55. številka. Ljubljana, v četrtek 8. marca. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOR Izhaja vsnk dan iveier, i&imfli nedelje in praznike, ter velja po poi ti prejeman ea ft vatr o-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden moflcc 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano lirez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta tf gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. na meBec, po HO kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poAtnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četimtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Koalicija in njeno pravo lice. i. Vedno bolj se kaži', da je Dunajska koalicija pravi tri um f združeno nemške leviee; ministerstvo Windiscbgraetz pa le pogreta jed tega, kar nam je bilo ministerstvo Auertjperg Lasser. To spoznavši zapustilo je število jugoslovanskih poslancev glavnega kubarja koalicije grofa Hohenwarta, ker so ravno uvideli, da je pat mogoče, da bi Plener spreobrnil kneza Windiachgraetza v pristnega liberalca, da je pa do cela nemogoče, da bi postal Pleuer kdaj pristen klerikalec ali konservativec. In ne da se tajiti, da se lice koaliciji vedno bolj razkriva in da se na njem odkriva marsikatera poteza, v koji brez težave čitamo mržnjo proti slovanskemu življu v naši carevini. Dva slučaja sta se pripetila na Češkem, ki nam služita v dokaz, da bode koalicija, kolikor bolj se okrepi in ukorenini, toliko bolj postavljala se v brau proti avstrjskemu Slovanstvu. V Pragi so bili ustanovili neko društvo čeških zidov, ki je delovulo na to, da bi 8» češki in židovski živel) nekoliko bolj sprijaznila. To te pravi, društvo imelo je namen, češkemu mišljenju ugladitt pota mej židovsko maso, ki je navadno Slovanom neprijazna. Na čelu temu društvu, kojega tendencijo bi morali v prvi vrsti hvaliti semitski liberalci, stal ni fanatični Mladočeh, nego zmerni nekdanji Staročeh profesor Zucker. Društvo ni bilo politično, ali vender je vlada s paznim očesom opazovala njegovo delovanje, ker se je na svojem koalicijskem stališču prej kot ne bala, da bi nemški liberalci morda tu in tam vsled agitacije jedoote čeških Židov ne zgubili stebra, na kojega so se pri vsaki volitvi opirali, to je židovskih volilcev, ki so dosedaj vsikdar z Nemci voMi. Pred kratkim je omenjeno društvo vložilo na oamestništvo v Pragi prošnjo, da naj bi se Praški sinagogi ne dovolilo, da bi vpeljala nemščino za svoj uradni jezik, ker bi tak uradni jezik vsekako omenjeni sinagogi ško doval pri Čehih, s kojimi hoče že večkrat omenjeno društvo sprijazniti Žide. Društvo je torej nekaj naravnega zahtevalo, ali vlada h'Ia je mnenja, da je taka zahteva politična zahteva ter je jednoto LISTEK. Začetek romana. Čtfiki spisal V. MrAtfk; preložil Vinko. (Dalje.) Časih je vprašala sama sebe — zakaj, za koga je pač tako lepa, ko ui človeka, ki bi jo vedel ceniti ter bi jej to tudi rekel V A ni ga bilo. — Tistih moških trapov niti ni mogla videti — a mož? Zamislila se je. Prvi hip v žalosti svoji ni vedela, je li to srd ali groza. Se le ko se je umirila, uverila se je, da je bil to stud. — Kot da ga vidi pred seboj, z nizkim, brezmiseino nabranim čelom, s črnimi, kratkimi, povsod jednako ostriženimi lasmi in s kratkim, debelim vratom, ki se je izgubljal v širokih plečih in vzbočeoih prsih. Ob devetih je vstajal, ob dvanajstih se viačal iz pisarne, obedoval, popušil smodko, ob treh odhajal in se vračal na večer, točno ob osmih; pol ure je večerjal, pol ure kadil in pil in ot> devetih je ećdel k svoji leni; jedno uro se je bavil ž njo in točno ob desetih je zopet vstajal od nje, poljubil jo na belo čelo — in zaprl za seboj vrata stranske sobe, kjer je še kaj pisal ali bral. čeških zidov brez odloga razpustila. Zahteva, da naj se pri tem ali onem uradu rabijo različni jeziki, kakor nam to dopuščajo naši osnovni zakoni, je po mnenji naše koalicijske vlade politična, to se pravi, take zahteve gre stavljati jedino le političnim dru fitvom, in Če jih stavljajo nepolitična društva, pade na nje Damoklejev meč — razpust. Če bi na primero nade prepotrebno društvo „Pravnik", ki se s politiko ne peča, sklenilo, da naj se justično ministerstvo naprosi, da naj upliva na to, da se slovenščini da več mesta pri sodiščih, kakor do Bedaj, zagazilo bi društvo v nevarnost, da se razpusti. Ali vender je ni naravnejše reči, kakor bi bila ona, če bi se naš „Pravnik" potegoval za pravice slovenskega jezika pri javnih uradih! Potegovati se za pravice slovenski g t jezika, k temu je po našem mnenju vsako slovensko društvo zavezano; vprašanje, koliko veljave gre temu ali onemu jeziku v javnosti, n ti politično vprašanje ni. Zategadelj nastal bo za naša društva pravi sodni dan, če bi pri naB vlada postopala po čeških vzorcih, ter vsako jezikovno zadevo prištevala političnim zadevam. Kam pridemo s svojimi društvi potem, to je jasno, ker se vaak „živio" ali vsaka „slava", ki se zakliče časih v tem ali onem društvu, lahko zmatra za politično demonstracijo, s kojo Be na to hitrim načinom zadavi dalje delovanje dotičnega nepolitičnega društva. Vladna strtla, ki je vsfkala po jednoti čeških Židov, je posebno nam Slovencem odkrila veliko nevarnost, ker se vsako narodno delovanje lahko ima za politično delovanje, tako da nam vlada vsak hip lahko razpusti skoraj vsa nepolitična eloveiska društva. Vsak izlet našega „Sokola" bode odšle lahko prinesel zadnjo uro temu prepotrehi.emu društvu in prav previdno nam bode torej postopati, da nam koalicijska vlada ne uniči vsega, kar smo z velikim trudom zgradili in ustanovili. Vsekako je koristno, da spoznamo koalicijsko zistemo v njeni celoti in to prej kot mogoče. Slučaj razpusta jednote čeških Židov odkril nam je nekako načelo, po katerem hoče vladati „koalicija*, in dobro je, če to načelo tistim, ki so v koalicijo še vedno zaljubljeni, na steno pri bijemo. Še bolj podučen je v tem oziru drugi slučaj, o katerem spregovorimo prihodnjič. Tako je bilo Bjeno življenje. Zakaj takrat ni imela te pameti, kot jo ima sedaj 1 Kako drugače bi živela, drugače hotela — in srečna bi bila! In gospa Bela je ta hip v sebi čutila toliko ognja, strasti in sile, da je bila kot blazna. Čutila se je dvakrat mlado in jako in v prebitku jakosti je čutila najedenkrat željo po nečem neznanem, posebnem, divjem, tako rada bi se vzburila, udala se razkošju, a nikogar ni bilo, ki bi jo razumel ter se ž njo vrgel v razkošje. In v tem se je skokoma približal predpust. In zdajci je od leve strani, da bi vender ne Bedela sama, priaedel k njej mlad, lep človek. Za trenotje še je objela idejal večerna tema, a povBem določno se je zaleaketal pred njo — niklasti naočnik v bledem, s črno brado zarastlem obrazu, zabelil se naprsnik in bela kravata, čez katero se je vlekel črni motvoz naočnikov. In sedel je tu s komolci ob kolena oprtimi ter pripovedoval — o Pragi, o plesih, gledališčih, izprehodib, o vsej tej pravljici mladih let. Bil je to mladi doktor Strnad, rojen v mestu N., sedaj koncipijent pri odvetniku F. Prišel je iz Prage, obletal prve obiske, a najbolj mu je bilo vfieč pri njej. Sprijateljila sta se z možem in prihajal je k njemu skoro vsak dan. Sodni zdravniki na Slovenskem. (Interpelacija poslanca kanonika Karola Kluna in tovariiev do pravosodnega ministra.) Z natečajem z dne 17. dec. 1893, št. 3503, je deželnega sodišča predsedstvo v Ljubljani razpisalo mesto prvega sodniškega zdravnika, kateri ima opravljati tudi zdravniško službo v deželnega sodišča ječi in v zaporih za mesto delegovanega c. kr. okrajnega sod šča v Ljubljani, kar je poprej opravljal poseben jetniški zdravnik. Ker se sodniški zdravnik v deželi , v kateri bivajo skoro sami Slovenci, v službenem občevanju s strankami, zagovorniki, porotniki in pričami mora posluževati največ slovenskega jezika, je zanj neobhodno potrebno, da ga ume popolnoma v besedi in pisavi. Tudi se je v dotičnem razpisu od prositeljev zahtevalo, da za gori omenjeui mesti, kateri ostaneta združeni, dokler se kaj druzega ne ukrene, poleg strokovnega znanja morajo dokazati popolno znanje slovenskega jezika. Vzlic temu se je pa ta služba podelila d sedanjemu drugemu sodniškemu zdravniku dr. Schusterju, kateri po dosedanjih skušnjah ni nič zmožen slovenščine in bode jedva mogel se spričati n kakim spričevalom, kakoršuo s: znajo pridobiti slovenščine nevešči prošnjiki na različne načine, da ž njimi v odločilnem trenotju pokrijejo pomanjkanje jezikovnega znanja, ali vsled tega še nič bolje ne umejo zahtevanega jezika. Okoliščine, da je dr. Schuster dosedaj bil drugi sodniški zdravnik, da je torej le napredoval v službi, se tukaj ne more lahko poštovati. Mesto prvega sodniškega zdravn ka je prejšnje čase opravljal v Ljubljani c. kr. okrajni zdravnik in drugo službo pa kak ranocelnik. Prvemu se je prepustilo oskrbovanje strogo sodniško-zdravniških funkcij in so se mu odmerile pristojbine po tarifu I. ministerske naredbe z dne 17. februvarja 1855, drž. zak. št. 33, drugemu pa le polovico teh pristojbin. Ko se je pred nekaterimi leti razpisala služba Bodniškega ranocelnika, je prosil za-njo poleg nekega kvalifikovauega ranocelnika tudi med. dr. Schuster in se je ponudil, da to službo opravlja za pristojbine, odmerjene ranocelniku. Predsedstvo se je menda In vsak obisk je za gospo Belo pomenjal tisoč spominov, katere je poslušala kot Tbamar. In Strnad, kot bi bil na prvi pogled uganil, kaj se godi v nje nedolžni duši, pripovedoval je baš to, kar jej je zvenelo najkrasneje, in v nekaterih razgovorih jej je pokazal srce kar na dlani. „Tako je, glejte, kaj bodem storil ž njim", govoril je sam v sebi, in prva zareza, katero je napravil na njem, zadela je uprav v najbolj občutno mesto. „Vi ne živite," dejal jej je naravnost v oči — „vi, vi, dama vaše veljave, vaše — vaše--* in kot bi iskal ter ne mogel najti pravega izraza za vse tisto, kar je ona čutila v sebi, je nezadovoljno dlesknil z jezikom ter se zasmejal v zadregi zarad izpodletelega poklona. .Vi dvakrat umirate, prvič kot žena, drugič kot vsak drug človek. — Rajši nič, kot tako živeti. Povejte mi, zakaj ste se omožili?" Gospa Bela nagubani čelo ter nevšečno prične trgati bvoj robec. „Moj Bog, kaj sem vedela takrat", veli na to. „Bilo mi je dvajset let, oblekli so me v svatovsko obleko, in šla sem — boljšega nisem vedela. Navadim se, mislila sem si takrat, in — — —." Te besede so jej ušle iz duše, da sama ni vedela kako. Ustrašila se jih je, ko mu je pogledala ravnalo po načelu, da je bolje, da se da razpisano mesto kakemu doktorju zdravilstva, nego kakemu ranocelniku, in podelilo je je dr. Schusterju, dasi ne ume slovenskega deželnega jezikn. Pričakovalo bi se bilo, da bode predsedstvo deželnega sodišča od dr. Schusterja zahtevalo, da si pridobi jezikovno znanje, ki je potrebno za njegovo novo Blužbo. To se pa ni zgodilo. Pač pa je dr. Schuster postal prvi sodniški zdravnik, za katero službo se je v razpisu zahtevalo popolno znanje slovenščine, dasi tega jezika ni vešč. Kot drugi sodniški zdravnik b'i je dr. Scbuster pač pomagal brez znanja slovenščine, ker je prvi sodniški zdravnik je bil vešč v govoru in pisavi, ali kot prvi sodniški zdravnik ne bode mogel zadoščati vsem zahtevam brez nevarnosti zu redno in uspešno pravosodje, ako ga visoka pravosodna uprava ne bode prisilila, ako hoče ostati v tej jako odgovorni službi, da Bi pridobi jezikovno sposobnost, kakoršna se je zahtevala v razpisu. Sedaj je z natečajem z dne 27. januvarja t. 1., štev. 300, namestiti služba jetniškega ranocelnika; tudi za to službo se poleg strokovaega znanja zahteva popolno znanje slovenščine. Da ta samo po sebi razumljiva določba ne oBtane samo na papirju in da se bode sodnozdravniška služba, od katere je odvisna blaginja in nesreča, svoboda in življenje udeleženih strank, vestno in točno po dolžnosti izvrševati megla, usojajo se interpelantje vprašati: Kaj misli storiti Njega ekscelenca, da si sodniški zdravniki v slovenskih pokrajinah pridobe popolno znanje slovenskega deželnega jezika in da se bode pri nameščevaoju v bodoče oziralo na ta neizogiben pogoj. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 8. marca. Slovenski koal i ranci in vlada. Včeraj Brno po „Narodnih Lstib" javili, da so slovenski koaliranci naznanili vladi svoje tirjatve glede" srednjih šol. Nemški listi so to potrdili, pisali pa, da so slovenski koaliranci tirjali samo slovenske paralelke na Celjski gimnaziji, ne pa tudi na Goriški in na Ljublianski realki. O slovenskih tir-jatvah se je predvčerajšnjim posvetoval miniBterski svet. Kaj je sklenil, videlo se bode šele po današnji seji proračunskega odseka, v kateri bode moral ui nister določno se izjaviti glede slovenskih želja. „Neue Freie Presse" pravi, da se je stvar aplani-rala, „Wtener Allg. Zeitung" ve povedati, da se je vlada s slovenskimi koaliranci zjedinila na „posredovala^ pred'og, kateri ae je stavil iz poslanskih krogov, „Narodnim Listom" pa se brzojavlja z Dunaja, da hoče vlada Slovencem dati neke malenkosti. Vederemo, dokler pa ne vidimo, smo in ostanemo neverni Tomaži. Volilna reforma* Včeraj popoludne sedli so se načelniki in zaupni odposlanci koaliranih strank pri ministerskem predsedniku, da se posvetujejo o volilnih načelih za volilno reformo. Kako je izteklo posvetovanje in kako stališče so konservativni poslanci Hohenv/arto-vega kluba zavzeli, še nI znano, čuje se pa, da so se ti poslanci glede volilne reforme že nekoliko pomirili. Občuje* s poljskimi poslanci so baje odlični Člani konservativnega kluba izjavljali, da vladni načrt ni neugoden za konservativno stranko. v obraz in oči. Ves je bil nekako preplašen: oči so se mu razširile, bledi obraz mu je oblila rudečica. Nagnil se je k njej in gledajoč jo na ustnice vprašal jo z nekakim groznim glasom: „In navadili ste se?" .Navadila," odgovorila je gospa Bela in temno zarudevši glavo sklonila nad šivanje. Ko se je umirila, videla je, kako napačno je storila Čutila je v sebi nekako dolžnost, prepovedati si take besede, a usmev jej je branil in njena strogost je zvenela kot vzbujajoča koketerija. Bala se je sicer teh besed, teh morfioovih kapljic, ki so bo jej vlivale v kri, a najedenkrat se jih je navadila, navadila tako, da ga je pozneje, ko je prišel na veselico, ter zopet tako nonebalantno sćJel k njej, sama izzvala, naj prisede bliže, in njen obraz, njen pogled je vidno prosil: sćdi in pripoveduj! In gospa Bela je s sanjarskim pogledom s slastjo poslušala njegovo pripovedovanje, ki je vha-jalo v njo ter se vračalo kot odmev. Vsaka beseda, vsak stavek jej je prodiral v mozeg, vlival se v kri in gospa Bela je pričela sanjati o veliki slavnosti majskega življenja, proti kateremu je bilo njeno dosedanje življenje navaden b6n. (Darje prih.) Program trgovinskega ministra. V včerajšnji seji proračunskega odseka razvil je trgovinski minister grof Wurmbraud svoj program glede podržavljenja železnic. Rekel je, da se vrše pogajanja glede podržavljenja češke severne želez niče in jugo-severno nemške železnice ter glede severno zahodne železnice. Djtične predloge pridejo že na jesen pred sbornico. P.ogram glede podržavljenja železnic je nujno potreben, ali težko ga je izdelati, dokler ni moči podržaviti najvažnejših železnic, namreč jalne železnice in severne železnice. Podržavljenje teh ieleznic se za sedaj ne more postaviti na program. Pri podržavljenju imenovanih ieleznic gledati je posebno na finančno stran, kajti pri podržavljenju kakor pri zgradbi novih železnic želi prebivalstvo, da se to zgodi, želi pa tudi, da se državna bremena ne povišajo. Bes je, da nizki tarifi na državnih železnicah nakladajo težka bremena zlasti prebivalstvu, ki stanuje ob privatnih Železnicah z visokimi tarifi. Vprašanje, ali se je z znižanjem tarifov kaj dobrega storilo, še ni rešeno, in uvaževati bode, kake tarifne politike bo naj drži drž. uprava, ako se nadaljuje s podržavljenjem. Glede organizacije drž. železniškega obrata ni prezreti, da ima generalna direkcija čedalje več dela, tako da bode treba razširiti delokrog izvestnih ekse-kutivmh organov. Z« sedaj namerava vlada ustanoviti poseben odsek za lokalne železnice. Kar se tiče obrata na lokalnih železnicah, tako je naravno, da se država nanj pristoječemu uplivu ne more odreči na korist deželam, pač pa bi bilo želeti, da bi dežele same lotile se gradnje in financiranja lokalnih železne Y nanje države. Francija in llusija. Zadnji čas so listi zopet obširno pisali o razmerju mej Francijo in Rusijo. Trozvezni listi so dokazovali, da se je ruski car odvrnil od Francije in zopet približal Nemčiji ter da mej Rusijo in Francijo sploh ni bilo nikdar pisane pogodbe. Ta izvajanja so napotila francosko vlado, da je v ofici-joznem „Journal des Debata" naznanila, da se je mej Rusijo in Francijo koj po Toulonskem obisku podpisala vojaška konvencija, po kateri sta Rusija in Francija vezani podpirati druga drugo, če bi kaka trozvezna država jedno izmej njiju napadla. List naznanja dalje, da bo vlada razglasila besedilo te pogodbe, da naredi konec ugibanju. Ta članek obuja silno senzacijo. Novi nemiri v Italiji, Delavci okoli Parme so uprizorili malo revolucijo, ki traja že več dni in se silno hitro razširja po okolici. Predvčerajšnjim po noči bili so velikanski izgredi. Ko je vojaštvo hotelo razgnati razgrajalce, nastal je mej uporniki in vojaki krvav, skoro celo noč trajajoč boj. Mnogo oseb je bilo ubitih, mnogo tudi ranjenih. Vlada je odposlala vojaštvu pomoč. JSovo angleško ministerstvo. Novo ministerstvo sicer še ni imenovano, a sestavljeno je že. Lord KmberN y prevzame ministerstvo uoanjih del, Fovtler upravo ladij*, Morlev upravo Irske, min ster brez portfelja je lord Tweed-mouth, tainik drž. zaklada Thomas E'lis. Angleži pričakujejo od Roseberrvja, da bo vodil drž. upravo bolj v demokratičnem zmislu nego njegov prednik. Ime Morlevevo jamči, da se homerule ne pozabi. Na Francoskem ni ta prememba naredila dobrega utiša. Roseberrv je prijatelj trozveze in Francozi se boje, da bi se odslej Anglija izdatno približala Nemčiji. To je menda prouzročilo časnikarske vesti, na-znanjujoče, da se misli Francija približati Italiji. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, dno 7. marca. • Konec.) Nadalje poročal je podžupan P e t r i č i č v imenu finančnega odaeka o mestne klavnice in loterijskega posojila računskih zaključkih za leto 1893 ter o proračunu za leto 1894 Računski zaključek mestno klavnice izkaže v pretečenem letu skupnih dohodkov 22.060 gld. 34 kr., in skupnih izdatkov 11 580 gld. 22 kr., torej prebitka 10 471 gld. 12 kr. Primerjajoč to pokritje glavnici 190 953 gld. 89 kr., katera je iavestovana v klavnico, razvidno je, da se je ista obrestovala pretečeno leto z 5*48%, torej tako povoljno, kakor še nikdar od leta 1883, vsled Česar se je moglo odpisati 5551 gld. 99 kr. od računa izgube in dobička, torej od deficita, kateri je vzprejela narodna stranka od prejšnje mestne uprave. — Proračun za I. 1894. izkaže potrebščine 11 759 gl., pokritja 19 736 gld., torej prebitka 7977 gld. — Občinski svet odobril je brez debate računski zaključek ia proračun za tekoče leto. Gospod podžupan poročal je nadalje v obširnem referatu o glavni bilanci loterijskega posojilnega zaklada in o računu anujitet za leto 1893. Predložena bilanca izkaže in sicer pasiva 1,645.482 gld. 31 Vb kr in aktiva 1,580.128 gold. 921/« kr. torej koncem pretočenega leta nedostatka 65 353 gld. 39 kr. Najeto mestno loterijsko posojilo obrestovalo se je torej s 4 82%, torej s 0 32»/, ugodueiše, nego to zahteva araortizovalni načrt. Gospodarilo se je torej dobro in vestno. Občinski svet odobril je brea debate ta računski zaključek tsr podelil absolutorij knjigovodstvu loterijskegs posojilnega zaklada. Uradnikom dovolilo ae je 200 gld. nagrade. — Ob jednem odobril je občinski avet proračun mestne loterijske posojilne zaklade za tekoče leto s potrebščino 71.685 gld. 07 kr. ter s pokritjem 75 397 gld , torej b prebitkom 3711 gld. 93 kr. ObČ. svet. Seneković poročni je o pro-jektovani zgradbi novega šolskega poslopja na barji* Občinski svet skleail je brez debate, naj se novo šolsko poslopje za dvorazrednico sida ob cesti, držeči is Ljubljane proti Igu na onem mestu, kjer se steka v to cesto is Orne vasi vodeča cesta in sicer na parceli 1M7/i. ker pa je ta za zgradbo preozka, naj se od sosedne parcele dokupi toliko, kolikor je v to svrho potrebno. Novo šolsko poslopje obsezalo bode dve učilnici, vsako za 60 otrok, stanovanje za nad-učitelja in drugega učitelja, kabinet za učila, malo uradno pisarno; za šolskim poslopjem nahajalo se bode nepokrito telovadišče, potem pa šolski vrt, ki naj obsega vsaj Šest arov. ObČ. svet. Gogo I a poročal je v imenu finančnega odseka o ponudbi glede nakupa nekdaj Kravželjeve hiše št. 26 v Kravji dolini. Na javni dražbi dne" 6. novembra pretočenega leta kupil je omenjeno hišo g. Josip Rsgali za 4500 gld , kateri pa je pripravljen, prodati hišo mestni občini v svrho razširjenja ondotne ceste, ostali k tej h ši pripadajoči svet pa hoče obdržati, ter na njem sezidati hišico Poročevalec naglasa, da omenjena hiša stoji na javni cesti, da bi torej kazalo, podreti jo v javnem interesu, ker bi bo cesta potem lahko razširila, kar je nujno potrebno. Občinski svet vzprejel je predlog poročevalca, naj mestna občina kupi hišo in pripadajoči svet, ako g. RJgali oboje da za 6000 gld. ObČ. svet. Valentinčič poročal je o nunskega samostana prošnji za napravo kanala radi od-peljave fekalij. Občinski svet prošnji radi mnogoterih ozirov ni mogel ugoditi, pač pa je sklenil, naj se v nunskem poslopji napravi dobro cementirana grebe-nična jama, katero bode mestni magistrat dal brezplačno izpraznjevati. Konečno piročal je podžupau Petričič o mestne blagajnice in k nji pripadajočih fondov škon-trovanji doc 18. decembra 1893, ter konstatoval, da se je našlo vse v najboljem redu, kar je občinski svet vzel na znanje. Radi pozne ure odstavile so se ostale točke z dnevnega reda, ter bo je potem javna seja zaključila. Domače stvari. — (Poštni pečati.) Nebrojnokrat smo že ostro grajali postopanje poštne uprave glede dvojezičnih poštnih pečatov, a še vedno se ta, za slovenski narod žaljiva stvar ni povoljno rešila, še vedno je mnogo poštnih uradov celo na Kranjskem, kjer se rabijo samo nemški pečati. Taki poštni uradi so: na Vrhniki, v Šenčurju pri Kranji, v Ljubljani (na železnici), v Jesenicah ob Savi, ns črnem Vrhu pri Idriji, v Kočevju, na Bledu, v Mengšu, v Št. Roku na Dolenjskem, v Kamni Gorici, v Tržiču, v Kranjski Gori, v Kropi, v Sevnici, v Zidanem Mostu itd. itd. Deloma so temu krive tudi dotične občine, ker ee ne potegnejo dovolj odločno za dvojezične pečate. Saj to bi pri nas pač že vsak otrok moral vedeti, da brez trdega boja ni doseči pravice. Ponekod so pa tudi g. poštarji krivi, zakaj znano nam je, da imajo nekateri sicer dvojezične pečate, da pa jih ne rabijo, nego jih skrbno hranijo v dotičnih škatljicah. Ali delajo tako po svojem političnem prepričanju ali pa komisarju na ljubav, tega ne vemo razsoditi. Sicer pa ne gode še druge ne-rednosti. Tako je Vrhniški poštar, ki ima tudi dvojezični pečat, pa ga neče rabiti, neko v Kranj namenjeno dopisnici poslal v Kočevje — menda nemški učit — tamošnji poštar pa je v svetem tevtonskem srdu prečital napis „v Kranj iu in nad njega zapisal nemško ime tega mesta. Takih in jednakih pritožeb imamo Se več v zalogi. — Vrlemu rodoljubu, ki nas je na te nedostatke opozoril, izrekamo toplo zahvalo; doposlaua nam dokazila smo izročili načelništvu ^Slovenskega društva", da ž njim podpre svojo pritožbo pri trgovinskem ministerstvu. — (Osebne vesti.) Avskultanti brez adjuta za Primorsko so imenovani nastopni pravni praktikanti: dr. Karol G ara v in i, Peter Pinancig, Ivan D o u g a n , dr. Viktor Cesciutti in O. B r e 1 i c b. — (Koncert .Glasbene Matice".) Pri koncertu »Glasbene Matice" dne 12. in 14- marca v deželni redutni dvorani bode pelo 180 pevcev in pevk, popolni vojaški orkester pa, pomnožen po nekaterih civilnih muzikib, bode štel 50 mož. Proizvajal se bode, kakor smo že omenili, HavJnov sve-tovnoznani oratorij „Stvar j en je". Skladba obsesa tri dele in šteje 34 posameznih točk. Proizvajanje bode trajalo dve uri in pol. Zt soli je vrlo dobro Bkrbljeoo. Gdč. Leščinska (sopran) poje ulogo Gabrijela in Eve, gosp. Razinger (tenor) ulogo Uriela, gosp. Vaš i če k (bsB) pa ulogo Rafaela in Adama. — Začetek obakrat točno ob 8 uri zvečer. Cene prostorom: Gercle a 3 gld, sedeli I. vrste a 2 gld., II. vrste a 1 gld 50 kr., III. vrate in na galeriji a 1 gld., IV. vrste a 80 kr., vstopnice a 50 kr., za dijake a 30. — Sedeži in vstopnce se dobivajo v trgovini g. A. Zagorjana in na večer koncertov pri blagajnici. Tekst a 10 kr. — (Slovensko gledalište.) Sinočna predstava „Prodane neveste" vršila se je na korist zaslužnemu kapelniku ter je prijateljem slovenske opere dala priliko, izraziti s sijajno ovacijo to, kar so v celi sezoni na tihem pripoznavali, namreč neomejeno zahvalo in priznanje železni vztrajnosti in neutrudnosti voditelja naše opere gosp. profesorja Grb ća. Ako primerjamo to, kar smo še pred tremi leti v čitalnici imeli, tiste borne predstave obskurnib, drugod že pozabljenih operet, s prvimi operetnimi in opernimi predstavami v novem gledališči, ki pa so tudi imele še očitno diletantsko lice, in potem s .Cavallerio", »Čarostrelcem* in naposled s .Prodano nevesto", tako moremo z zadoščenjem konsta-tovati nepričakovano velikansk napredek. Razmere, ki so vladale in težkote, s katerimi se je bilo bo riti, bile bi vsakega drugega kapelnika napotile, da bi bil taktirko v stran vrgel in vse popustil, ali našega Grbici tudi v teh razmerah ni zapustilo upanje na boljšo bodočnost slovenske dramatične umetnosti. Vztrajal je in sedaj vidi, da je nastopila ta pričakovana boljša bodočnost, ki je sad njegove delavnosti in njegove vztrajnosti! Zato pa je bila povsem zaslužena sinočna ovacija, pri kateri so bili g. Grb ću izročeni trije lovor-venci s krasnimi narodnimi trakovi (2enski zbor — svojemu ljubljenemu kapelniku ; — Zbor »Prodane neveste" — svojemu neutrud-ljivemu pevovodji; — čveterospev : Branke, Dečman, Lilek, Pavšek) in devet prelep b velikih šopkov, dočim je vse gledališče odmevalo od burnega ploskanja. O prestavi nam ni treba govoriti. Solisti in koristi so pač čutili, da gre lep del kapelniku dane hvale tudi njim in to je uplivalo, da so peli še z večjo ognjevitostjo, nego navadno. Lahko bi rekli, da je bilo vse krasno, da nista bili materi (katerih jedna je v sekstetu forcirala druga pa distonirala) preveč mlado ličeni in da clowai niso uganjali tako nerodnih burk. —fi — — (Gospa Bo r š tni k-Z v onarjev a v Zagrebu) Danes nastopi prva igralka slovenskega gledališča, izborna naša heroina gospa Borštnikova na Zagrebškem narodnem gledališči in sicer v ulogi Marguerite Gantier v Dumasovi »Dami b kamel i jami", v soboto pa v Ibsenovi „Nori". Zagrebški listi jo pozdravljajo prav simpatično. — (Za .Narodni dom") nabrale so rodoljubne dame v Starem Trgu pri Loži doć 2. marca letos v veseli družbi 12 gld. z upanjem, Bda ta dar podviza tudi druge rodoljubkinje k marljivemu nabiranju novcev v prid .Narodnemu domu", s tolikim hrepenenjem pričakovanemu". Nabrano svoto so dame vložile na posebno knjižico staro-trške pred kratkim ustanovljene posojilnice in danes izročile to knjižico upravnemu odboru .Narodnega doma", kateri hvaležni jemlje rodoljubni dar na znanje in z darovalkami izraža nado, da najdejo obilo posnemalk. 2ivile rodoljubne darovnike! — (Umrla) je danes zjutraj v Ljubljani gospa Terezija Polec, mati Kamniškega soduika gosp. Julija Polca, stara 78 let. N. v m. p 1 — (Prodaja lekarne.) Tukajšnjo lekarno »Marija pomagaj", katero je nekaj let imel v najemu gosp. Grotschl, prodal je nje lastnik gosp. Birschits gosp. Edvardu Svobodi lekarnarju v Trzyniecu na Šlezskem. Novi lastnik zvrševal bode sam lekarnaraki obrt v Ljubljani. — (Nov mestni nasad.) Minule dni navadilo se je ob desni strani dovozne ceste k dolenjskemu kolodvoru »Pod zelenim hribom* več mladih kostanjevih dreves, s katerimi je dobila ta cesta svoj novo nasajen drevored. — (Na denašnji mesečni semenj) došlo je z dolenjske strani zopet obilo sejmarjev in je bil promet na dolenjski železnici kaj živahen. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 25. februvarja do 3. marca. Novorojencev je bilo 19 (=s81-20•/••), umrlih 19 (»31 20•/••). mej njimi so umrli za škrlatico 1, za tfuzom (legarjem) 1, sa davico 2, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, aa različnimi boleznimi 6. Mej umrlimi bili so tujci 4 (= 21 •/•), " zavodov 9 (= 47 3 •/•)■ Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 4, za vratico 3. — (Novo gasilno društvo) se snuje v Poljanah pri Črnomlju. V snovalnem odboru so gg.: Peter Majerle, gostilničar, Pavel Barec, trgovec, Peter štavdobar, trgovec, vsi v Predgrađu in Ivan Zupanec, učitelj v Starem trgu. — (Pravi Italijani in lahoni.) Da je poturica desetkrat hujši od Turka, je star pregovor. Isto prikazen vidimo pri naših lahoni b, ki se mnogo krat zaganjajo po naših primorskih pokrajinah v Slovane in grde naš jesik in naše narodne prizadeve. Pravi Italijani pa so mnogo poSteneji in so se n. pr. razne italijanske novine izrazile prav pohvalno o znani brošuri Perislava Starigradskega, ki je ožigosal način, po katerem hote v malem Zaderskem semenišču jezuviti odgajati hrvatske klerike. Izmej teh novin naj omenimo Milanski resni časopis »Ori-tica Bociale", ki se jako laskavo izraža o za-držaju knjižice in imenuje delovanje jezuvitov — protinarodno. »Slovencu" v tolažbo povemo, da smo to vest posneli po dobro katoliškem Zagrebškem .Obzoru". — (V spomin Ivanu Dolinarj u.) V Tržaški »Edinosti* vzpodbuja .delavec in oče 4 otročičem* Tržaške rodoljube, naj pravočasno store potrebno, da se ne bode prekopal grob pokojnega Ivana Do I i nar j a in odstranil lepi spomenik, ki so ga postavili hvaležni Slovenci Tržaški možu, ki je deloval tako neumorno v prospeb Slovenstva. Temu klicu se pridružujemo tudi mi in smo preverjeni, da bode v merodajnih krog, kjer ima čas, da premišljuje, kako dolgo se sme brez kazni grešiti na potrpežljivost slona. — (Razpisane u b t a no v e. ) Kakor se nam poroča, razpisane so 4 ustanove grofa Codroipa, vsaka v znesku 42 gld. Pravico do teh ustanov imajo siromašne, za možitev sposobne hčere takih po prvi vrsti oženjenih podčastnikov, ki so služili ali pa še služijo pri kakem v nekdanjih notranje-avstrijskih deželah garuizujočem polku. Prošnje vložiti je do konca tega meseca pri dotičuih polkovnih poveljstvih. — (Razpisane sluf.be.) Pri namestništvu v Zadru je izpraznjenih več mest konceptnih in stuvbinskih praktikantov. Prosilcem bo nudi izredno ugodna prilika, da takoj pri nastopu službe dobe" adjutum 500 do 600 gld., kar sicer pri državnih službah ni običajno. _ ■ Slovenci in Slovenke 1 ne z&bite dražbe sv. Cirila in Metoda 1 Razne vesti. * (Upor mej pomorskimi kadeti.) Že dlje časa se je opažalo, da nekaj vre mej kadeti pomorske akademije v Benetkah. Minulo soboto pa je prišlo do očitnega upora, ki bode imel poleg krvi, ki je že tekla, še neprijetne posledice. Pri obedu dvignilo se je 300 kadetov, ki so napadli častnike, kričeč: »Doli s Častniki! Pobijte jih l" Kadetje lu-čali so častnikom krožnike, čaše, nože in vilice v obraz in nastala je krvava bitka, ter je bilo na obeh straneh več ranjenih. Poveljnik akademije kontreadmiral D e d o t i, ki je takoj pribitel na lice mesta, naredil je mir in dal odvesti vse kadete zvezane v vojno kaznilnico. Zaradi daljnega poatopanja se je brzojavilo ministru mornarice. * (Velikansk projekt) V Grešnem v severnem Kavkazu so našli zopet bogate zaloge nafte, iz katere se izdeluje petrolej. Nekateri vrelci dajo nad 200 000 pudov (a 40 funtov) na dan. Nekateri posestniki nameravajo narediti poseben naftovod, po katerem bi se nafta odvajala v Novoroiijsk. Stroški so proračunjeni na osem milijonov rubljev. * (Telefonija bres žic.) Elektrik angleškega generalnega poštnega urada Henry Preece se bavi že deBet let z vprašanjem, kako bi se dalo telefonirati brez žice. Pri Cardiflu se je to praktično poskušalo na dveb otokih, ki sta po 1 in 3 angleške milje oddaljena od obali. Poskus se je izvršil prav dobro. Tudi na večje daljave se je poskušalo, vender so se čuli le posam čni toni, a besede se niso mogle razločiti. Preece je preverjen, da se bode lahko telefoniralo celo iz Dovvera v Callais brez žice. * (Poljub proti volji.) Na Angleškem se kaznuje dokaj strogo, kdor poljubi kako deklico proti njeni volji. Te dni bil je obtožen neki George Joud, ki je na ulici šiloma poljubil neko deklico. Rekel je prav hladnokrvno, da je dekle naredilo globok utis na njega, ker je bilo tako „pripravno oblečeno". PoBebno nje klobuk ga je mikal. Sodnik je obsodil Jouda na mesec dnij zapora. Književnost. — Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Siedišči. III zvezek. V Ljubljani, 1894 Zalaga izdajatelj. Tisk Katoliške Tiskarne. Cena 15 kr. Str. 43. V to lično knjižico zbral je izdajatelj dvanajst mikavnih pripovedek iu pravljic, poučno črtico o petroleju, več srečoo izbranih pregovorov, izrekov in pametim.', razae splošno zanimive in koristne Bestavke ter nekaj primernih kratkočasoic, ugank, rebusov in računskih nalog in tako obogatil našo, mladini namenjeno literaturo za lepo delce. Vsi spisi so ure jeni po zdravih pedagoških načelih, vsi so primerni obzorju otrok in pisani v lepem jtziku, tako da moremo knjižnico prav toplo priporočiti, želeč, da bi na-U obilno podpore pri vseh mladinoljubih. — Stenograf, glasilo hrvatskog steno-graf*kog družtva u Zagrebu prinaša v št 9. in 10. obširno kritiko Bezenšekove knjigu .Slovenska stenografija", kat ro je izdala .Matica Slovenska". V prilogi je več zanimljivih jako lično izdelanih ste-nogiafi^nih vaj. Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 8. marca. Včeraj popoludne vršilo se je v navzočnosti skoro vseh ministrov, predsednika gospodske zbornice grofa Trauttraans-dorffa, podpredsednikov kneza Schonburga in grofa Falkenhayna ter poslancev grof Ilohen-wart, Kluu, Viktor Fuchs, grof Deym (konservativci), Zaleski, Jedrzejowicz, Chrzanowski, grof Pininski (poljski klub), dr. Heilsberg, dr. Ituss, grof Kuenburg, baron Widmann, baron Dumreicher (levičarji), grof Fran Cjronini in baron Rollsberg (levi centrum) posvetovanje o volilni reformi. Minister notranjih del Bacque-hem je razložil načrt in ga obširno utemeljeval. Voditelji poljskega in levičarskega kluba ter Goronini so se izrekli za načrt, grofllohen-wart pa odločno proti njemu. Berolin 8. marca. Odsek za posvetovanje o trgovinski pogodbi z Rusijo je odobril vse tarife na ruske uvoznine v zmislu vladne predloge. London 8. marca. Gladstone je obolel in mora ležati v postelji. London 8. marca. Pred policijsko postajo v Bow-Streetu našla je policija predsi-nočnim veliko, skrbno izdelano bombo. London 8. marca. Reuterjev bureau javlja iz Tourbana, da je pri reki Zambesi prišlo do krvavega konflikta mej angleško in portugeško posadko. '■-'j -i; tU Listnica uredništva. Gospod Mirni j uh v Lokavcu: Vašega dopisa ne moremo vzprejeti. Storili bi to kvečjemu, če ae podpišete, a tudi v tem slučaju le a primernimi premembami. ..LJUBLJANSKI Z70N" sa vse leto 4 gld. 60 kr. i z& pol leta S gld. 30 kr.; ca četrt leta 1 gld. 15 kr. TttjCl : 7. marca. Pri JlnlU'i: Lin nor, Maiig, Maikus, Dietrichstein, Pollak, Hochmtith, Abele«, Glas z Dunaja — Stern iz Linča. — StOckl iz Colja. — Oberraann iz Koicvja. —■ Do-hida iz Lesc. Tri Nlonn: Ibold, Khem, PetrovitB, Uartinann, Deutsch z Dunaja. — Fmge-r iz Plzna. — SuSa iz Senožed. — Ludin iz Zagreba. — tlmelak, Todesclii, Sch°pit£ i* Trata. — Polak, Dimnik iz Trbovelj. — Cronavettvogl iz Kamnika. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer i 28*6 run. i 28 H si». 731-2 hit.. Temperatura Vetrovi Neb< Mokriti« v mm. S 6" C 7 4" C 12° C si. jzh. hI. vzh. si. vzh. obl. d. jas. jasno 0 00 kr. Srednja tomporatura 3*7°, ta 1*1 nad normalom. ZDu-nsLjslrsi borza dne" 8 maica t. I. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 35 Skupni državni dolg v srebru .... 98 B 10 , Avstrijska zlata renta....... 119 , 95 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 70 , Ogerska zlata renta 4°/0...... 118 „ 20 , Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 95 , 40 „ Avatro-ogersko bančne delnico .... 1025 „ — „ Kreditne delnice......... 368 , 75 „ London vista........... 124 , 70 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 60 „ 97»',. 20 mark............ 12 „ 20 , 20 frankov........... 9 , 90 »/t „ Italijanski bankovci........ 43 , 25 „ C. kr. cekini.......... 5 , 84 , Dne 7. imrca t. I. 4 „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld. — kr. Državne srećke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 196 , — , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld- . . 128 „ — „ Zemlj. obe. a v str. 41/t°/o zlati znat. listi . 122 „ : 0 „ Kreditne sreftke po 100 gld...... 198 , 50 „ Ljubljanske srečko........ 24 a 75 „ Rudollbve srečke po 10 gld...... 24 , — n Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld.. . 157 , fiO „ Tramway-nruSt. volj. 170 gld. a. v. . . . 286 „ — „ Papirnati rubelj......... 1 B 34'/» „ Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in inancem, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra, taSča, gospa Terezija Polec roj. Fucher danes dne 8. morca ob •/44. uri zjutraj, prejemSa svetstva za umirajoče, po kratki in mučni bolezni, v 78. letu svoja starosti, zaspala blaženo v Gospodu. Truplo predrago rajnke bode v petek dne 9. marca ob 4. uri popoludne v hiši žalosti v Kravji dolini št. 20 svečano blagoslovljeno, prepeljano na pokopališču k sv. Krištofu ter ondi pokopano v lastni gomili. Sv. nuiSo zadušnice bo bodo darovale v raznih cerkvah. Draga pokojnica bodi priporočena blagemu spominu in molitvi. C—'7) V Ljubljani, dnč 8. marca 1894. Julij Poleo, o. kr. okrajni sodnik, sin. — Jo-ilplna Poleo, hči. — Ivana Paoher, sestra. — Ana Poleo rojena Podrekar, si na ha. — Janko, Julij, Josip Poleo, vnuki. V Ljubljani, v Lingarjevih ulicah št. 7 Je mm prodaj v vrednosti 10.000 gld. — Več pove lastnik istotam v II. nadstropji. (221 — 4) Ori uliti dohodkov. Več se itve v A. Kallia pitami za posredovanje pri zasebnih opravilih na l»re*lrnoveiu trgu v IJ ubijani. (214-2) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. M iz voznega reda -vella.t7-n.eg-a, od Xi oktobra 1893. NMtopno omsnjenl prihajal >i In ođhajalni časi omaieni tO » »rednjerrropmhent ranu. Srednjeevropski iti j« k rajnemu čam T IjJubijan J n a minuti naprej. Odhod la LJubljane (juž. kol.). Ob lil. uri S min. po noH osebni Tlak t Trbii, Pontabel, Ueljak, Oav lovec, Franaonsfesto, Ljubno, Dunaj, tat Holzthal t Auim, Iichl, Gmunden, Solnograd, Lend-Outeln, Zali na Jeseni, Htoyr, Lino, Ha-dejerice, Plaenj, Marijina vara, Ki/nr, Kraneovo varo, Karlovo vare, Frafro, Draidane, Dunaj via Arnstettan. Ob 7. uri 09 min. zjutraj oaabni vlak t Trbii, Pontabel, Neljak, O*, lovec, Franzensfuste, Ljubno, Dunaj, ce» Selsthal t Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri SO min. dopolttdne oiebnt Tlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celoreo, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO tnin. popoludne osebni vlak ▼ Trbii, Beljak, Celovec, Solnograd, Lend-Oastein, Zeli na Jeseni, Inomoat, Bregnio, Ourih, Genaro, Pariš, Lino, IsehI, Budejevioe, PlsenJ, Marijine vare, Kger, Franoore vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj Tla Amstetten, Prihod xr Izubijano (juž. kol.). Ob B. uri SB tnin. »ftttraj osebni Tlak a Dunaja via Amatetten, Draa-dan, Prage, Fran en vi h varo v, Karlovih var o v, Egra, Marijinih virov, Plsnja, Budejovio, Solnograda, Linoa, Stoyra, laahla, Omundena, Zeli* na Jeseru, Lend-Oastoina, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Fransenafestei, Trbii*. Ob 11. uri v7 min. dopoiudn« osebni Tlak a Dunaj* via Amstetten, Draidan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varo v, Plsnja, Budejevio, Solnograda, Iselila, Omundena, Lino*, 8teyr», Parisa, Oeneve, Curiha, Bregnice, Zella na Jeseru, Lend-Oastoina, Iuo-mosta, Ljubnega, Oelovoa, Pontabla, Trbii*. Ob 4. uri S3 min. popoludne osebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljak*, Oelovoa, Fransnnsfeate, Pontabla, Trbiia. Ob B. uri 27 min. mverer osebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod lm LJubljane (juž. kol.). Ob 9. uri »S min. nfutrnj v Kočevje. I'J. ,, OO „ opnludnr „ „ ,r 9. ., IO ,, Mverrr n „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob H. uri lO min. ^futroj ia Kočevja. 1. „ Ol „ popoludne „ a M 11 ,* mveeer n „ Ob Ob Odhod lm LJubljano (dr*, kol./ 7. uri 19 min. tjutrnj v Kamnik. »■ s OS m popoludne „ , ti. „ SO „ t večer n , Prihod v LJubljano (drž. kol.). 9. uri SI min. tlutroj is Kamnik*. 11. „ IS „ dnpotudne „ „ 9. JstO Mvecer ,, (4—53) Za penzijoniste! Za neko posestvo v večjem mestu na Kranjskom, ki leži ob žo:eznici in ki je v zakup dano, se iide oseba, ki bi hotela isto nadzorovati in bi imela za to prosto stanovanje in deputat. — Naslov pove upravniitvo „ Slo ven-skega Naroda". (2f»2—1) Agenti za spefavanje sakonlto dovoljenih srečk, katere je moA plaćati tudi na obroke, se nameScujejo proti če so posebno rabljivi, tudi s stalno Ponudbe na 229 — 2) visoki pro\iziji) in plaćo. — Hauptstadtlsche vVechselstuben Gesellschaft ADLKH «S? Co. v Budimpešti. — Ustauovljeno leta 1874. Razpisuje se služba faktorja „Narodne Tiskarne". Ponudbe z dokazili zmožnosti in spričevali o dosedanjem službovanji naj se pošljejo do 15. marca t. L upravnemu odboru „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Razglas. V nedeljo dne 11. marca ob 3. uri popoludne so bodo na slikarskem polju v bližini državue in Kamniško železnice, pri rudečem križu stavbeni prostori potoni Javne dražbe prodali. Pogoji ne poizverio pri županstvu. Županstvo v Spodnji diski dno 7. marcu 1894 (.50) Župan: Kauachcfjff. X Na najnovejši in najboljši način J uinotue (694—68) l z-efee In zobovja: £ ustavlja brez vnukih boleftin ter opravlja plombo- T + v Milita in vse zobne o»<»ra«fje* — odatranjuje 4 sobne b»leelne z nsinrtenjem zivea * ; zobozdravnik A. Paichel, t J poh'K ćovljarskega mostu, v Kolder-jevi hiši, I. nadstr. J se da v najem (247—2) na dt-želi v jako pripravnem kra;u, tik farne cerkve in fitirirazredne gole, kjer ni do sedaj nobenega pekH. — Kie? pove uoravniStvo „Slov. Naroda". 10 nodoaužuo r.izki ceni se dobe jako lepi in dobri rouleauxi (zastirala za okna) v slo-većeui utab 1 isHomentu pohiStva Iv. Bitr-a naslednika, Dunaj, IX., Wiibriugerstraasu 2 6. Mnogoštevilna priznanja. (253—1) Otvoritev prodajalnice. Čast mi je naznaniti p. n. slav. občinstvu, da sem na tukajšnjem trgovisči na Starem trgu št. 28, poleg c. kr. poštne filijale otvoril kupčijo s suknom, manufakturnim, platnenim in perilnim blagom. Moja zaloga jc previđena 8 čisto novim in trpežnim blagom in skrbel bodeni, da z najnižjo ceno vsake vrste blaga dosežem zadovoljnost svojih kup-čevalcev ter s tem uljudno vabim k obilnemu obisku moje trgovine. V IJubljani, dne i. susca 1894. (232—2) Z odličnim spoštovanjem Fran Ks. Habianič. Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".