenumu »odstopilo« ali bol,je rečeno, da je bilo iz- ključenih 27 članov centralne- ga komiteja. Na plenumu lani septembra je odstopilo ali bi- lo izključenih 19 članov CK. Poleg tega so izključili neka- tere člane CK še prej. Tako je od aprila lani, ko je pri- šla na krmilo države nova vlada, »vzela slovo« skoraj tretjina članov CK. Politični opazovalci sodijo, da so bile le kadrovske spre- membe (po domače: čistka) zelo pomeniiine in verjeuio zadnje v tolikšnem obsegu. Sedanje slovo skoraj 30 čla- nov CK in spremembe v vla- di uradno označujejo kot od- stranjevanje vseh tistih, ki so kakor koli sodelovali pri sno- vanju in Izvajanju politike Dubčkovega vodstva. V tej skupini so bili tudi trije biv- ši člani predsedstva partije: premier Ćernik, prvi sekretar CK KP Slovaške Sadovsky in predsednik sindikatov Pola- ček. Pred izključitvijo jim ni pomagalu niti obilna samo- kritika oziroma kesanje, ki so ga izrazili v pismih pred- sedstvu partije. Opazovalci se strinjajo, da si je s temi »spremembami« Gustav Husak okrepil položaj tako do »desničarjev« kakor do »levičarjev«, in predvsem proti njim. Zdaj naj bi bila pot do »normalizacije odprta. Husak je 5. januarja v inter- vjuju dosti govoril o norma- Cement bomo moraii še uvažati Lam so jugoslovanske ce mentirne izdelale 4 milijone ton cementa, kljub temu pa smo ga morali še 925.700 ton uvoziti — a sredi največje gradbene sezone ga je spet primanjkovalo. Čeprav delajo vse naše cementarne kar s 96-odst. zmogljivostjo so lani za 5 odst. povečale proiz- vodnjo, bodo letos izdelale približno 4,56 milijona ton cementa ali za 14 odst. več kot lani Poročali smo že, da bo cementarna Trbovlje šele do konca 1972 povečala svojo proizvodnjo od 215 na 580.000 ton cementa, v Plev- Ijah pa bo odtlej stekla nova cementarna s 320.000 tonami cementa. Uvoz bo torej po- treben še nekaj let. lizaciji in o tem, da bo »KP( razvijala vse tisto pozitivna kar je prinesel januar 1968« Toda po mnenju sedanjegi partijskega vodstva v ĆSSI je v »praški pomladi« bili bore malo pozitivnega. Da je tako, najbolj zgovot no govori resolucija, ki so^ sprejeli na plenumu. Résolu cija med drugim govori i sistemu enotnega planiranja o popolni obnovitvi gospodar skega nadzorstva partije, i krepitvi zveznih gospodarski! organov (zametek federativni ureditve v CSSR je zavrži-iij in o strožji disciplini niž,jil partijskih enot po podjetjih Moskovski tisk je toplo po zdravil plenum in poleg ob Čistka širnih izvlečkov iz govora Git stava Ilusaka in reierata \ac lava Hule na plenumu ob javil komentarje z ugotovit vijo, da je CSSR stopila »i^ pot krepitve ekonomike«. Zi st danje stanje ' so po mmj nju »Pravde« krivi izključni »antisocilistični razbijašio, elementi v ČSSR«. Res, vse kaže, da je zdai llusaku odprta pot za kotj solidacijo. Toda vprašanje i ali je češkoslovaško Ijudstvej ki ga ni nihče vprašal d svet, tudi za takšno konsolij dacijo. V nedeljo, 1. februarja, ji bila v zahodnonemškem rd stu h^ssenu sklenjena najvefl ja povojna kupčija med Zvd no republiko Nemčijo in vjetsko zvezo. j V navzočnosti sovjetsko^ ministra za zunanjo trgovini Patoličeva in zahodnonemšiil ga ministra za gospodarst*! Sehillerja so podpisali pogoi bo med nemškima koncerni ma Mannesmann in Tbyssd in sovjetskim podjetja »Promsirioimport« o pošilJi 1,2 milijona ton orjaških Л klenih cevi za graditev pHiiiJ voda katerem "i ZSSR če/, tri letii začela ("i bavljati ZRN po tem pit"! vodu naravni plin iz Sibirija Za financiranje pošiljke t'- cevi je koncern 14 zahodij nemških bank dal Sovjet^ zvezi kredit v višini 1,5 nii' jarde nemških mark, o čenil" je bil tudi podpisan spo'' zum. Vse tri pogodbe veljale dvajset let. V teni su bo ZSSR poslala ZRN J milijard kubičnih metrov P na. Sovjetsko naročUo je večje v zgodovini nemške ' dustrije .ieklenih cevi in ^ obsegu znaša toliko kolf^ dveletna proizvodnja кос^ nov Mannè-smann in Thyssí tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m o IZVAJANJU XV. AMAND- MAJA — Gospodarski in družbeno- politični zbor ter zbor narodov zve- zne skupščine so prejšnji teden za- povrstjo razpravljali na pobudo sin- dikatov o uresničevanju XV. ustav- nega amandmaja oziroma o pojavih pri sestavljanju novih statutov de- lovnih organizacij. Sindikati so namreč opozorili, da pri tem silijo na dan težnje po omejevanju sa- moupravljanja. Tako je, recimo, v zamisli poslovnih odborov v mno- gih delovnih organizacijah opaziti težnje, da bi združila oblast v rokah manjšega števila ljudi. Predstavniki sindikatov so v skupščinski razpra- vi poudarili, da ne gre za spopad med direktorji oziroma tehnično in- teligenco na eni strani ter neposred- nimi proizvajalci na drugi strani. So pa primeri, ki opozarjajo ia tendence tehnokratizma, prav tako pa tudi na primitivne in'demagoške tendence, ki vidijo v samoupravlja- nju samo velike pravice, ne pa tudi obveznosti Vsi omenjeni zbori zve- zne skupščine so poudarili, da je bila pobuda sindikatov za razpravo o uresničevanju XV. ustavnega a- mandmaja potrebna in so naročili skupni ustavni komisiji zvezne sku- pščine. naj ta vprašanja temeljito prouči in predloži osnutek ustrez- nega skupščinskega dokumenta. a KAROELJ — ČASTNI CLAN SLOVENSKIH OBČIN - Prejšnji torek je bila v prostorih republi- ške skupščine v Ljubljani sloves- nost, namenjena počastitvi 60. roj- stnega dne Edvarda Kardelja. Na slovesni seji predsednikov vseh slo- venskih občin, predstavnikov re- publiške skupščine in republiških vodstev družbenopolitičnih organi- zacij je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher prisrčno čestital jubilantu in v krajšem govoru ori- sal lik revolucionarja, misleca, hu- manista, državnika in znanstvenika. Koristna pobuda sindikatov Nato je Slavko Zalokar, predsednik izvršnega odbora pogodbene skup- nosti »Občan« izročil Edvardu Kar- delju listino, s katero so skupšči- ne vseh slovenskih občin proglasile E Kardelja za častnega občana vseh slovenskih občin zaradi izred- nih zaslug, ki jih ima pri socialisti- čnem, demokratičnem in samou- pravnem razvoju Jugoslavije in Slo- venije. B NOVA POLITIČNA REVIJA — Izvršni biro predsedstva ZKJ je obravnaval predlog o zasnovi nove tedenske politične revije. Le-ta naj bi odpirala razprave in spodbujala izmenjavo mnenj o odprtih vpraša- njih našega družbenega in politične- ga razvoja ter tako prispevala k urejanju teh vprašanj. ■ PODRAŽITEV ELEKTRIKE — Zvezni izvršni svet je sklenil, da se lahko tarife v tovornem želez- niškem prometu povečajo do 9 od- stotkov. Prav tako je sprejel odlok o lO-odstotni podražitvi elektrike za široko potrošnjo od 1. aprila letos. V Sloveniji se bo elektrika podraži- la za 2,54 par pri kilovatni uri. ■ 2ELEZARNE O SVOJEM RA- ZVOJU — Prejšnjo sredo so pred- sednika republiškega izvršnega sve- ta Staneta Kavčiča obiskali pred- stavniki združenih slovenskih žele- zarn. Seznanili so ga z lanskimi re- zultati. Združene železarne Jesenice, štore in Ravne so uspešno zaklju- čile lansko poslovno leto, kar je prvi sad integracije. Na sestanku s Kavčičem so se dogovorili, da txh do železarne čimprej pripravile dol- goročni sanacijski program, ki bo natančneje uredil notranjo delitev dela med železarnami. , m POČITNIŠKA ZVEZA PRED RAZPADOM? Na nedavni seji izvr- šnega odbora republiškega vodstva Počitniške zveze so nekateri govo- rili celo o ukinitvi te organizacije, ki nima zadostnih možnosti za svo- je delovanje. V Sloveniji sta le dva domova Počitniške zveze Slovenije in dve letovišči, vendar je prihod- nost teh domov zelo negotova. Prav tako organizacija nima kadrov in ne uživa zadostne družbene pomo- či. KOKTAJL NA LEDU : Malce nenavaden naslov, ¿j, kdo je tisti, ki bi si že- И iia ledu in mrazu piti kok- ^j'l.,.' Pa vendar, gre za pravcati koktajl, za nov pro- |ram, ki ga j'e pripravila du- kjïka drsalna revija, s ka- tim bo nastopila od 4. do februarja tudi v Celovcu. Oležiser Will Fetter je iz ^ičnih plesov in sličic, na- »FRANCE PREŠE- REM« IŠČE NOVE PEVCE ï'evski zbor želesmičarskega osvetnega društva »France «šeren« išče nove pevce- fdtem ko je v njihovem vskem zboru, ki je lani do- |[el nekaj zavidljivih uspe- p, pevk dovolj, pa imajo feve z moškimi glasovi. Zla. i bi radi svoj zbor okrepili l^mlajšimi pevci in zato va- io vse, ki jih veseli petje, i pridejo kar na njihove re- te vaje, ki jih imajo med ^ in 21. uro vsak ponede- ik v Gregorčičevi ulici — v rostorih občinskega sveta iltumo prosvetnih organiza- stopov slavnih solistov in prikupnega baletnega zbora pripravil takšen koktajl, da ga sprejmemo z veseljem in navdušenjem. Zanimivo je, da je v njem čedalje več če- škoslovaških drsalcev in dr- salk. Tokrat sta se prikupni Mileni, ki navdušuje in os- vaja kot Parižanka, lepa ma- ska ..., pridružila še dva mlada solista, doma iz Bra- tislave. To sta Nora Bari, druga z zadnjega češkoslova- škega državnega prvenstva in Marjan Pile. Oba odlična dr- salca in zlasti Nora skorajš- nja zvezda dunajske revije. Namesto limoninega dodat- ka ima ta koktajl za name- ček še tekmo v hokeju na ledu, v kateri nastopa šest šintpanzev. To je borba, ki marsikdaj spominja tudi na resnični hokej, saj je vmes pobarvan z mnogimi spopa- di, nepravilnimi udarci, klici in še vsem tistim, kar sodi k tej moški in dinamični igri. Car koktajla dunajske revi- je je prav gotovo režij'a. Do polne veljave prihajajo soli- sti, med njimi Regina Heit- zer, sedaj svetovna prvakinja med profesionalkami in nosil- ka srebrne olimpijske meda- lje. Tu so še Milena, Nora Pa Američan Paul Sebley, za- tem Ronnie Me Kenzie, sve- tovni prvak med profesional- ci in drugi. Tako tudi po za- sedbi, igri, barvnih žarome- tov, reviji nad 600 novih ko- stumov — pravi koktajl, če- prav na ledu. M. B. Skupina solistov dunajske drsalne revije. Od leve: No- ra Bari, Mc kenzie, Milena, Sebley. itd. DIRENDAJ PO STREHAH .lOŽK IN rONK КО.ЧКС;, ST.\ .SK z ВК(а>Л1 NA .STKKHO v .AŠKERČEVI ULICI POSKUSILA l/XMíNMl ROKI PRAVICE. KO STA SE K<)Ni;N() VSEENO PRE- DALA, STA SE S SOLZAIVII V (Khll POSLOVILA OD STARŠEV. TAKO STA ŠE ENKKAT OSRAMOTILA SEBE IN DRUŽINO, KI ,fE ZARADI VEČ I)ESP:T KAZNIVIH DE.IAN.I PRIDOBILA NEVSAKDAN.II IN /Л NEKO DRU- ŽINO SRAMOTNI SLOVES. Ф Kaj vse je lahko vzrok, da otroci neke družine krenejo drug za drugim na pot nepoštenja? 2e dol.go mi ni bilo tako tesno pri duši, kot v petek, ko sem gledal dva mladeniča, ki sta v svoji naivni pameti menila, da je za nju rešitev beg na streho. Џ Ne vem, kaj občuti človek, ki ga drugi love, da bi ga za nekaj časa izločili iz družbe, toda vem, kaj sem občutil jaz. Kako globoka tragedija mora biti to, ko te ljudje opazujejo na strehi, kot v cirkusu, tebe pa le še nekaj minut loči od zapora. Družina Jožeta in Marije Košec z Aškerčeve ulice št. 8, je zaradi nepoštenega življe- nja svojih otrok pridobila tak sloves, da ga Celje ne pomni. Kajti od takrat, ko so prvi otroci dorasli toli- ko, da so lahko po naši za- konodaji odgovarjali za svoje početje, so ti neverjetno po- gosto pred sodniki. Prepogo- sto v kazen-sko-poboljševalnih zavodih in zaporih, šlo je kar po vrsti, po starosti. Drug za drugim so odhajali na ono stran rešetk in se vračali, ko jim je uspelo pobegniti. Medtem, ko so bili le nekaj dni na »svobodi«, ko so se skrivali kjersibodi, so zopet zagrešili vrsto kaznivih de- janj. Tako so bili doslej ob- ravnavani za nekaj manj, kot sto kaznivih dejanj! Pred nedavnim sta pK>beg- nila s prestajanja kazni naj- starejši Jofže, ki ima ženo in majhnega otroka, ter ne- kaj mlajši Tone. Eden iz celj- skega občinskega zapora, di-ugi iz VPD Radeče. V pe- tek jih je skupina milični- kov in delavcev UJV (Mikri- la doma, vendar sta se i-red njimi zatekla na streho. Od tam sta se vrnila po eni uri, ko so prišili miličnikom na pomoč še gasilci. Ta zadnji beg na strehe pred roko pravice ni bil prvi. Kot kaže, žal, ne bo niti zad- nji. čeprav sta se ob slovesu s solzami v očeh poslavljala od matere in očeta, od žene in otroka, sta od staršev si- cer dobila napotnico: »I^po vaju prosim, ne de- laj ta več sramote. Začnita s poštenim življenjem, saj vi- dita, kako je s tem'« Obljubila sta. Verjetno ne prvič. Mogoče pa v resnici zadnjič, saj je Jože odločno dejal ženi in materi: »Samo, da še to prestanem.« Verjet- no je mislil na kazen. Upaj- mo. ЈБ CEPLJENJE DOMA- ČIH ŽIVALI V lanskem letu je veliko delo opravila tudi veterinar- ska inšipekcija, kd je zaradi šiteviLnih nalealjivih bolezni cepila 1207 glav živine, 3018 kokoši in preko 9000 praši- čev. Čebelja kuga se je poja- vila samo v enem prinieîu in so vse okužene panje uni- čili. RAZKRINKANI VLOMILCI MILIČNIKI IN DELAVCI UJV V CELJU ODKRILI DVE SKUPINI VLOMILCEV V AVTOMOBILE, KI STA SPRAVLJALI V STRAH VOZNIKE IN LASTNIKE AVTO- MOBII.OV. Čeprav je dokazano, da ne- pridipravi, ki zagreše kazni- vo dejanje ne uidejo roki pra- vice, se na celjskem območ- ju občasno pojavljajo posa- mezniki ali skupine, ki se odločijo za nepošteno življe- nje. Tako se je na to pot podala skupina petih mlado- letnikov iz Pečovnika in Za- grada, ki je v nekaj dneh za- grešila celo vrsto vlomnih tatvin v parkirane avtomo- bile. Poleg tega so osumlje- ni še, da so ukradli štiri mopede in dvoje koles, ter v Celjski koči in laškem zdra- vilišču več vrednostnih pred- metov. Le nekaj dni zatem so de- lavci milice in varnostni or- gani prijeli še drugo skupi- no, ki je kradla ločeno od prve. V tej sta bila 27-letni Janez Pohar in 24-letni EkJ- vard Polutnik, oba doma iz Celja. Ta dva sta viamljala v avtomobile in iz njih kra- dla vse, kar je bilo po nju- nem mnenju vrednega. Vlo- me sta opravljala s ponareje- nimi ključi ali pa sta kar e- nostavno odtrgala z avtomo- bila kljuko. Ukradene pred- mete sta v nekaj primerih preprodala mladoletniku iz Aškerčeve ulice št. 8 v ""elju. Ta se je poleg nakupovanja ukradenih predmetov ukvar- jal še tudi sam s tatvinami, saj je osumljen, da je štiri- krat vlomil v prostore pod- jetja Aurea, zatem v Mizar- stvo in Vrvico. Tudi v skla- dišče Konusa je zašel in lam odvrgel ročno blagajno, ki jo je ukradel v Vrvici. — еи VETUJEAAO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO št' nekaj tednov — lložili bomo zimska ob- še nekaj mesecev ■ smuknili bomo v ko- 'l.no obleko. In — še ne- M izdatnih večerij ter ®<;'"atih prekrškov po |S!lu — pa bomo zaradi dveh ugotovitev za- namesto da bi razveselile, če bi bili "! spomladi vitki in se ^J po tem merili z mla- svetom, potem mo- « o na to misliti že zdaj. dolgi sprehodi, «vadba, masaža in po^ nna dejanja ne bodo za. » •*> ce ne bomo preudar- jedli. To pa mora- osti zaradi zuna- '«di Vr'avjí' predvsem ^•-'KO OBROKOV .^dnevno? ■«^je po C« . . - m vec po- toliko obrokov Poi^jemo dne-mo. Bolj pnsarvT Od vsake- oï^"'^- Ta ima ra- S Jbroke dnevno, drugi Pi, n^ razdelil na ^ p^i all celo več obro- je je treba vedeti, v'SMi-«. ^ Ijud- ajo ^JO ^ umsko ■lem T t večkrat, toda po obroki namreč zelo malo obremenjujejo pre- bavne organe in ne ovirajo delovne zmogljivosti. T(xia zadeva ima tudi svoje slabe lastnosti — če jemo veliko- krat, ponavadi pojemo pre- več. ZAJTRK PO KRIVICI ZAPOSTAVLJEN Koliko razlag in utemelji- tev je bilo že napisanih o tem, kako pomemben obrok hrane je zajtrk. Toda naše navade so slabe in ukoreni- njene, zato bo potrebno ver- jetno še veliko besed. V £jtal- ni stiski s časom pojemo zjutraj skodedico kave, ali pa še to ne in potem lačni ča- kamo dopoldanskega odmora, po katerem se zaradi pi-edol- ge razlike med enim in dru- gim obrokom spet slabo po- čutimo. Zato ne bo odveč, če še enkrat povemo, da je pravilen samo tisti zajtrk, v katerem je vključenih od 35 do 30 odstotkov hrane, ki jo pou^ijemo na dan. Tudi ni vseeno, kako jemo: v miru použit kruh s skutnim namazom in vitaminski čaj bosta vredn'a več kot jajca s slanino, ki smo jih pogoltnili stoje. Mnogo ljudi se pritožuje, da zjutraj nima nobenega apetita. To je res in še ra- ziunljivo, če upoštevamo ustaljene prehrambene nava- ie, ki zajtr'i p« krivici za- postavljajo. Začeti bo zato treba postopoma. Morda bi zjutraj spili kozarec soka ali pojedli sočno jabodko in sča- soma se bo tek že prebudil. MALICA - DOPOLNILO GLAV- NIM OBROKOM Zadnji čas so malice naših delavcev in otrok precej boljše. V šolah so za to po- skrbeli v šolskih kuhinjah, v podjetjih pa so tudi skoraj p>ovsod uredili kuhinje, kjer je moč pripraviti in i>ojesti kaj toplega. Malice ne bi smele biti enolične in če jih pripravljamo doma, bi mora- li paziti, da to ne bo vedno samo kos kruha z maslom. Ljudje, ki fizično delajo, po- rabijo do dopoldanskega od- mora veliko energije, zato jo morajo nadomestiti z màlico, "spolno ogljikovih hidratov in maščob. Običajno pa pri ma- licah v podjetjih vedno po- zabljamo na vitamine, saj se le tu in tam zgodi, d^ bi ji dodali mlečni napitek, sadje ali kakšen paradižnik. To ve- lja ponekod tudi za šolske malice. Znano je. da otroci ne pijejo radi mleka. Če pa bi dobili kakao, sadno mleko, ali kako drugače pripravljen mlečni napitek, verjetno to- likšnega odpora ne bi bilo. Umski delavci bolj ko ne Po nepotrebnem таИсајо to- ple obroke. Med glavnimi ob- roki bi potrebovali le osve- žitev — mleko, jogurt, sad- je ali sadni sok, k temu pa morda maio rženega ali čr- nega kruha ali prepečenca s surovim maslom aU margari- no. In kančno — malicati bi morala tudi gospodinja. Pa ne tako spotoma, mimogrede, ko pripravlja kosilo, temveč v miru, kot vsi ostali. Tudi njej bo zadoščal kakao, mle- kio ali mlečni napitek, mor- da sadni sok, pa košček kru- ha z medom ali marmelado. Vitamini so pK)trebni tudi starejšim ljudem, zato bi mo- rali z njimi dopolniti tudi njihovo dopoldansko in po- poldansiko malico. če so ostali obroki polni in redni, lahko kosdlo mime duše zmanjšamo. Naše pre- lu-ambene navade pa so žaJ drugačne. Mnogi ljudje jedo samo dvakrat dnevno — toda njihovo kosilo je takšno, da potem vsaj dve uri niso za nobeno rabo. Tudi večerje, ki bd morale biti samo püca na »i«, so mnogokrat preobilne. LAHKE VEČERJE če pravimo, naj bodo ve- čerje lahko, pa to ne pome- ni, da bi jih morali podcenje- vati. Predvsem je potrebno upoštevati, da je to v mno- gih družinah tisti dnevni ob- rok, ko je edinokrat zbrana vsa družina. Zato bi je ne smeli použiti med opazova- njem ■ televizijskega progra- ma, temveč tako kot vse os- tale obroke — zbrano in po- časi; Pri izbiri hrane ne gre toliko za toplo ali hladno ve- čerjo, kolikor za to, kako je sestavljena. Sveže sadje, sku- ta, sir, mleko in druga živila bi morali biti njen sestavni del. če pa je večerja naš glavni obrok, potem jo je treba po- jesti najpozneje dve uri pred spanjem. Če bomo dotlej že lačni, si pomagajmo s sve- žim sadjem, skodelico mle- ka, žličko skute ali čim po- dobnim In ne pozabimo — dobro ' počutje naslednjega dne je marsdlkdaj odvisno prav od večerje! In za konec: ne izgovarjaj- mo se s tem, da navad po tolikih letih ni moč spreme- niti in da bo to žie prinesel 6as. S slabimi prehrambeni- mi najvadami slabo vplivamo tudi na navade svojih otrok in če bodo tudi ti nadaljeva- li prakso svojih sitarše\', bo naša prehrana vedno pomanj- kljiva! I- B- MHsK^Jc v zameystvoiH 1 - Povsod je lepo, a doma je najlepše! pravi stari pregovor. Ni razloga, da mu ne bi verjeli - pa vendar! - tudi stare resnice velja kdaj pa kdaj preizkusiti, jih odnesti na veter edino- veljavne prakse. Treba je torej kdaj pa kdaj zapustiti toplo domače gnezdo, vzleteti v zeleni svet! - Tako sta menila Paradižnik in Paradižni- ca iz Košate lipe - saj se ju še spominjamo! Ni še dolgo, kar smo trepetali zanju, ko sta v svojem dičnem kabrioletu vratolomno obredla svojo ožjo domovino ... - Torej naš Paradižnik in njegova žena Klara sta ponovno sklenila, da bosta nehala pitati svoje putke, obirati gra- hek in občudovati tulipane pred svojo hišico. Sklenila sta spet vzeti pot pod noge, ozir' pod gume. Kupček v banki je bil dovolj ^ in vreme je tudi dobro kazalo. - Paradižnil* je tehtno zazrl v globus, Paradižnica pa јб štorkljala v samopostrežnico z največjin^ karjem, ki sta ga premogla. Vse je tako ka^ da bo pot dolga! ! GOSTILNIČAR VINKO SLEMENIK IZ ŠOŠTANJA JE VINJEN RAZBIL AVTOMOBIL IN NATO S TREMI ZNANCI UPRIZORIL »NESREČO«, DA BI OGOLJUFAL ZAVAROVALNICO. Ф Marsikateri občan ob raznih prometnih nesrečah, ko se zave, da zaradi okoliščin, predvsem alkohola ne bo dobil od zavarovalnice povrnjene škode, poskuša preten- tati varnostnike in zavarovalnico. Toda Vinko Slemenik sodi med tiste, za katere je že kazalo, da jim je to uspelo. 0 Pri vsej zadevi ostaja nejasna dejavnost uslužben- ca, ki je izdal potrdilo o brezhibnosti vozila, ki ga ni videl in pa zavarovalnice, katere uslužbenec je pregledal avtomobil šele med popravilom, čeprav je od dogodka preteklo že nekaj mesecev. Neugotovljene noči lani ju- nija ali v začetku julija, se je VINKO SLEMENIK, za- sebni gostilničar iz Šoštanja, Kajuhova ulica, vinjen z av- tomobilom audi-variant vra- čal domov iz Topolščice. Za- radi vinjenosti je zavozil s ceste v neki plot in poškodo- val avtomobil. Ker je bil po- škodovan tudi hladilnik, last- nik pa je nadaljeval vožnjo, se je močno poškodoval mo- tor vozila. Ker je bila poškodba dra- ga, sam pa ne bi rad kril stroškov, je tuhtal, kako bi prelisičil zavarovalnico. Po nekaj tednih je s pomočjo Alberta časa, Karla Jazbeca in Antona Meha zadevo )-re- šil«. Ponoči so navedeni tri- je avtomobil izrinili iz gara- že in ga potisnili na lesno skladišče, ki je oddaljeno približno 250 metrov. Tam so na avtomobil, da bi zadeva izgledala čimbolj »verodo- stojno« vrgli hlod in pobeg- nih. V avtomobil so dali klo- baso, ki jih je imel v garaži vskladiščene Slemenik in eno steklenico pijače, ter zadevo prijavili, kot tatvino. Avtomo- bil bi naj razbili meznanl zlikovci«. Zadeva je bila tako dobro izpeljana, da tudi miličniki ob dogodku niso posumili v resničnost navedb. Slemenik pa je predtem s pomočjo po- znanstva v Slovenj Gradcu dobil potrdilo o brezhibno- sti vozila in s tem uveljavil registracijo. Zavarovalnici je prijavil zadevo in nakazal škodo. Naj bi je bilo za 5.000 dinarjev. Avtomobila usluž- benci mariborske zavaroval- nice niso takoj pregledali. Slemenik ga je zato odpeljal v Ljubljano podjetju Auto- commerce v popravilo. Šele takrat, ko so mehaniki avto- mobil že vzeli v popravilo, je prišel predstavnik zavaroval- nice in na podlagi zamenja- nih delov in tedanjem vide- zu vozila, sestavil seznam poškodb. Mariborska zavaro- valnica je Slemeniku prizna- la škodo v višini preko 200 tisoč Sdinarjev. Na podlagi anoninme pri- jave, se je za zadevo znova začela zanimati milica in de- lavci celjske UJV. Ti so po podrobni preiskavi ugotovili dejanski potek dogodkov in goljufijo odkrüd. Vinko Sle- menik je uvidel, da se ne bo izmuznil, zato se je skril pri Pavli Goršek v Ravnah nad Šoštanjem. Varnostniki so ga odkrili pod — posteljo! Pre- iskovalni sodnik Janez Stoj- kovič je zadevo rs-îiskal, Sle- menik je krivdo priznal m obljubil, da bo ves rnesek zavarovalnici vmil. Kljub vse- mu pa pri tej zadevi poleg vloge uslužbenca v Slovenj gradcu ni povsem jasno to, kako, da strokovnjaki mari- borske zavarovalnice niso av- tomobila pregledali takoj, kot je to praksa in s tem po vsej verjetnosti že onemogo- čili dobršen del goljufije. J, Sever NOVI IKOM — Uredni- štMi III uprava Olje, Gre- Korčičeva 5 poštni predal 161 Urejuje uredniški od- bor Glavni in odgovorni un-tlnik BKRNARD STRM- (NIK NOVI TFDNIK liaja od (1»чч'П11)га 1969 kot naslednik CKIJSKEGA 'ri:i)NIKA. ki .je izhajal od 1Н5Г> Iptit, — NOVI 5 TKDNIK izhaja vsako sre- do I/da ja CGI' »DELO« — enota informacije pro- pagande Celje. Tisk in kli- šeji Ć(iP »Delo«. Rokopi. sov ne vračamo. Cena po- same7.ne številke 60 рм, letna naročnina 30 din, polletna 15 din. Za tujino znaša naročnina 60 din. Tekoči račun 507-1-1280 TELEFONI: uredništvo 33-69. mali oglasi in na- ročnine: ekonomska pro- paganda 31-05 podružnica besedo ima: TONI HERCFELER Srečen moj kolega iz službe, ker je dobil no- vo stanovanje na Otoku! Nekega večera sem se od- zval njegovemu vabilu, mu stisnil v roko stekle- nico vinjaka s tremi zve- zdicami za srečo in smo sedli. Kaj bi govoril o pomenkih, saj si jih lah- ko kar predstavljate, kakšni so ob takšnih pri- likah. Njegova žena je šla pristavit džezvico za turško in tako sva mi- dva imela nekaj trenut- kov za zaupen pvomenek. (čisto zares, zakaj v službi mi delamo in ni- mamo časa niti za kavi- co, kaj šele za zaupne pomenke. Navsezadnje si bi kdo mislil, da obira- mo šefa ali "koga iz višje plačilne kategorije). Ja, in ko midva stakneva glavi, naju v hipu vrže pokonci; mene, seve, bolj kot njega. Nekdo je nam- reč pritisnil na živonec in tista reč v novem blo- ku je tako presunljivo za- renčala. da mi je šlo na živce in do kosti. Tako sem se namreč prestrašil samo enkrat v življenju, ko so za mano renčali in divjali hkrati trije stekli psi. Ko sem tako tekel, sem izgubil levi čevelj, joj . .. in še sreča, da se mi je to o treh steklih psih samo sanjalo. Spet imam eno na ra- čun lanske sadne letine. Oni dan sem namreč sre. čal kmeta iz okolice, ki je nesel domov v plastič- ni vrečki kilogram ja- bolk — jonatana. »Kako to?« sem ga ogovoril, »vi pa kupljena jabolka.« »Hudiči, jim bom že po- kazal. Ta jonatan, vidite ga, kako je še na pol ze- len, sem kupil v ljubljan- ski »Prehrani« za 3,10 di- narja. Tako, torej, meni pa zadruga ni hotela od- kupiti veliko lepšega jo- natana po 80 par. Poka- zat jim ga grem. poka- zat!« Treba bo najti ustrezen ključ za uredi- tev teh zadev, sem tolažil kmeta. E, to s ključem me je spomnilo na ceno klju- čev oz. na razliko med cenami v Celju in Ljub- ljani. če imaš 6 do 8 ključev, za katere potre- buješ rezervne, se ti spla- ča v Ljubljano. FOTO VESTI v počastitev svojega jubileja — 45-letmce obstoja je Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« prejšnji teden z velikim uspehom nastopil pred celjskim občinstvom. Zbor, ki šteje 80 pevcev je zapel .SO pesmi 22 domačih in tujih avtorjev. Za svoje uspehe, ga je odlikoval tudi predsednik republike. Foto: J. Zorkf Na prireditvi v nedeljo v Jurkloštru so se In^ poslušalci naužili tako narodno zabavne glasi« rodnih in umetnih pesmi, pa tudi obilice šaljivi okroglih. Na gornjem posnetku basist mariboc opernega ansambla ALEKSANDER KOVAČ, j od iniciatorjev tega prireditvenega darila j| šterčanom. Spremlja ga na harmoniki Vinko Ï (Foto: Jože Zorko) ] To je eden zadnjih zimskih motivov, zakaj potok ni navaden potok, pač pa Koprivnica, ki teče skozi Celje. Letos bo voda Koprivnice speljana v novi kanal na severo zapadu Celja, v dosedanjo strugo pa bodo položili kanale in jo zasuli. Zatorej nič več zimske motivike ob potoku. Foto: F. K. IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKE Navihanca, ki se jima lovijo snežinke v lase, na jopiče, sta RANKO IN H KO GRBIC iz Pečovnika. Stara sta seveda enako, vsak dvanajst let in hodi Polule v osnovno šolo. Podobna sta si kofc škorčje hišice na domači lipi. Stj ni bilo doma, da bi ju vprašali, kako ju razlikujejo. i Pošljite nam naslove ali slike podobnih dvojčkov, ker bomo na koncu № najbolj podobne. Stari pa morajo biti najmanj pet let. ] ,Foto: J. Kra-ä SAMA OB ŠTIRIH Šla je sama, zamišljena in ni se ozirala naokoli. Ljudje je niso zanimali. Njene misli so bile daleč pa tudi blizu, zelo blirn. Bila je videti še bolj drobna kot je bila v resnici in gube na obrazu so govorile o trpljenju, bolečini. Nekoliko upog- njen hrbet je še bolj poudarjal njeno življenje, ki ni bilo posuto z rožicami. Morda se je nasmehnila le tedaj, ko so popustili boleči krči in je zaslišala krik novega življenja, âtirikrat v življenju so se bolečine spremenile v topel žarek, v i^ikrioo upanja, v lepe želje... Da, ko bodo otroci veliki, mi bo bolje, takrat mi bo lepše... si je mislila in sanja- rila. To so bili najlepši dnevi njen^a življenja. To so najlepši spomini, čeprav se je tudi z možem dobro razumela. Toda, prekmalu ga je vzela vojna in sredi najtežjih dni je ostala sama z otroki. Leta so tekla in bežala. Kdo bi jih štel. Za to ru bilo časa. Življenje je terjalo svoje. To pa je bilo trdo delo, odpovedovanje marsičemu, samo da so imeli otroci, njeni štirje fanti. Nikoli ni pomLs-lila nase, saj jo je tolažila misel, da bo jutri bolje in lepše, da bo zanjo konec trpljenja tedaj, ko bodo fanti odrasli, se osamosvojili in pazili nanjo tako, kot je ona nanje v tistih težkih časih. Nikoli ni.so bili lačni. Velilcokrat so praana ostala le njena asta. Leta so tekla Ln kot so prihajali na svet so odhajali... Prvi na delo, drugi v šolo, pa spet na delo in tako naprej. In počasi, ko so odraščali, se niso več vračali domov sami. Imeli so sprem- ljevalke. V hišo, majhno hišico, ki je imela komaj toliko prostora, da so živeli sami, so zdaj prihajali novi ljudje, bodoče žene, svakinje in snahe. Prišel je dan, ko se je najstarejši odločil za samostojno pot. Poročil se je in pripeljal domov mlado ženo. Z njo pa so prišle v hišo tudi neka- tere spremembe. Vsd so jih občutili, najbolj pa mati, ki je težko pričakovala dne, ko ji ne bo treba več tako zelo skrbeti, delati, ko se bo v lastni hišici lahko odpočila in uživala ... Toda.. ! Prišel je tudi dan, ko je najstarejši poklical mamo in brate ter jim sporočil, da bo on gospodar. Lahko sicer ostanete, toda bolje bo, če greste na svojo pot... Besede so jo zadele. Ni jih pričakovala. Mislila je na vse kaj drugega, na lepše dni. Pa je prišel udarec, ki jo je ranil v srce, da je zajokalo in zatrepetalo. Nič ni rekla, saj ni bila navajena potožiti se, tarnati. Misli so ji begale zdaj sem, zdaj tja. Iskale so rešitev. Potem se je oblekla, V2jela nekaj svojih reČT in odšla. Nihče ji ni segel v roiko, nihče zahvalil in vprašal: kam mati? Zdaj živi med starimi ljudmi. Tudi tu je naj- rajši sama. Le kadar ji misli zbežijo v leta nazaj, se ji zarosd oko. Rada bi nekaj rekla, pa ji beseda ostane na jeziku. Le včasih se odpravi na pot, cía od daleč vidi hišico, kjer je rtxJila svoje štiri fante .. . Milan Božič VREME OD 5. DO 15. FE Nekako od 8. à februarja pretežno no in hud jut' mraz. V ostalefli prevladovalo ob' vreme s pogos' snežnimi padavin^ Dr.'