Posamezna štev. 60 vin. PoStnlna - - pariallrana. Sle*. 25. v Ljubljani, v soboto, m 31. mm m letom »SLOVENEC« velja po poiti iu vae atraal Jaso rtarije la v LJubljani: sa oelo leto naprej. K 100-— ■a pol lata m .. „ 55-— n fletrt teta „ ., „ 30-- Sabocmnvo oolotetno £140 - K Sobotna izdaja: ss= Zaoelo loto.....E »•- m bMMsenrstrn. . , . „ 25'— MfaliH^at, nt . . Pri auodUa Mi 90 K lu. i*4el)ek te dan po . •b'4, ari arfatraj. 1 Bok 01 Uredništvo j« f Kopitarjevi nlltrf »tov. 8/UL Rokopisi ae ne vračajo; seiranklrana pisma se se sprejemajo. Bradn. telet. 8tv. 50, nprara. Str. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava}« v Kopitarjevi «1.8. — Bata. po&Be hran. RaMJaasfcB it. 050 sa aarodaloo la it. 3« aa oglase, •▼str. Is oefifce 24.797, »gr. 26.511, bomu-hero. 7563, M s^canfem parlamenta Parlamentarna opozicionalna zajed-nica jc od dneva odgoditve narodnega predstavništva odločno protestirala proti absolutističnemu režimu in zahtevala, da ae skliče parlament. V drveli slučajih smo Se prav posebno čutili parlamentarno praznoto: Prvič, ko sc jc valutno vprašanje •reševalo pri vladni mizi, drugič, ko jc jadransko vprašanje stopilo v najakutnejši stadij. Človek je dobil utis, da jc ententa izrabila slabost naše vlade, ki jc brez parlamentarne zaslombcj in hotela s silovitim pritiskom rešiti jadransko vprašanje v prilog Italiji. Naša delegacija v Parizu sc jc zavedala tega neugodnega položaja in iz njenih vrst so ae neprestano slišali klici po parlamentu, četudi nc v širši javnosti. Pred kratkim smo zahtevali, da naj 7?lada vsaj za krajši čas, četudi z omejenim programom, skliče parlament, da morejo zestopniki naroda kot njegovi tolmači dvigniti svoj glas proti nameravanemu ropu v Parizu. Po zadnjih poročilih iz Belgradu se zdi, da bo narodno predstavništvo v najkrajšem času sklicano. Opozicija jc v svoji lojalnosti izjavila, da se na sejah narodnega predstavništva, ki bi imele manifestacijski značaj za naše Primorje, nc bo dotaknila notranjih vprašanj. To je vsaj v prilog naši zunanji politiki. Notranje razmere pa nujno kličejo po parlamentu, ki bi razpravljal vsaj tudi o valutnem vprašanju. Tudi od tega vprašanja ne moremo pod nobenim pogojem odnehati. Iz Bclgrada prihajajo prav resni glasovi o dogovorih za koncentracijski kabinet. Ako vlada popusti sedanje ekskluzivno stališče, je to mogoče in se uresniči za- ! hteva Jugoslovanskega kluba, ki je ob j času nastale vladne krize edini zastopal ; to stališče z ozirom na zunanji položaj. ! Usoda pa lahko nanese, da bi. v slučaju i poizkusa koncentracijo ostal ravno nosi-i leč te misli izven koncentracije, ako so j vesti o socialdemokratskem stališču v tem vprašanju resnična. Zakaj, gotovo je: Jugoslovanski klub je odločno za parlament, za mesta v vladi se pa nc bo ravsal! BeJgrad, 30. januarja. V političnih, krogih sc govori, da bi v eventuelni koncentracijski kabinet moglo priti 6 demokratov, 4 radikalci in 2 člana Narodnega kluba. Socialisti sc protivijo, vstopiti v koncentracijski kabinet, ako bi kak član Jugoslovanskega kluba dobil kak portfelj, Belgrad, 30. januarja- V političnih krogih sc trdi, da postaja vprašanje o iz-premembi vlade vsak dan aktuelnejše. Značilno dejstvo je, da jc bivši finančni minister dr, Ninčič priredil intimen obed, ki se ga jc udeležil tudi minister za notranje stvari Pribičevič. Obed je imel političen značaj in je vzbudil v radikalnih krogih razne kombinacije. LDU Belgrad, 30. januarja. »Epo-ha« javlja: V sredo jc g. Ninčič, bivši minister za finance priredil intimen večer gospodoma M. Vesniču, našemu poslaniku v Parizu in Svetozaru Pribi-Seviču, ministru, za notranje pdSlc. LDU Belgrad, 30. januarja. »Tribuna« doznava, da je dr. Pavlovič posvetil g. Protiča. V političnih krogih mislijo, da jc ta posest v zvezi s sklicanjem parlamenta. rovu® Kakor gobe po toplem dežju, ko zopet solne c posije, tako sc poraja ob zadnjih iz-dihljajih svetovne vojne v vseh naprednih narodih in državah nebroj knjig, brošur, časnikov in časopisov, ki imajo vsi namen, da zastopajo in širijo mirovno idejo. Poleg tega sc množi število novih društev Zveze narodov iu sličnih mirovnih udruženj, ki jim jc smoter moralna in znanstvena podpora mirovnega stremljenja in oKcielne Lige narodov, da se ukrepi nje obstoj po volji najširše javnosti in da se vpliva na njen razvoj z ozirom na zahteve napredujočega časa in na menjajoče sc politične ■razmere. Zlasti v zadnjih mesecih se jc opazovalo najživalmejšc delovanje na po- prišču mirovnega gibanja, oziroma pospeševanja Zveze narodov. Nove knjige so pomnožile tozadevno literaturo, pričeli so izhajati novi listi in utemeljila so se nova društva; •-■poročila« že obstoječih udruženj so poslala obširnejša in stvarnejša; poleg tega so se vršila po mnogih državah propagandna predavanja. Vse to stremljenje, ki mu je bogati in najčistejši izvirnik, veliko nepopisno trpljenje izza pravkar prošlih strašnih let in današnjih dni, nam jasno kaže, kaj da preveva dušo vsega zbeganega človeštva, in kaj da je danes njega naiiglpblie hrepenenje. Začetek mirovnega gibanja, oziroma ideje Zveze narodov sega daleč nazaj do leta 1305., v katerem jc francoski pravnik Peter Dubois očrLal neko organizacijo medsebojnih državnih razmer. V na- slednjih stoletjih so se samotero pojavili slični predlogi, po bistvu več ali manj enaki, po odkritosrčnosti ideje pa jako raznoliki. Šele v 19. stoletju po Kantovem delu »O večnem miru -. (1795. 1.) se je v Evropi polagoma oživelo mirovno gibanje. Ustanovila so sc nekatera društva, v kulturnih središčih pa so se vršili kongresi miroljubov (Bruselj 1848,, Pariz 1849., Frankobrod 1850., London 1851. leta in dr.) Toda v očeh sveta jc bilo vse to stremljenje, in tudi ono naslednjih desetletij, utopična sanjarija nepoučenih posameznikov, ki so sc kaj prezirljivo ocenjevali. Koncem minulega stoletja pa, ko smo se vpričo brezmejno naraščajočega oboroževanja iu vedno bolj grozeče vojne nevarnosti potapljali v groznih perspektivah za bodočnost, je zadel bojni klic: *Proč z orožjem!« tudi ob manje tank osi uha tišesa, in prišlo jc do onih znamenitih dveh mirovnih konferenc v Haagu (1. 1899. in 1907.}, katerih so se vlade udeležile po oficielnih zastopnikih, Akoravno jc ostal uspeh teh konferenc nepopoln, in to po dejstvu, da vlade niso soglašale v točki obligatoričnega značaja mednarodnega razsodišča, vendar so velikega pomena za napredovanje mirovne ideje in so njiju razpravljanja in končni dogovori tvorili, pravo podlago za ustanovitev Zveze narodov in njeno delovanje. Ono živahno mirovno gibanje pa, ki ga danes opazujemo, v razsodnih masah vseh narodov, ki so si s vesti kulturnih zahtev sodobnega življenja, je še ie vrte-tila kruta svetovna vojna. Omalovaževano in prezirljivo ocenjeno mirovno stremljenje je našlo sedaj rodovitna tla. in z navdušenjem sprejete zastopnike tega prizadevanja. Za njimi pa sc je začela zbirati in množiti nepregledna maso. onih, ki so duševno in telesno grozno trpeli, in ki niso našli v vojni obljubljene srednjeveške romantike, ampak bridko krvavo resničnost. V tem novodobnem mirovnem gibanju zavzemajo Zedinjene države brezdvonmo najodličnejše mesto. Poleg obče znane imenitne vloge, ki jo igra v vprašanju Zveze narodov predsednik leh držav, \Vilson sam, imajo one nad deset večjih mirovnih društev, oziroma udruženj Zveze narodov, med katerimi stoji na prvem in vodilnem mestu »The League to enforce Pcace«, ki se je oficielno ustanovila 1915. leta. Predseduje ji M, Taft, bivši predsednik Zedinjenih držav. O delovanju omenjenega društva se je izrazilo eno izmed poročil francoskega društva Zveze narodov, da si jc težko predstavljali obseg intenzivne propagande, ki jo vodi to društvo na čelu drugih ameriških mirovnih udruženj. — V Evropi spada med najod- ličnejše zastopnike mirovnega gibanja. Anglija s svojim društvom »The League oi Nation-s Union«, ki igra med drugimi vodilno vlogo. Društvo se je takoj ob ustanovitvi poprijelo obširne propagande, ki rapidno narašča in katere vpliv sega daleč v inozemstvo. Predsednikom je Viscount Grey of Fallodon. Ono izdaja, dva izvrstno urejena časnika — mesečnik -The League« in poljudno-znanstveni četrtlctnik »The Corvenant«, ki obravnava vsa vprašanja, ki so količkaj v zvezi z Zvezo narodov. Na tem mestu naj tudi omenim knjigo »The economie foundations of pea-ce; world partn.ership as thc fruer basis of the league of nations«, ki je izšla v aprilu 1919. leta v Londonu, in ki jo je spisal J. L, G a r v i n. Kritika smatra to delo kot eno najvažnejših in najobširnej-ših iz sodobne literature, ki sc ti.ee Zveze narodov in svetovnih gospodarstvenih' vprašanj. — Za Anglijo pride Švica, ki je kol dežela mednarodnega življenja, mednarodnih društev in kongresov vclepotez-na zastopnica mirovnega gibanja in propagande za Zvezo narodov. Tudi ona ima lepo število sličnih društev Ln udruženj; pri njihovih publikacijah in listih sodelujejo znanstvene kapacitete vseh strok. — V Franciji stoji na prvem mestu »L'A.sso-ciation fran<;aise pour la Societe des Nations«, kateri predseduje Leon Bour-g e o i s. Društvo izdaja svoja »poročila« (bulletins) in je v prošlem letu organiziralo nekoliko propagandnih predavanj. — Izvrstno se tudi razvija nemško društvo za Zvezo narodov v Berolinu. Med glavne odolke te organizacije spada oni za mirovno vzgojcslovje, ki sc peča s amo-treno raziskavo tega vprašanja. Poleg prejšnjih »poročil«, ki so bila namenjena, samo kot priobčila za razne časopise, jc društvo pričelo izdajati s 1. decembrom 1. 1, j^eriodični Kst »Neue Briicken«. Odveč in preobširno bi bilo, ako bi it« tem mestu hoteli ocenjevati delovanje, vseh posameznih še obstoječih društev in navajati mnogoštevilne časopise in vse nove pojave sodobne mirovne literatur«'. Omenili smo samo važnejša in po vplivu in delavnosti za enkrat merodajnejša društva. Slična udruženja Zveze narodov, v kolikor smo pri vladajoči duševni blokadi in slabih poštnih razmerah orientirani, se še nahajajo v sledečih državah; na Poljskem, Norveškem, Švedskem, v Južni Afriki, Japonskem, Kitajskem, v Italiji, Grški, Avstriji, Španiji, na Škotskem, v Avstraliji, na Litvanskem, v Fijvlandiji, na Nizozemskem in Češko-Slovaškem, V najnovejšem času se tudi sliši o trstanovitvi dru -štev Zveze narodov v Argentiniji, Kolumbiji in na otoku Haiti. aLi Prof. J&sip Stritar {Borfis Mlršnl v Uspangu (M.-JU, Mnogo let si žc redno dopisujeva. Kako čudovit je življenjski večer našega slovstvenega velikana! Mirno živi tam gori med tujci, srce pa mu vedno gori za domovino, Jaz vem to. Korespondenca, ki jo hranim, ho kedaj dragocen prispevek k njegovemu živolopisu, »Memoarjev pa ne pišem pod nobenim pogojem!'« mi jc rekel in pri tewi ostane. Do leta, 1918. m.i jc pošiljal Ludi vse Svoje »nove pesmicc«, ki pričajo, s kako živahnim zanimanjem spremlja prof. Stritar vse svetovne dogodke, zlasti še razvoj v Jugoslaviji. Nekaj teh »časovnih« sem objavil v »Miru« in drugod, pa sva bila dvakrait zaporedoma »pobeljena«. To jc ljubljenega prijatelja spravilo v naravnost dražestno ogorčenje; »Jaz konfisciran! Jaz državi nevaren! Jaz?« mi jc pisal in kar pozabiti ni mogel. Na tem sem spoznal prof. Stritarja, kakšen je bil izza dob dunajskega »Zvona«. Čista njegova duša ni mogla zapopasti, da bi kdo nc prenesel poštene kritike. !n takšen tudi pojde kcdai od nas, nedotaknjen od prevar in podlosti vsakdanjega življenja. Zadovoljen ie v svoji skromni čtoma*;- nosli. Popisal mi je svoje redno življenje, , svoje dolge sprehode, svoje pesnikovanje v gozdu na parobku« in pa »ena cigareta (5 h) mu na poclvečer doma zelo ugaja«, — Ko j'e 1. 1917. prepustil II. izdajo svojih »Zbranih del« Tiskovni zadrugi za 3000 K, mi je to v daljšem pismu poročal in vzkliknil: »Juhč! Zdaj si pa lahko, čc hočem, kupim v Aspangtt dve kravički!« I n kako s c mu zdaj godi? Pisma so vedno krajša, nič več pesmic, nič več zaupnih novic, nič več hudomušnih za-bavljic, ... par ljubeznivih besed in pa »Z Bogom! Pozdravlja Vaš — Stritar« ali »pozdravlja Vaš — Starko Samotar« in nič več! ■— Kako bo pač zdaj 84 let star gospod, Id jo »le še kost in. koža«, prenašal vse težkoče prehrane: kruh iz otrobov, pomešanih z zmleto žaganico; pomanjkanje maščobe, ki zamore postati smrto- nosna Nimam nobenega pooblastila, vendar si ne morem kaj, da bi nc zaklical na lastno odgovornost v svet: Svobodna Jugoslavija! Nc pusti lakote umreti pesnika »Raje«! — Izključena jc seveda denarna podpora, Živila, živila: vreča fine pšenične moke, zavoj sveže slanine, in pa nekaj cigaret,., to, to bi bilo nujno! Kdor more in pozna pota, kako sc smejo pošiljati ži-I vila v tujino, naj -stori kaj. • naj pomisli, da je morebiti to prvi in zadnji trenolek, ko se more domovina •/, darom hv,%l< u<> izkazati Borisa Mininui Cerkvene razmere v dobi komunizma na Ogrskem. Poroča Peter Sinthern 12 O, S. — Prevol dr. Cukala. (Dalje.) Samostani dobe nore — ljudi Veliko sicer tudi tisti niso pridobili, ki so podpisali; niti to niso dosegli, da bi šc smeli ostati v svojih samostanih ter kot prej živeti skupno redovniško življenje. Zakaj kakor vse hiše so se proglasile v Budimpešti ludi redovniške hiše za skupno last in pri splošni stanovanjski bedi so natrpali v posamezne samostane nalašč ljudi, ki so tja najmanj sodili. Ti so sc vrhutega še nemalo trudili, da zagrene življenje re-dovništvu, ki se jc šc držalo svojih celic. Jezuitski kolegij jc postal črez noč: *dom akademskih študentovk«, cis-tcrcijanski samostan so zasedli listi »bivši duhovniki«, — med njimi le trije katoličani — ki so hoteli v posebnih pro-pagandističnih tečajih izšolati sc za boljševiške agitatorje; |>.ri p r c m o n s t r a -t i h so domovale« mlade delavke, ki so delale z glavo*, v M a r i j a n s k c m kolegiju jc odvzela sestram stan učiteljska zadruga itd. Redovnišlvo sploh ni smelo ostati v laslnih samostanih, aH nositi redovniške obleke; a izgon redovnišlva sc je po vladni naredhi moral vršiti kolikor tnogo čc tiho in brc« hrupu. A katoliško liudstvu je gospodi od sovjetov večkrat prekrižalo njihove račune! Tako se nekaterih samostanov niti. izpraznili niso upali! Nekaj zgledov! Jezuitski kolegij so izpraznili v pozni noči, redovnike so pa vse odvedli v zapor, pozneje so jih sicer izpustili na svobodo in tudi stanovanje so si smeli sami poiskati po zasebnih hišah (kaka ironija^. Usmiljenke so morale ven iz budimpeštan-skih bolnišnic, pa naj so tudi zdravniki ^šc tako glasno in enotno odsvetovali ta ^»izgon«. — Prednica angleških gospodičen se jc ustavila oblastim in ni hotela zapustiti samostana s svojimi hčerami, padli so streli, ljudstvo se je postavilo na stran sester, in ^gospoda« sc ni upala rabiti sile! — Da se položaj lažje presodi, naj opozorim, da so bile razmere za časa ogrskega komunizma drugačne, kakor ob francoski revoluciji: tukaj je šlo za redovnike, U-i radi posledic vojne in radi diktature pro-letarijata mso imeli nobenega upanja na kako š c tako siromašno stanovanje, saj je moralo Witi vse, šc pohištvo, nakazano od vlade! Pač so redovnike pregnali i z samo stanov, a nakazali jim niso nobenih stanovanj! Po deželi vlada sovjetov ni imela ugleda, ne moči, zato so ostale samostan skr naselbine povečini nedotaknjene! Krvavo preganjanje. Poleg sestave inventarjev in ..podr-žavljenja« cerkvenega, premoženja, pab^ Vse to priča o širokem razvoju tega svetovnega gibanja. Nobena sila ne ustavi več zmagoslavnega polic ia te nove istini-to človekoljubne ideje, ker ona pomeni globoko gibanje kulturnega človeštva, ki sta mu gonilni sili človečanstvo in samo-ohrana. In mi Jugoslovani? — Nekje v našib časopisih smo čitali kratko brzojavko, da je naša delegacija v Parizu podala izjavo za vstop v Ligo narodov, to se pravi, da smo izviren član te Zveze. To se sicer ni zgodilo po glasno izraženi volji našega naroda, ki o tem malo zna, ampak za enkrat po volji antante. Toda, da se jc zgodilo, naj nas veseli, saj je svoboden in istinito demokratičen razvoj Lige narodov naše upanje na končno pravično in popolno rešitev naših z?.padnih meja. Povsem napačno in politično škodljivo pa je, da stojimo kakor razžaljeni ali pa indiferen-tni otroci ob strani velikanskega mirovnega gibanja in da nc ostanemo po tej svetovni borbi za pravo iu pravičnost tudi so bojevalci v idejnem stremljenju onih, ki se bore za svobodo življenja in za osvobo-jenje iz spon nedemokratičnih nazorov in ideologij. Fran Šuklje: Ifsš n. Odkar je bil spisan prvi naš članek fgl. »Slov.« št. 20, z dne 25. jan. t. L), javile so sc na političnem obzorju prikazni, katere, morajo močno vplivali tudi na našo železniško politiko. Ne sicer, da bi bistveno predrugačile podstav in smernicc železniškemu programu, pač pa utegnejo spremeniti njegov, rekel bi, kalendarični ustroj ter drugače razdeliti trenotno važnost poedinih njegovih delov. Skoraj je namreč videti za nas izgubljena železniška proga Št. Pete r—R e -k a! Italijanska grabežljivost onemogočujc prijateljske odnošaje med obema sosednima državama, navzlic temu, da sta Jugoslavija in Italija po naravi in po svoji trgovski povestnici kar navezani druga na drugo. Zopet je na dnevnem redu londonski pakt in Italijan liki Shyloku v Shakespearjevi drami zahteva od združenih velesil njegovo izvršitev. Iz prsi nam hoče izrezati funt mesa — ni čuda, da se jezno nam krči pest proti nasilnežu! Londonski dogovor nam pusti sicer Reko, toda izroča njeno zapadno zaledje Lahom in do ljubljanskega vrha bi segalo območje italijanske trikolore. Ne mislim si, da je že zadnja beseda padla na pariSki mirovni konferenci, nesmisel londonskega dogovora nikakor še ni postala kri in meso, toda računati nam je z njeno možnostjo in njenimi nepreračunljivimi posledicami. Izmed teh navajam v železniškem ozi-ru le suho dejstvo: Reko sicer obdr-žimo, toda vsaj Slovencidonje ne moremo, kajti šentpetersko progo bi spravil Lah v svojo mavho in hudega ovinka preko Karlovca ne strpi naša blagovna trgovina! Vsled tega je zadobila pod utisom zadnjih dogodkov železniška, zveza z O g r 1 i n o m posebno znamenitost. Že pri pogajanjih za zadnjo avstro-ogrsko nagodbo 1. 1906. so zahtevali avstrijski posredovalci, da se dolenjska železnica ne zveže nizikotne šikanacije kat. verstva, katero je pariralo ljudstvo s pasivnim odporom, je stopalo krvavo preganjanje in krvnik je »d e 1 o v a 1« v mestu ter na deželi! Volk je oblekel tokrat redovniško haljo; zakaj komunistični provokaterji nazvani »Lenjinovi fanti«, ki so vohali za protirevolucijonarji, so se preoblekli v duhovnike in se vsedli v spovednice, ali pa so igrali vlogo --pobožnega« spovedan-ca ter stavili na duhovnike v spovednici razna kočljiva vprašanja, »če je pač to dovoljeno?«, ali »če je ono, kar dela sovjet postavno?« in podobno. — Kakor je že doslej po sodnijskih aktih ugotovljeno, so na podlagi teh satanskih ovadb odgnali sredi noči mnogo duhovnikov ven iz postelje, in tirali marsikatero redovnico ven iz klavzure naravnost na — morišče! Nedaleč od Budimpešte je bil ustreljen mlad kaplan dr. Kucsek, njegovo usmrčeno truplo so naložili na voz za smeti ter ga vlekli na pokopališče, kjer so je zagrebli brez krste v zemljo. Župnik in kaplan iz Waiza bi si oba. rešila življenje, če bi se odpovedala svoji veri — nista hotela — umrla sta kot prava m u č c n c a! Župnik v Csasfarju dr. Wohl-muth se je zavzel za svojo občino ter izjavil, da je sam odgovoren za vsak proli-revolucionaren poizkus: končal jena vrvi občinskega bika! Dr. Tru-biny-ja so obesili za verigo od neke ladje, Iz kletij in podzemskih hramov so izvlekli pozneje polno mrtvih, grdo razmesarjenih trupel duhovnikov in oskrunjenih redovnic! (KcmccJ samo s Karlovcem, temveč tudi preko Č r-nomlja in Vinice z Ogulinom, Ogri so tedaj odklonili to spojitev ter privolili zgolj zvezo s Karlovcem. Dandanes seveda, ko nam ni več ozirati se na trmoglavo mažarsko sebičnost, morali bi zahtevati, da se zgradi tudi železnica Č r n o-m e 1 j—V i n i c a—O g u 1 i n. Sprejeti bi jo morali v svoj železniški program žc radi stika z dalmatinsko progo, katera se baš pri Ogulinu prične ter potem drži mimo G o s p i č a preko Velebita na K n i n in dalje. Vendar ji samo po sebi ne bi bili pripisovali pretirane važnosti. Pač je proga Č r n o m e 1 j—V i n i c a , kakor takoj pojasnimo, bistven del one velike tranzitne železnice, po kateri hrepenimo, ter bi sc morala čimpreje zgraditi z vsemi znaki glavne črte — toda njenega nadaljevanja do Bosiljcvcga in Ogulina morda ne bi trebalo postaviti med n a j n u j n e j-š e železniške zgradbe. A danes pod pritiskom grozeče nam izgube, železnice Št. Peter—Reka jc soditi drugače. S tem niti nc pridem v protislovje z neugodno oceno, kojo sem v prvem članku izrekel o progi Ogulin—Reka in njeni prometni pomembnosti. Neovržna jc pač istina, da je železnica iz Karlovca preko Ogulina na Reko sama na sebi dokaj neugodna, slaba zveza. Istotako se ne bode dala lahko ovreči trditev, da je ta proga že pred svetovno vojno komaj še zadoščala potrebam rastočega prometa ter da bi odrekla, kakor hitro bi promet povečali po stiku nove tranzitne železnice, toda postavljeni pred alternativo, ali zadovoljiti sc z nedostatno, slabo zvezo ali pa odpovedati se železnični zvezi sploh nc moremo izbirati. Recimo tudi, da je ogulinska proga kot dovoznica do reškega pristana le surogat primerne prometne zveze, navzlic temu boljša ie še zmiraj nego pomanjkanje direktnega nemotenega stika z Reko in Jadranskim morjem. Ako se tedaj uresniči ona velika nezgoda za obe državi, ;:a našo in italijansko, ako se dejansko uvede nesrečni londonski pakt, potem smo primorani, z vso vnemo in odločnostjo na to debati, da se nemudoma zgradi železnica od Črnomelj s k e postaje na Ogulin. Zgradba niti pretežka ne bi bila. Do Ogulina ni daleč iz Belekrajine, Ako te je vlak skozi rožnidolski predor pripeljal na postajo v Semiču ter se pred tvojimi očaranimi očmi razprostira slikovita belokranjska ravan in onstran Kolpe hrvaška obrežna pokrajina, pozdravlja tc pravljični K 1 e k z bizarno svojo obliko, i,n pod tem karakterističnim hribom leži O g u -I i n. Komaj 40 km je do tja, prvih 14 km do Vinice bi šel železniški tir po lepi naravno prebogati nižavi do Kolpe, odtod je še kakih 24 km do Ogulina, po kraškem terenu, kateri se polagoma vzdiguje do kote 323 m. Tam zadenemo na progo, katera iz Karlovca drži proti Reki ter smo obenem na začetku dalmatinske železnice. Da se doseže ta železniška zgradba, ustanovil se je pred približno enim letom lokalni cdbor, sestavljen iz kranjskih in hrvatskih interesentov. Dal je izdelati predprojekt po dobroznanem strokovnjaku, enem izmed najboljših veščakov, kar jih imajo jugoslovanske državne železnice. Dotični načrt se bo moral prej ali slej izvršiti, od poteka pogajanj, katera se baš sedaj vrše med kabineti, zavisna bode aktualnost njegova. Koncem te razprave skušal bodem j razvijati svoje nazore o načinu, po katerem bi najlažje dospeli do uresničenja svojega železniškega programa. Šc enkrat na-glašaru, da je jedro in središče njegovo zgradba nove tranzitne proge od Donave pri Bratislavi do jadranskega morja pri Reki. O tem več v prihodnjem članku! Rusko ljudstvo je porazilo generale Kolčaka, Judcniča in Denjikina; žalostno se je razbil pohod vseh onih ljudi, ki so s sile hoteli pripeljati Rusijo v prejšnje stanje nazaj. Usodna pogreška je bila, da so prezrli, koliko socialnih dobrin je prinesla revolucija: Dala je zemljo kmetskemu ljudstvu, ki je žc stoletja hrepenelo v globini svoje diišc po njej. Skušala je privesti delavstvo do tega, da bo samo lastnik in gospodar v obratih. Storila je zelo mnogo za višjo izobrazbo ljudskih množic. Ne moremo si dovolj pogosto povedati. kako malo vemo o Rusiji. Iz kalnih virov prihajajo vesti in zdi se, kot da bi boijseviki sami bili veseli tega, da si Evropa ne more napraviti jasne sodbe o sedanji Rusiji, Pred enim gotovim dejstvom pa stojimo; V zmagovitem pohodu jc rdeča armada prodrla globoko v Sibirijo, dosegla kitajsko in indijsko mejo, Ljeninovi polki korakajo po besarabski planoti in Polsjka trepeta pred njimi. Za one, ki so verovali, da jc vsa Rusija gospodarsko uničena, so ta dejstva uganjka. Ni mogoče, da bi sc armade borile, če ne bi imele cblckc in hrnne. Odkje je Rusija dobila surovine, če kmetski narod ni delal in odkje obleko, čc so tvornice slaLc?. Na Kitajsko cela ar- mada ne more peš. Treba je lokomotiv in vagonov in premoga, premoga. Odkie so dobili vse to boljševiki, če jc res vse delo počivalo, čc jc vse prebivalstvo bežalo iz mest in če je ves industrijski proletarijat igral ulogo revolucionarnega biriča? Da, Rusija si opomore sama. V sedanji Rusiji ne igrajo velike uloge zapleteni in širokim plastem težko razumljivi filozofemi komunizma. Ljudstvo jih trezno presoja, ve, da so fantom. Glavno je; revolucija jc pripomogla ljudstvu do gospodarske demokracije, dala mu je kruha in zemlje in mu nudi jamstvo, da sc strahovlada agrarnih in industrijskih velekapitalov ne vrne več. S svojim kulturnim programom je pa sovjetska vlada pogorela, morala ga jc umakniti, ker so sc mu množice, na katere se vlada opira, uprle. Rusko ljudstvo ne ljubi boljševikov; šc bolj se pa boji cari-stične revolucije in zato je porazilo Denjikina. Oficielna Zapadna Evropa je lomila kopja za caristične generale. Tudi pri nas •6o sc dobili ljudje, v katerih mišljenju je ruski narod tako ozko spojen s carizmom, da mislijo, da jc sedanja Rusija protislo-vanska. Umerjeni so, da se stomilijonski narod da vladati od peščice tujcev, ki so nahujskani od Nemcev ... Pravijo, da je treba ruski narod osvoboditi iz robstva Mongolov in Ncmcev in ne vidijo, da jc bilo robstvo carjev stokrat hujše. In tako je prišlo do žalostnega pojava, da se jc pri nas resno razpravljalo o tem, da bodo tudi jugoslovanski raožje šli v boj proti Rusiji. Preti komu? Proti. Rusiji, nc iz naših državnih interesov, ampak radi boja za reakcijo, ki ni v interesu slovanstva in ne Rusije, ampak v interesu zapadnih kapitalističnih krogov. Te besede niso pisane v obrambo boljševizma; z istim in še večjim poudarkom jc treba pokazati tudi na njegove s'abe strani, na nasilje, diktaturo manjšine, treba jc pribiti, da so metode boljševizma še bolj reakcionarne kot so bile metode pro-svitljenega absolutizma. In slednjič: Ni mogoče primerjati ruskih razmer z našimi in zato ne more trezen človek misliti na to, da bi uporabil metode ruskih idejnih tokov v našem narodu. Rusija se polagoma, a stalno konsoli-dira. Nevarnost, da se vrne caristični režim, da zavihti okostenela birokracija zopet knuto nad ruskim mužikom, je odstranjena. Zato je šlo rusko ljudstvo v boj, ni se pa borilo za ideološki sestav komunizma. Za Rusijo je napočil usoden trenutek: Ali notranja obnova gospodarstva in konsolidacija — ali pa boj za to, da se uveljavijo komunistične ideje v vseh zemljah sveta. Če pojde Rusija prvo pot, bo morala skleniti mir z zapadom, ker je gospodarstvo v industriji ravnotako navezano nanj, kot jc zapad navezan na agrarno produkcijo v Rusiji, V konstruktivnem in pro-' duktivnem delu morejo gospodarsko osvobojene ljudske množice zgraditi Novo Rusijo. Mi Jugoslovani, ki v teh dneh bolj kot kdaj prej občutimo, da nimamo nikjer med državami prijateljev, moramo od srca želeti, da se velike idejne sile, ki leže v Rusiji, čimprej konsolidirajo. Mogoče nam že prihodnji tedni pokažejo, ali pojde rusko ljudstvo to pot, ki je pot produktivnega dela. Na državnem strankinem zboru katoliškega centra sta razjasnila poročevalca Mausbach in Kaas kulturno orientacijo centra v novi Nemčiji. Iz referata poslanca Mausbacha povzemamo vodilne misli. Ccntrum je moral v bistvu z lastno močjo in preudarnostjo uveljaviti svoja stara načela o veri in Cerkvi, izobrazbi in šoli. Nove temelje pravice in temeljne dolžnosti Nemcev, predvsem one s kultur-no-politično vsebino, imajo več v sebi kot temeljne pravice frankfurtske ali pruske ustave; vsebujejo več o veri in Cerkvi, nego kaka druga moderna ustava. Popolna svoboda vere in vesti jc dejansko vsakomur od države zajamčena, ustavno zajamčena je hramba proti vsakemu zatiranju, ravnotako tudi pozitivno varstvo za nemoteno bogoslužje. Brez dvoma jc to dragoceno orožje, proti stari inloleranci malih držav in proti novemu radikalnemu sovraštvu do vere. Za prosto samostojno uredbo vseh verskih zadev jamči ustava tudi vsem verskim družbam. Poleg svobode vere in vesti s,mo stremeli tudi za popolno svobodo pouka. Proti temu stremljenju se je pojavil najostrejši odpor demokratov in socialnih demokratov. Samo z najhujšim naporom se je posrečilo, rešiti zasebno ljudsko šolo v verskih otokih, prinesti v ustavo za vse šolske zavode načelo tolerance in zajamčiti višjim zasebnim šolam v večji meri svobodo in neodvisnost. — Če nam država ne daje več jamstva, da bo šola krščanska, potem mora krščansko šolo vzdržati organizirana volja staršev. Katoličani vsega sveta naj si, oprti na svojo veliko, cerkveno enoto, zopet podajo v verskem ide- alizmu roke, da privedeio človeštvo bliže veku resničnega miru, Profesor Kaas je poročal o razmerju med Cerkvijo in državo v Nemčiji. Ločitev Cerkve od države smo mogli načelno le odkloniti. ,Slabo bi bili pa služili naši stvari, čc bi bili odrekli svoie sodelovanje. Najboljša oblika obrambe sc nam ie zdelo praktično sodelovanje; obenem pa smo ohranili svoje načelno odklanjajoče stališče. Kar določa nova ustava, ni naš ideal. To je kompromis med dvema svetovnima nazoroma. Nemčija stoji na razpotju: ali h krščanstvu, ali k versko , nevtralni državi, Kje bo končala pot, ki jo je nastopila naša država? To je usodno vprašanje za državo in za vsakega, ki ljubi ljudstvo. Eno moramo zaklicati moderni državi: Poslcdice bo nosila sama, če uklene in ovira sile, na katerih končno leže njeni lastni temelji. Ločitev Cerkve od države v novi ustavi kvečjemu započeta, ni še izvedena. Vse je odvisno od tega, kako obiiko bodo zavzele postave, po katerih sc bo ločitev izvedla. Tu stoji centrum pred nalogo, ki ie sekularnc važnosti. Če ostane ccntrum močan, potem se bodo v ustavi določena načela o Cerkvi in državi tudi v bodočnosti izvedla mirno. Protestna aboiavanj«, LDU E irsko. januarja. Dne 25. t. m. se je vršil v Krškem v sokolski dvorani velik pi o testni shod proti nameram pariške konference, proti londonskemu paktu in VVilsonovi črti. Govorili so dr. Jan, clr. Dimnik in Anton Mihalj. Shoda so se udeležili begunci in domačini okoli 1500 oseb. Sklenila se je resolucija, ki jc bila soglasno sprejeta ter odposlana vladi v Belgrad ter naši mirovni delegaciji v Pariz. LDU Belgrad, 30. januarja. Tekom včerajšnjega dne jc sprejela naša vlada veliko število protestnih resolucij iz Zagreba, Ogulina, Gospiča itd. V vseh resolucijah je izražena ogorčenost proti italijanskemu imperijalizmu. LDU Belgrad, 30. januarja. Tekom zadnjih dni je prišlo vladi brez Števila protestov iz raznih krajev našo države. Vsa Jugoslavija se je dvignila kot en mož proti ultimatu zaveznikov in proti nasilnemu podjarmljevanju naših bratov v popolnoma naših krajih. Danes zahteva ves naš narod, da vlada zar vezniškega ultimata ne sprejme. Deschanel Daviclovidn. LDU Belgrad, 30. januarja. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič je prejel od novoizvoljenega predsednika francoske republike Pavla Deschanela nastopno brzojavko: Prosim Vas, da sprejmete izraz moje najtoplejše hvaležnosti na Čestitke, ki ste mi jih pt»-slali z besedami, katere so me globoko ganile. Ne bo milejše naloge od tega, da s plodnim delom podpiram ojačenje zveze, ki združuje naši državi, katerih prijateljstvo je za vedno zapečateno na vojnih poljanah, kjer sta se borili armadi obeli držav ramo ob rami za pravico in svobodo. — Pavel Deschanel. Zamenjava bankovcev. LDU Belgrad, 30. januarja. Minister za finance je izdal prehodno objavo o povlačevanju kronskih novčanic iz prometa. V tej objavi se veli, da bodo začeli jemati iz prometa kronske novčanice v najkrajšem času. Začetek zamenjavanja bo pravočasno objavljen. Rok ne bo podaljšan, niti ne bodo upoštevali naknadnih prošenj. Izplačevala sc bo poina vrednost brez odbitka. Takoj po izmenjavi bodo začeli likvidirati 20 procentne državne pri-znartice. Področje poverjeništva za javna dela. LDU Ljubljana, 30. januarja. Predsed-ništvo deželne vlade za Slovenijo sporoča: Ker so nastali dvomi, kateremu oddelka deželne vlade pripadajo cestne stvari, se daje na znanje, da so vse zakonodajne, upravne (upravnopravne in tehniškouprav-ne) in tehniške stvari cestarstva in gradnje mostov prešli od bivših deželnih odborov, od bivših avstrijskih namestništev in deželnih vlad in od bivšega avstrijskega ministrstva za javna dela na poverje-ništvo za javna dela, Izvzete od pristojnosti tega poverjeništva so le naslednje stvari: 1. cestna policija, ki pripada deloma kol varnostna policija poverjeništvu za ljani, z dne 14. novembra 1918, štev. III. Štev. 3., odsi, 2., naredbe o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, z dne 14. novembra 1918, štev. IIII Ur. 1., okrajnim političnim oblastvom {naredbe. o pritožbah zoper krajnopolicijske naredbe in odredbe občinskega odbora, oziroma županstva, ki so slično kakor že izza leta 1875., na Štajerskem prešle tudi v ostali Sloveniji od deželnih odborov na okrajna politična oblastva); 2. one cestne stvari, ki so preje pripadale bivšemu avstrijskemu železniškemu ministrstvu; 3. železniški mostovi in mostovi pomorske uprave vozil iu Tehnična preizkušnja preiskuševanje voznikov za is motorskih isla nista izvzeta od pristojnosti poverjeništva za javna dela. Mariborske železniške delavnico. LDU Ljubljana, 30. januarja. Komisa-rijat ministrstva saobračaja v Ljubljani objavlja k raznim vestem o mariborskih železniških delavnicah to-le: Vsa poročila so pretirana, deloma tudi neresnična, ter po nepotrebnem razburjajo javnost in dražijo že itak nemirne duhove, Komisa-rijat od vsega početka obrača Mariboru kot najvažnejši južnoželezniski postojanki vso svojo pozornost. Zasledoval je strogo objektivno dogodke meseca julija lanskega leta, kakor tudi vse poznejše razprtije. Dne 20. januarja t. 1, jc na licu mesta zasliševal komisar sam v navzočnosti vodstva obratnega ravnateljstva v Ljubljani vse stranke, vplival pomirjevalno na vse strani in dosegel z dobro besedo, da so se zavezale vse stranke s svečano obljubo, da izločijo v uradnih prostorih odnosno med delovnim časom vsakršno agitacijo ali celo hujskanje, pač, pa da hočejo složno in pridno delati, kar jc zlasti pri današnjem stanju železnic prva stvar in v največjo korist države same. Sporazumeli «o se, naj bodo dosedanji grehi pozabljeni, t bodoče pa da se bo brezobzirno kaznoval vsak, kdor kakorkoli kali mir, agitira , ma neprimernem kraju, ali sploh prekorači icfopnstne meje. Dogodki, ki so se odigrali rt delavnicah en dan, oziroma dva dni po-.zneje, so povzročili baje nesporazumijenje, ker masa glasom merodajnih izjav o izidu preiskave šc ni bila poučena in je celo mislila, da je komisija pristransko posto- pino določi pogoje, ki bi tvorili temelj za miren sporazum v irskem vprašanju, PoSItifea noifSce« -f Slovesen razpust likvidacijske komisije. Včeraj dopoldne so se člani komisije za začasno vodstvo in likvidacijo kranjske deželne uprave na vabilo sestali k seji. Dr. Triller je oficielno naznanil ukrepe deželne vlade glede razpusta komisije in imenovanja kuratorja, s pozivom, da člani komisije izroče vse posle g. višjemu ravnatelju Zamidj. Ravnotako oficielno se je zahvalil za sodelovanje vseh članov likvidirane komisije in povabil stranke, da pošljejo svoje zastopnike v sosvet. Zastopniki V. L, S. dr, Mirko Božič, Bog. Remec in J. Ogrin so podali sledečo izjavo: »Narodna vlada za Slovenijo jc ob pričetku leta 1919, upostavila sporazumno z vsemi slovenskimi strankami komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, Podpisani v imenu V, L, S. vztrajajo na tem dogovoru ter odrekajo pravico vsako-časnemu predsedniku deželne vlade za Slovenijo, da preustroji aH razpusti komisijo, ker bi bila k temu kompetentna le celokupna deželna vlada. Ker se izrečeni razpust komisije ni izvršil zakonitim potom, podpisani v imenu V. L. S, protestirajo proti razpustu ter prepuščajo vso odgovornost za eventuelno iz tega dejanja davkoplačevalcem bivše Kranjske dežele nastalo škodo predsedniku dr. G, Žerjavu, Ljubljana, dne 30. januarja 1920,' —■ Dr. Korun jc izjavil, da JSDS še ni zavzela stališča, pač pa se za svojo osebo pridru- ipala. Sicer pa se niso vršili nobeni poboji, | M* l*°tesiu V L S. ter si pridržuje da temveč so sc lc izrinili nekateri delavci, j stranka sama oficielno označi svo,e stali- !ki ne pripadajo socialnodemokratski or ganizaciji. Ti so se večinoma takoj povrnili zopet na delo. Preiskava šc ni povsem .zaključena ter sc bodo seveda vsi krivci, katere bo mogoče dognati, primerno kaznovali Draga stanovanja v Belgradu. LDU Belgrad, 29. januarja. Pri finančnem ministrstvu je prosilo veliko število {uradnikov, da se vrnejo na svoja prejšnja islužbena mesta, ker zaradi silno dragih kstanovanj ne morejo živeti v Belgradu, šče ter eventuelno imenuje člana v sosvet. — S tem se jc ta slavnostna seja končala. -j- Kuratorjem za oskrbovanje in likvidacijo imovine bivše vojvodine Kranjske jc bil od predsednika deželne vlade imenovan g. podžupan ljubljanski dr. Karel Triller, njegovim namestnikom pa višji ravnatelj bivših deželnih uradov g. Matija Z a in i d a. Dr. Triller je bil prej predsednik likvidacijske komisije. Df. Žerjav je z razpustom te komisije zadal udarec ustavnim temeljem, z imenovanjem kuratorija jc pa izročil agende demokrat- jCena stanovanj jc v Belgradu tako visoka, \ ski stranki. Tako podira ta mož zadnje te- - , ■ -» »v» 4> I ,v rrri r n 1 r. rm n t li , .. molio cnAKo Tiirr>In m-orlnia -nn IfrtninHKICI »da se za malo stanovanje zahteva me-saecno SOO dinarjev, toliko pa znaša tudi plača višjega uradnika. Uradniki namera-jva^o vladi predložiti načrt o rešitvi stanovanjskega vprašanja. Uradniki predlagajo, Ida sc lastnikom hiš, ki oddajajo tako draga stanovanja, naloži davek, in sicer talko, da bi n, pr, tisti, ki zahteva za stanovanja 800 dinarjev, imel plačati 750 dinar-jjew davka, tisti pa, ki da stanovanje za 200 dinarjev, bi imela plačati samo 80 dinarjev. Denar odi tega davka bi se imel porabiti v.a zidanje uradniških hiš in stanovanj, Maiarska, Volitve na Mažarskem. Dve bojni skupini sta si stali pri vo-Sitvah na Mažarskem nasproti: Krščanski blok in meščanski demokrati. Socialni demokratje si pa sploh niso upali postaviti lastnih kandidatov. Meščanske liberalne stranke so zelo razcepljene. Narodni demokratje so upali na zmago vsaj v Budimpešti, a doživeli so velik poraz; celo We-ekerle je v svojem starem volilnem okraju propadel. Mesto njega je prodrl vodja krščanskih nacionalcev Friedrich. Najmočnejša stranka bo v parlamentu krščansko-nacionalna, ki ima do sedaj 61 mest v •zbornici. Tudi stranka malih kmetov je žela veliko uspehov in si pridobila dosedaj 55 mandatov, Nacionalni demokrati so popolnoma propadli, do danes imajo samo 4 mandate. Poleg tega sta bila izvoljena dva kandidata izven strank in en krščanski so-cialec. Prva seja zbornice bo 16. februarja. Za predsednika zbornicc bo najbrž izvoljen grof Apponyi, ki bo obenem zavzemal mesto palatina. Na delovnem programu parlamenta bo razprava o mirovni pogodbi, revizija Karolyijevih postav in boijšc-viških zakonov, nadalje proračun za tekoče leto in zakonski načrt o reorganizaciji vojske, Anglija. Irsko vprašanje. Ameriškim Ircem, ki imajo v Zedinjenih državah močan vpliv, sc je posrečilo razburiti ameriško javnost radi Irske, LIoyd George pa jc znal paralelizirati ta pritisk s svojimi izjavami v angleški poslanski zbornici, ki so jih Irci simpatično sprejeli. Občinske volitve na Irskem so pokazale, da umerjena struja stalno raste, Konstitučna narodna stranka, ki so jo med vojno bili sinfeinovci skoraj žc udušili, je zmagovito izšla iz volivnega boja. Izmed 1,500.000 volivcev je glasovalo za sinfei-novcc (pristaše irske republiko) okrog 450.000 volivcev. Umerjena irska narodna struja je dobila absolutno večiuo. Angleški listi pozivajo vlado, noj se opre ob maso irskega naroda in naj s to umerjeno sku- melje sporazuma in predaja po korupcijski demokratski metodi v vseh panogah upravo tisti stranki, ki v Sloveniji žc danes skoro na prste lahko preštele vse pristaše demokratske politike. '-[- Kako se maščuje absolutizem. — »Samouprava« piše: Nečuvena stvar se je zgodila v Parizu, kakor sc govori v političnih in diplomatskih krogih, Vlada g. Davidoviča je radi pomankanja avktoritete doživela neverjetno blamažo. Takoj ko jc g. Draškovič stopil z voza, jc narekoval sotrudniku »Pravde« v pero, da jc vse dobro in da bo naše vprašanje ugodno rešeno. Nc vemo, ali jc g. Draškovič dal pojasnila tudi g. Davidoviču; g, Davidovič pa jc moral biti silno iznenaden, ko jc istega dne dobil iz Pariza brzojavko čisto drugačne vsebine. Tu sc vladi poroča, da naj podpiše odločbe zaveznikov v jadranskem vprašanju, sicer bodo zavezniki sami podpisali v našem imenu in za nas. ™ Strogo kaznovati! Ko gre za zadeve, ki za desetletja odločajo o usodnih zadevah celokupnega naroda, mora vsakdo nastopali z resnobo in resnicoljubnostjo. Rešitev valutnega vprašanja jc taka velika zadeva, ki je pa našla majhne ljudi. In ti ljudje niso niti toliko pošteni, da bi danes priznali svojo zmoto, za katero bo najbržc trpelo celo naše narodno gospodarstvo. Šc več! Oseba, ki združuje v svojih rokah vso politično oblast nad Slovenijo, je hote in vede oznanjala, da je valuta za nas ugodno rešena. G. dr. Žerjav! Zagrozili ste: »Vsakega, ki bi hotel slepomišiti, treba strogo kaznovati!« Vi ste s svojimi »razgovori« slepomišili. Torej —! -I- Nekaj o valuti. To kar dela naša vlada z valuto, presega že vse meje in ni izraza, da bi pravilno označili to slepomišenje. To sc pravi hujše, kakor »koga za norca imeti«. Ko so Italijani zasedli bivše avstrijsko ozemlje, so šli takoj na delo za uredbo valute. Šli so na delo pa z rokavicami, da ne bi katerega ranili, ko so videli, odpor proti zamenjavi 40 %, so računali z dejstvi in obljubili, da bodo dali še več. In dali. so! Torej pomislile! Naši ljudje onkraj črte so dobili za ravno tako krono, kakor jo imamo mi: 60 centezimov, t. j. po sedanji valuti 4 krone, torej bi bilo al pari 1. : 1 s starim srbskim dinarjem. Nam pa pretijo, da zgubimo samo en četrt tega, kar so dobili drugi naši rojaki, — To absolutno nc gre. Ko gradimo temelje nove države ,morali bi gledali zidarji, da so li temelji dobri, masivni, globoko zakopani, neomajani, ker drugače sc bo vsa mogočna stavba zrušila in pokopala pod ruševinami zidarje, inženirje in delavce — — Pcpe C. »••Ob obletnici mariborske vstaje« (27, jan, 1919) priobčujc graški »Volks-blalt članek, v. katerem med drugim izvaja; sKrl, ki je tekla It krat, naj bo Spodnještajercem v opomin, da tudi pod tujim jarmom ostanejo zvesti svoji narodnosti; spominja naj jih, da zvesto drže skupaj v gospodarskem boju ne lc sami med seboj, ampak tudi v boju celokupnega nemškega naroda za obstanek, ki bo v novih razmerah zelo trd. S tem pa nočemo reči, da naj načelno zanikajo morda pripadnost k Jugoslaviji; s tem bi storili svojemu narodu slabo uslugo. Ampak prizadevajo naj si, da sc gospodarsko in državno vživc v slovansko državo, nc da bi zanemarjali duševno skupnost /. veliko nemško materno deželo. — Tudi v bodoče bodo naši bratje v slovanski državi s pridnim delom, temelječem na trdnem zaupanju v Boga, svoje današnje zatiralcc iz-premcnili zopet v prijatelje, ker so jim pač J neobhodno potrebni. Na tem vsa prelita kri nc more nič izpremeniti.« — Človek sc nehote spomni na obnašanje »Ilerren-volka« napram Slovencem pred zlomom in vidi, da se niso veliko spremenili. Dnevne novice. — »Slovenec« se ustavi z dnem 4. februarja vsem p. n, naročnikom, ki do tega dne ne bodo imeli obnovljene naročnine za leto 1920, Tega roka se moramo brezpogojno držati zaradi reda pri računih in ker moramo ugotoviti natančno višino naloga Italije, da vzdihujejo v taborih internirani in da na stotisoče ljudi pričakuje rešitve iz italijanskih krempljev! — Privoščimo ljudem veselja — ali sedaj, ko gre za biti ali ne biti — živeti ali umreti — ali jc la čas primeren za ples? Vsaj sedaj naj bi se odrekli hrupnim zabavam ter porabili svoje moči domovini v korist — ker te zabave nam nič ne koristijo, temveč nasprotno le škodujejo! Potrebujemo dela, napornega dela! Ko bomo v bratskem objemu s Primorci, z našimi Kraševci — in Vipavci — in Dalmatina, takrat pa na plan s poštenimi zabavami! — Do tedaj pa na delo! Moč naroda naj in mora zmagati! — Pokažimo, da smo zvesrti sinovi Jugoslavije! Delo jc naš spas! — ProtialkohoJni sosvet. Pri po-verjeništvu za socialno skrbstvo se je ustanovil protialkoholni sosvet kot posvetovalen organ protialkoholnega oddelka. Namen tega sosveta je, da v vseh vprašanjih, ki se tičejo protialkoholnega gibanja, stavi protialkoholnemu oddelku primerne nasvete in predloge tor ga podpira pri nadzorstvu glede izvrševanja vseh protialkoholnih vladnih odredb. Člani tega sosveta so poleg zastopnikov vladnih oddelkov, zastop-Orlovske zveze, »Sokolskega Savcza SHS«, izobraževalne organizacije »Svobode« in »Svete vojske«. Jugoslovanski bankovci s pona lista. Vsak p, n. naročnik, ki se čuti s tem . , , i, . T , , , , -T . , prizadetega! naj naglo stori svojo dolžnost, | fejeninu Up, Jadranska banka v Ljub- ,i.;n;on:, ,, -nS:i:« ; ljam poroča: Kakor smo zvedeli iz za- da ne bo neljubega prekinjenja v pošilja nju. Zamudnikom bomo doposlali pridržane številke takoj po prejemu plačila, a le do vštevši 15. februarja, potem pa plačilo podaljšali. Naročnina znaša za Jugoslavijo na mesec 10 K, na četrt leta 30 K, za pol leta 55 K, za celo leto 100 K, Za inozemstvo celoletno 140 jugoslovanskih kron, — K imenovanju vseučiliških profesorjev. Kakor smo že objavili, so bili vendar enkrat že imenovani profesorji ljubljanskega vseučilišča. Dolgo smo morali čakati in pritiskati, da stvar sploh ni v vodo padla. Zdaj, ko jc stvar izvršena, moramo nasproti natolcevnaju Domovine« j OesterreichV pribiti, da imajo za realizacijo slovenske univerze največje zasluge g. dr. V e r -s t o v š e k , Jugoslovanski klub in g. dr. Majaron. Ko bi nc bilo od naše strani pritiska, bi še danes g. profesorji ne bili imenovani. Kakor pa slišimo, ministrstvo za uk in bogočastje ni imenovalo vseh profesorjev v činu, kakor so bili predlagani. Prepričani smo, da ni bil niti eden predlagan za čin, ki ne bi odgovarjal vsem predpisanim pogojem. Vendar pa se bo, upamo, dalo to v kratkem popravili. Vrhtega oa po srbskem zakonu pomeni n. pr. izredni profesor več nego v Avstriji. - Ustanovno zborovanje Narodnega sveta za neodrešeno jugoslovansko ozemlje se vrši v nedeljo, dne i. februarja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Zborovanja naj so udeleže samo v to poklicani zastopniki. — Naši vojni ujetniki študirajo v Rimu, Po vrnitvi iz ujetništva sem priporočil dva častnika ljublj. pehote Sevcrja in Simončiča, našemu prevzv. vladiki, naj sc zavzame za nje. ker sc pridno pečata z bogoslovnimi študijami. Kako vesel sem nesljivega vira, kurzirajo na Dunaju i jugoslovanski tisočkronski bankovci, S markirani z žigom: »Jadranska banka, | Ljubljana« v eni vrstici. Dovoljujemo j si, opozarjati javnost na dejstvo, da so ' bankovci, s tem žigom brezdvomno fal-j zifikati, ker je uporabljala naša banka ; pri žigosanju izključno žige z besedi« i lom »Jadranska banka — podružnica ! Ljubljana« in sicer, kakor »ddeljeno, v, S dveh vrsticah. — Goljufije z denarjem. > Jugoslov« j Lloyd« poroča, da krožijo med ljudmi avstrijski stotaki (z označbo Deutsch-na katere so prilepljene f znamke, prenešene z naših bankovcev nižje vrednosti. Dalje se dobe v prometu i naši bankovci, ki so namesto zakonitega kolkovanja potvorjne z bivšimi avstrijski-1 mi poštnimi znamkami po 3 in 5 vin. —- Jugoslovanska kri teče za Francijo. V Parizu nas Slovence davijo in izročajo tretjino našega naroda v žrelo Italiji, Slovenci se pa še sedaj vojskujejo na korist Francoske. Piše nam neki slovenski vojak iz Vladivostoka: Jaz sem pri prvem jugoslovanskem polku v Sibiriji. Poslan sem bil od tega polka v Vladivostok, oa nakupim tu potrebnih reči. A naletel sem na prevrat. Tu pokajo (dne 19. novembra 1919) puške in topovi. Prenočišče imam v Amerikanskcm klubu. Povrnem se, ko nakupim zdravil za iazaret, k polku v Sibirijo. Bili smo prej v Tomsku, sedaj stoji polk pri Udinsku — lrkutsku in straži železnico. Mi nimamo tu nikakc vlade, Stojimo pod francosko komando, ta sc pa briga za nas lc toliko, da ji igramo vojsko. Stražimo na povelje Francozov, ki vlečejo dobiček iz Rusije. Vedno čakamo, da bi prišel kdo od naše jugoslovanske vlade" bil, vajen samo žalostnih poročil od boj- j sem in uredil razmere, a zaman. Ravnokar nih tovarišev, vesele novice, da sta že od jeseni v »Koiegium germanikum v Rimu in sc jima tudi dobro godi. — Velikodušen dar. Umrli g. Frančišek Habe, posestnik na Gočah pri Vipavi, je volil v svoji oporoki velike vsote v dobrodelne namene in tudi naših največjih revežev ni pozabil, to so naši oslepeli vojaki - junaki. Volil jim jc lepo vsoto tisoč lir, za dar mu bodo naši fantje gotovo hvaležni in se v molitvi spominjali svojega dobrotnika. — Samo 3 dni do sreče ima, kdor je kupil srečko dobrodelne loterije. Žrebanje bo namreč že 3. februarja ob 6. uri zvečer v Ljudskem domu. Naj nikdo nc odlaga z nakupom srečk, ker lahko zamudi najugodnejšo priliko, ki se mu nudi za osrc-čenje le redkokdaj. Kdor pa v srečo nc veruje, naj pomisli na to, da jc čisti dobiček loterije namenjen slepcem, sirotam, invalidom in drugim trpečim ljudem, in naj žrtvuje 2 K za srečko. Toda to naj stori takoj! — Poučni tečaj za kmete ▼ Kranju. Kmetska zveza za kranjski okraj priredi v »Ljudskem domu« v Kranju poučni tečaj, ki se bo pričel v nedeljo, dne 8. februarja ob 9, uri in bo trajal dva dni. Dne 9, februarja popoldne ob dveh bo ondi občni zbor Kmetskc zveze . Udeležite se člani v obilnem številu! — V spomin na obletnico ubega iz ujetništva! Vojni ujetnik, ki jc pred letom dni ubežal iz italijanskega ujetništva, nam piše: Dotnov«na, posebno mi Slovcnci in Hrvati bridko občutimo pohlep Italijanov po naši krasni domovini! Z veseljem opazujemo protestne manifeslacije proti, delitvi naše zemlje. Vidi sc pa tudi, da sc naši liudic šc niso Prebudili iz niianega vese- lja svobode! Kamor sc človek ozre: samo ples in veselica! Zaboleli mora človeka, ki čuti, da se šc ne zmenijo, da je še niflogo Ujo.c naših funtov, lačnih v ro-bstvu sem izvedel, da jc tu poginilo nad 200 Jugoslovanov. Bila je neka vstaja in naši so zopet največ trpeli. Tako bo mnogo naših ljudij našlo v Rusiji smrt. Iz občine Predoslje nas je pri polku še 8 živih, nekaj pa iz sosednih občin, kakor: Umnik iz Predosclj, Bazaj in Vodnjav s Suhe, Mubi in Gašperlin iz Šenčurja, prof. Košnik s Premskovcga, dr. Fajdiga in Završnik iz Kranja. Navdaja nas hrepenenje po domu. A kako naj pridemo? Naš zaslužek komaj zadostuje za vsakdanje potrebe. Kdor bi hotel iti na svoje stroške domov, ko bi tudi smel iti, bi potreboval, veliko denarja, okoli 35.0011 rubljev. Rad bi bil tako srečen, da bi dobil vsaj kako vest od doma, Češka vojna pošta deluje, naša nc. 2 leti že nisem, dobil nobenega pismo iz domovine, Pišite mi na češko poljsko pošto, znabiti bom potem dobil pismo. — Višnjagora, Neverjetne, skoro srednjeveške razmere so pri nas. Glavno pošto pripelje sedaj večerni vlak iz Ljubljane, ki dohaja ob pol 9. uri. Na poštnem uradu so uradne ure od. 10—12. ure dopoldne, a urad ostane za stranke zaprt do tričetrt na 11, ker sc ob 10. uri šele začenja izdelovanje predvečer došle pošte. Uradne ure so povsod določene strankam, a pri nas je drugo naziranjc; drugje mora biti pošta do teh uradnih ur izdelana na razpolago strankam, pri nas pride poštno osob-jc šele ob teh urah v urad, in stranke čakajo skoro eno uro pred zaprtim okencem, da sc vse izdela, kar jc žc 13 ur prej v uradu ležalo! Tako dobiš liste, pisma še lc drugi dan opoldne dostavljena. Občina šteje 72 številk z okoli 300 prebivalci, a niti tem se na. dom nc dostavlja pošta vsem, predkraj Staritrg jc izvzet, enako I vse hiše sosednje občine, ki so tik mesta. Dva glavna trgovca, bivajoča 100 korakov od mesta, ki imata več prometa ko cela Višnjagora, vsi javni uradi: sodišče, nota rijat* davkarija, stopnišče. ki so komaj 200 korakov izven mesta, so izvzeti dostave na dom! Te razmere so v nebo kričeče, datfno zastarele. Ekspresna pisma se dostavljajo čestokrat z navadno drugo pošto, brez ozira na plačano pristojbino in povzročeno zamudo, in če se drzneš pritožiti, si pa povrh še nahruljen. Ali je pošla radi nas davkoplačevalcev in nc narobe, kakor se zdaj godi? Prosimo poštno ravnateljstvo odpomoči, — našega potrpljenja je konec. — Vir kododkov. Vsak drž. finančnik gleda na to, da kolikor mogoče dohodkov dobi za državo in išče povsod vire, iz katerih bi črpal dohodke. Dober vir dohodkov je v sedanjem času izdavanje poštnih znamk ob raznih velepomembnih zgodovinskih prilikah, —■ Tako je n, pr, hrvatska pošta dala na ogrske znamke po prevratu pečat »SHS Hrvatska«, — Italija je dala pečat »Venezia Giulia«, pozneje »centesimi in heller«, »centesimi in co-ronac itd., v Reki s pečatom »Fiume«, samo Slovenija je ostala za drugimi. Kako lahko bi dali na bivše avstrijske marke tudi mi pečat »SHS Slovenija«, kako lahko bi dobili ob obletnici našega združenja nove znamke, magari enodnevnice, katere še največ dobička dajejo! — Na Snhorn pri Metliki se je poročil Anton Ivec, posestnik, z Alojzijo, hčerko Janeza Pavlovčič, cerkovnika in posestnika. Poročil ju jc nevestin stric g. duh. svetnik in župnik Jak. Pavlovčič. Obilo sreče želimo novemu paru. — Za konjerejce na Koroškem. Dne -7. februarja ob 15. uri se vrši v Borovljah in dne 6. februarja ob 13. uri v Velikovcu zborovanje konjerejcev. Isti dan in isto-tam se vrši tudi premovanje plemenskih kanj (kobil, žrebcev, žrebic). — Bistrica v Roža. V nedeljo, 18. jan. je je vršil ▼ Svečah pri Adamu javen ljudski shod. V nabito polni dvorani je otvoril shod v imenu Narodnega sveta postajni načelnik g. Hlebec. G, dr. Schaubach je govoril o valutnem vprašanju. O gospodarskih razmerah Jugoslavije in Nemške Avstrije je poročal g. dr. Čemar. G. dr. Ar-nejc je pa govoril o bližajočem se glasovanju. Vsi navzoči so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Burno pritrjevanje in pritrjevalni medklici so pa bili dokaz, da so gg. govorniki govorili iz srca zbranim Rožanom. Hvala jim! — V soboto, — V italijanskem vojnem ujetništva amrC ujetniki. »Slovenski rdeči križ« javlja: V taborišču: Campo concentramento prig. di guerra, Casale d' Altamura, Prov.: Bari, so umrli: Aljančič Franc, pešec, roj. 1880, Kranj. Arnoš Franc, pešec, rojen 1898, Vintendorf, Štajersko. Abuja Rudolf, pešec, rojen 1894, Ziljska Bistrica. Bernik Franc, desetnik, rojen 1884, PuStal — Škofja Loka. Ban Franc, pešec, rojen 1889, Zdolje — Videm. Štajersko. Bukal Karol, pešec, rojen 1898, Kleče pri Ljubljani. Bračko Ivan, pešec, rojen 1897, Sv. Benedikt — Maribor. Bajec Anton, pešec, roj. 1892, Col, Kranjsko. Bilih Josip, pešec, rojen 1380, Rossbach — p. Maribor. Čuč-nik Franc, pešec, rojen 1875, Krško. Cas Josip, pešec, rojen 1900, Loke — p. Straža, Kranjsko. Domitrovič Martin, pešec, rojen 1875, Bizeljka — Brežice. Dolar Feliks, pešec, rojen 1896, Dvorjane — Re-žice, Štajersko, Dohovičnik Martin, pešec, rojen 1874, Sv. Peter — Celje. Doboj Jos., pešec, rojen 1894, Sv. Duh — p. Lučah, Štajersko. Damiš Karol, pešec, rojen 1896, Sv, Jakob — Slov. Gorice, Šta:ersko. Drosg Florijan, pešec, rojen 1883, Kart — p. Vilodon, Štajersko, Ermersič Ivan, pešec, rojen 1898, Gornja Godinja, Štajersko. Ermeršič Anton, pešec, rojen 1873, Gra-diša — Sv, Andrej, Ptuj. Frin Franc, pešec, rojen 1885, Bezina — Konjice. Filač Franc, pešec, rojen 1879, Zamovitz, p. Kro-kov, Prusko. Fink Ivan, poddesetnik., roj, 1894, Golo'uinjek, Koprivnik, Kranjsko. Fritz Anton, pešec, rojen 1886, Bistrica — Maribor. Ferpič Matevž, pešec, rojen 1888, Sv. Uršula, Štajersko. Frifer Martin, pešec, rojen 1885, Paradiš, Sv. Barbara, Ptuj. Feguš Franc, pešec, rojen 1886, Ce-rovec, Ivanjkovci, Štajersko. Fator Jurij, pešec, rojen 1900, Zagorje, Kranjsko. Faj-diga Marija, pešec, rojen 1890, Landol — Kranjsko, Grušovnik Ivan, pešec, rojen 1897, Gabrg — Šoštajn, Gracer Ivan, pešec, rojen 1891, Št, Ilj, p. Velenje, Štajersko. Graul Viktor, pešec, rojen 1889, Sp. Šiška, Grahek Karol, pešec, rojen 1899, Lokven — Črnomelj, Gravdesso Viktor, pešec, rojen 1869, magistrat — Ljubljana. Gošnik Alojzij, pešec, rojen 1875, Buer — \Vestfallen. Goljat Josip, pešec, rojen 1887, Bistrica — Koroško. Golejš Jernej, pešec, rojen 1899. Bezovica — Vojnik, Štajersko. Gomsi Josip, rojen 1889, Maribor. Gašperlin Ivan, pešec, rojen 1874, Dovje — Radovljica, Kranjsko, Hribar Franc, pešec, rojen 1900, Bizovik, .— p. Hrušica. Hribar Anton, četovodja, rojen 1885, Domžale — Kamnik. Hrc.pot Franc, poddesetnik, rojen 1874, Vojnik — Celje. Holicr Miha, pešec, rojen 1898, Sv. Jakob, Slov. Gorice, Maribor, Hafner Ivan, pe- X--IRfil _ Slrnfio Tr.Uu £)V\., lU|bll v"-..'" uv.tui Hartman Ivan, pešec, rojen 1893, Klein-radl, Eibisvvald, Štajersko, Ivanjčič Ivan, pešec, rojen 1898. Cbern — Voloska, Je- len Ferdinand, pešec, rojen 1876, Prevale, Velikovec, Koroško. Jeretina Franc, pešec, rojen 1882, Lukovica — Kamnik. Kc-ren Josip, pešec, rojen 1900, Vodice — F^ranjsko. Koželj Anton, pešec, rojen 1900, Presrje — Radomlje, Kamnik. Kregar Matija, pešec, rojen 1876, Guncle — Št. Vid, Kranjsko. Kralj Josip, pešec, rojen 1882, Žerovnice — Ptuj, Kurnik Viktor, pešec, rojen 1892, Sv. Barbara — Maribor. Kožuh Jernej, pešec, rojen 1898. Dramlje — Štajersko. Koželj Josip, poddesetnik, rojen 1900, Volčji potok, Radomlje, Kamnik. Ko-saber Ivan, pešec, rojen 1898, Zgornja Polskava, Maribor. Kline Franc, pešec, rojen 1891, Dobrna — Štajersko, Kladnik Josip, pešec, rojen 1900. Košanca — Planina, Štajersko, Kaže Franc, pešec, rojen 1899, Grobelno — Tratna, Štajersko. Umrl je v Lvovu bivši podpredsednik avstrijskega parlamenta dr. German. — NadonalMranje električnih central v Zemunu, Mitrovici in Rum! se v kratkem izvrši. Za nakup je potreben kapital približno 8 milijonov kron. 24. jan. zvečer so preplavili Bistrico v Ro-žu in sosedne vasi znani nemškutarji z letaki, naperjenimi proti naši državi. Po-balini, ki so to trosili in s tem skušali ljudstvo vznemirjati, bodo seveda prejeli primerno plačilo, — Polovična vožnja za delavce. Drž. posredovalnica za delo objavlja: Polovična vožnja na železnicah, parobrodih in poštnih vozovih je dovoljena glasom ministrskega sklepa vsem delavcem, ki potujejo v svrho prevzetja nakazanega dela. Tozadevne »Nakaznice« in »Legitimacijec (ki morajo biti opremljene s sliko) izdajajo od 1, febr. 1920 dalje podružnice »Državne posredovalnice za delo« po 50 vin. Uubllanske itovfe®« I j Družabni večer priredi Ljudski oder vsem svojim prijateljem v nedeljo zvečer. Igrali bodo Braccovo komedijo »Kdor drugim jamo koplje ...« Na sporedu je tudi več šaljivih prizorov in ku-pletov, srečolov, šaljiva pošta in mnogo druge zabave. Vabimo vse prijatelje! lj Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da se bodo za planinski ples izdajale vstopnice na dan plesa, t. j. v nedeljo 1. februarja od 7, ure zvečer naprej pri blagajni. — Prostori Narodnega doma bodo lepo okinčani z zelenjem in s primernimi paviljoni. Za okrepčila bo kar najboljše preskrbljeno; srečolov bo donašal res srečo, ker bo založen z dragocenimi dobitki. — Zanimanje za planinski ples je zelo veliko in pričakovati je mnogobroj-nega obiska. Sploh postane ta prireditev najlepša predpustna veselica, lj Na Koroškem jo tekla, rekli bi, zibel Slovenstva. Tam so še neizbrisni sledovi naše zdravo čvrste slovenske duše. Najjasnejši izraz narodove duše je pesem, ker tako kot govori pesem, ne govori ne pero, ne čopič, ne zgovoren jezik. Gojitev koroške narodne pesmi nam mora biti posebno sedaj pri srcu, ko nam hoče iztrgati kleti sovrag to lepo deželo in ž njo vso narodovo lepoto. Pri koncertu, ki sc vrši dne S. februarja v veliki dvorani Uniona, bodo koroške pesmi posebno dobro zastopane. Pet biserov, to bodi naš prvi pozdrav prosti jugoslovanski Koroški! lj Odvetniški izpit s prav dobrim uspehom je napravil dr. Jožef Sajovic. lj Sestanek odvetnikov. Na sestanku odvetnikov dne 29. januarja 1920 pri »Slonu« se je povdarjalo, da je sedanji odvetniški tarif prenizek in da se naj zahteva petkratni povišek. lj Gospodje zaupniki političnih strank, ki so določeni za pregledovanje vprašal-nih pol za cenejšo prehrano, se vabijo, da se zanesljivo zglase v soboto, dne 31. januarja 1920 ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici radi pregleda pol in vloženih pritožb. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Pretnar, kurjač v pok., 75 let. — Marija Mo-škat, zasebnica, 86 let. — Leopold Stropnik, kovač, 35 let. — Viljem Ru-preeht, zasebnik, 69 let. — Frančiška Eržen, žena postreščka, 58 let. r— Edvard Spindler, zasebnik, 75 let. — Anton Strupi, hlapec, 64- let. — Marija Goli, vdova dvor. svetnika, 66 let. — Ivan Boje, ogljar, 47 let. — Fran Kuna-var, posestnikov sin, 6 let. — Marija Kuclar, posestnikova hči, 3 leta. — Er-vin Kredi, dijak, 17 let,. — Leopold Ma-tjašič, ključavničar, 29 let. — Marjana Maček, mestna uboga, 69 let. — Rudolf Pogačnik, mehanik, 45 let. — Andrej Mleltuš, hiralec, 58 let. — Helena Petrin, strežnica, 80 let. — Katarina Pcr-havec, ključavničarjeva žena, 06 let. — Fran Slovša, sin izvoščka, 7 mesecev. — Alojzija Rutar, hiralka, 25 let. — Andrej Petrič, užitkar, 78 let. — Katarina Poje, vdova delovodje. !j Tedenski iritar, o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18. do 24. januarja 1920: novorojencev 3, umrlih 26. Od umrlih domačinov 16, tujcev 10. Ulrli so za jetiko 7 (vmes 4 tujci), vsled mrtvoudu 1, za različnimi boleznimi 15, za pljučnico 3. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer: za škrlatico 1, za tifusom 1, za vratico 1, za influenco 32 (vmes 1 tujec), lj Zadrega modistinj naznanja, da se pomagalska preizkušnja vrši dne 4, svečana t. i. Vse gospodične, katere se nameravajo udeležili, se naj zglase v zadružni pisarni, Gosposka ulica 5. — Obenem se naznanja cenj, članicam, da se vrši občni zbor v petek, dne 6, svečana t. 1. ob 6. uri zvečer v zadružni pisarni, Gosposka ulica 5, —• Načelstvo. lj Svarilo. Prejeli smo: Vse trgovce in obrtnike svari veselični odsek dalje služe-čih podčastnikov pred pobiranjem dobitkov, ki jih nabirajo neki desetnik in dva pešca za srečolov plesnega venčka dalje služečih podčastnikov. Kjer bi se prikazali, naj sc jih aretira in izroči bližnji vojaški oblasti. Če je kdo izmed trgovcev že kaj daroval, naj naznani darovani predmet in njegovo vrednost na veselični odsek dalje služečih podčastnikov v šentpe-terski vojašnici. Naznani naj tudi popis oseb, kat<%rim jc daroval. lj Ukradene vojaške plahta. Policijski stražnik r.a Ambrožovem trgu je ustavil nerazsvetljen voz in je brskal po njem, kaj da se vozi: 26 vojaških plaht je bilo na vozu. Stražnik jc napovedal vozniku vojaku Viktorju Smolnikarju aretacijo in odpeljali so se z vozom na policijsko ravnateljstvo, kjer je Viktor Smolnikar odkrito pripoznal, da je plahte ukradel. lj Čez policijsko uro in čez tistega, ki jo je prišel napovedati, se je kregal Alojzij Košir, ki ni prišel pravočasno k razpravi in so ga pri deželnem sodišču kontumacirali in mu prisodili 48 ur. Košir pride v sodno dvorano mesto ob 8. uri ob tri čert na 9. uro. Prvomestnik svetnik Nagode: »Smo Vas že obsodili, ker niste pravočasno prišli«. — »Koliko sem pa dobil?« — »48 ur.« — »Kam se pa gre zapreti?« — »Od Miklošičeve ceste se gre notri.« ✓ lj Izgubil jc invalid Franc Magerle denarnico z nekaj denarjem in z listnicami od pekarije Bizjak do cukramo. Pošten najditelj naj odda denarnico na Ambrožovem trgu v trafiki. SMarosJ^© gledišč®. OPERA. januar 31., sobota: Bohemc. Abon. D/31, februar 1., nedelja: Mignon. Izven Abon, » 2,, ponedeljek: Prodana nevesta. Izven abonementa. » 3., torek: Zaprto. » 4., sreda: Mignon. Abon, E/31. « 5., četrtek: Boheme, Abon. C/31. DRAMA. januar 31., sobota: Brezdno. Abon, E/31. februar 1., nedelja, popoldne: Na dnu. Izven abonementa, v L, nedelja, zvečer: Hlapci. Izven abon.; delavska predstava. » 2., ponedeljek, popoldne: Pepcl- ka. Izven abonementa. » 2,, ponedeljek, zvečer: Nočni čuvaj. Izven abonementa, » 3., torek: Brezdno. Abon. A/31. » 4., sreda: Na dnu. Abon. D/32. » 5., četrtek; Nočni čuvaj, Abon. E/32. MARIJONETNO GLEDIŠČE, februar 1., nedelja, popoldne ob 4. uri; Prolog. Čarobne gosli, v 2., ponedeljek, popoldne ob 4. uri: Prolog. Čarobne gosli. JADRANSKO VPRAŠANJE. Belgrad, 30, jan. Do danes vlada šc ni prejela odgovora od naše delegacije v Parizu na informacije, poslane s seje ministrskega sveta. Pričakujejo, da bo morebiti tekom jutrišnjega dne prišel odgovor naše delegacije, z ozirom na katerega bo zavzela. vlada svoje končno stališče, V bel-grajskih političnih krogih sodijo, da bo jadransko vprašanje rešeno šele tekom 10 ali 15 dni. OUCJOVOR NAŠE VLADE. LDU Pariz, 30. januarja. (DKU) Agence Havas poroča: V odgovoru en-tentnim državam je izjavila, jugoslovanska vlada, da smatra poročilo z dno 20. t. m. za prijateljski predlog iti ne za povelj o in da zahteva od zaveznikov rok, potreben za. pozorno prouČenje poročila. Njih predlogi ugovarjajo svobodni pravici do samoodločbe narodov. V noti se predlaga, da se podajo vprašanja razsodišču ali ljudskemu glasovanju. Vlada bi se čudila, ako bi se v primeru odklonitve uporabila proti Jugoslaviji pogodba, katero, se ni udeležila. Ve i Jugoslaviji naloženi pogoji se odklanjajo in naglaša se, da nič ne jamči zato, da se bodo Jugoslaviji pripadajoča ozemlja ter Zader in Reka, ki postaneta svobodni državi, resnično praznili ,zlasti ker so ondotne zu hene čete odločeno, da se ne bodo ravnalo po ukazih svoje vlade. V noti se izjavlja, da Jugoslavija stremi za tem, da bo duh pravičnosti zaveznikov dopustili da se predlože izpreminjevalni predlogi. Jugoslavija želi, da se uredi vprašanje v duhu prijateljstva in spravljivosti. — (Za avtentičnost tega poročila Ljubljanski dopisni urad ne more prevzeti nobeno odgovornosti, dokler ne pride uradno poročilo gledo vsebine jugoslovanske note na znani ententni ultimatum.) PROTI RAZMERJU 4 : 1. Zagreb, 30. januarja. Tajništvo hrvatske pučke stranke je poslalo finančnemu ministru dr. Veljkoviču nastopno brzojavko: Hrvatska pučka stranka in njena se-Ijačka demokracija odločno protestirata proti izmenjave krone za dinar v razmerju 4 : 1. Ako se ta zamenjava izvede, bo oškodovan hrvatski kmet, delavec, obrtnik in uradnik za več milijard ter bi to pomenjalo gospodarsko katastrofo za hrvatski narod. Zahtevamo rajodločnejše, da se tozadevni sklep sistira .in zadeva r»rodloži narodnemu predstavništvu. KULTURNI BOJ V BOSNI. Zagreb, 30. jan, Pokrajinska vlada v Sarajevu je izdala okrožnico, v kateri se prepovedujejo katoliške Marijine kongre-gacije in v kateri se pravi, da ni potrebno, da bi se dijaštvo udeleževalo maše v nedeljah in praznikih. Poslanec dr. Šimrak, ki se je mudil v Sarajevu, je radi tega protestiral pri bosenski deželni vladi ter tudi odposlal brzojavni protest na ministrskega predsednika. V svojem protestu je izjavil, da bo ta korak bosenske pokrajinske vlade izzval najhujše proteste v hrvatskih katoliških krogih po vsej Bosni in Hercegovini, ker more lc. škoditi narodnemu edin-stvu in provzročiti nepotrebna razburjenja v narodu. ZA PRAVICO. Zagreb, 30. jan. Dr. Korošec jc povodom bivanja v Zagrebu poslal banu dr. Tomljenoviču nastopno pismo: G. banu dr. Tomislavu Tomljenoviču! Ne glede na politično stran in causa aretacije g. župnika Juraja Tomca si dovoljujem obrniti se na Vas, g. ban, s to-le intervencijo: Kot sem informiran s poučene strani, je izpostavljen bivši zastopnik g. Juraj Tomac, ki se nahaja v zaporu v Čazni, raznim preganjanjem, — prepoveduje sc mu brati sv. mačo, zabranjuje se mu v službenih stvareh občevanje s svojim kaplanom, k njemu ne puste niti izpovednika. Kljub temu, da je g. ban obljubil neki deputaciji, da se bo preiskava takoj izvedla, ni bil g. Tomac do danes še zaslišan. Dne 12. januarja je dognal okrajni zdravnik, da se mora gosp. Tomac takoj podvreči operaciji, ker mu drugače grozi oslepitev in more radi komplikacij bolezni pri vsakem zavlačevanju nastopiti tudi smrt. Kljub temu se v tem oziru ni ničesar odredilo in radi tega prosim g. bana, naj izvoli podvzeti korake: 1. da se g. Tomcu dovoli, da more vršiti svoje verske funkcijc; 2, da se preiskava takoj izvede; 3. da se g. Tomca z ozirom na njegovo zdravstveno stanje takoj prepelje v bolnico. ADMIRAL KOLČAK UJET. LDU Pariz, 30. januarja. (DunKU -Brezžično.) Francoska vlada potrjuje vest, da je admiral Kolčak ujet. Francoski nad-komisar v Sibiriji jc bil naprošen za natančno poročilo in pooblaščen, da zahteva izpustitev admirala, LDU Vladivostok, 30. jan, (DunKU -»Agence Havas«.) Čehoslovaki so admirala Kolčaka izročili boljševikom v Irkut-sku, O njegovi nadaljni usodi ni ničesar znanega. General Semenov je nujno naprosil zaveznike, naj osvobodijo Kolčaka. GENERAL JUDENIČ ARETIRAN. LDU Revaj, 30, januarja. (DunKU -»Agence Havas«.) Estonska vlada je dala aretirati generala Judeniča. Zavezniške misije so proti temu protestirale. Turistika in šport. — Pričetek prve zimske sezone na Bledu sc jc radi nenavadno tople zime zavlekel do konca januarja. Šele zadnje noči je pritisnil mraz in pokril jezero s čistim, kakor švedsko steklo črnim ledom, v katerem se zrcalijo biserne in nagajive konture krasnega Bleda, ostro in jasno z belimi kopami zasneženih planin, z gradom in otokom v okvirju kopnega obrežja, od daleč še mrtvozelenega od blizu pa semin-Ija že posutega .s troberticami in rožaslim telohom. Vse v mogočnem žaru solnca: spodaj temno, čarobno ledeno zrcalo, nad njim pa jarka luč napolnjena z nabijanjem senic in ščinkovca, jadranjem divjih rac in poverhov, frfotanjem citronaslega metuljčka. brenčanjem čmrlov in čebe'ie in smehom mnogebrojnih gostov iz vil in hote lov, zakaj jeza gostov, ki so ortali čez zimo na Bledu, sc je spremenila v smeh, ker so pričakali pravljično l^po zimo in ..čno, živo pomlad obenem. Riskanfno ; sicer primerjati tajinstvene krasote Po-jtojnrke jame v migljajočern svitu električnih luči, njih fantastičnost z mavričnim prahom posejanih stalagmitov in stalaktitov, galerij, brez dnov in velike votline, težka je podoba podzemeljskega bogastva s fenomeni teh blejskih dni v blesku naravnih luči in drhtanjem balzamičnega zraka nad jezerskim kristalom. Težka in ris-kantna je res ta pripodioba — a zmagovita! In ta zmagovita lepota mora privabiti goste k občudovanju ledu. Raztegniti so hoteli lansko, do pozne jeseni živihno sezono tudi preko zime in otvoriti prvo zimsko kampanjo v tujskem prometu na Bledu. Zgradili so v to svrho obširno novo sankališče, raz Osojnice, pripravljali posebne vlake, godbo in Zdraviliški dom za estetske užitke po zimi in niso zaprli hotelov. Če bo obstalo tako vreme bodo v nedeljo in na Svečnico hoteli zopet polni, kjer bodo očarani gostje praznovali zapoznelo, a tem lepšo otvoritev prve zimske sezone na domačih tleh. Pridružili se jim bodo smučarji na povratku z mrzlega studenca na Pokluki, prijatelji iz meglene Ljubljane in Zagrebčani s svojim slavnim predpustnim razpoloženjem. Domače goste torej opozarjamo, da si prenočišča pravočasno preskrbe, kakor so si že Zagrebčani zagotovili brzojavno več sob po raznih hotelih. Redni občni zbor S. K. »Ilirija« se vrši v torek 10. februarja v restavraciji »Novi svet«. Dnevni red: 1. Letno poročilo; 2. sprememba pravil; 3. volitev odbora; 4. delavni načrt za sezono 1920. Športni klub »Ilirija« priredi v sredo 4. februarja v gornjih prostorih Narodnega doma »Športni ples«. Vstopnina za člane 10 K, za nečlane 15 K, družinske vstopnice 40 K. Vstop le proti vabilu ali članski izkaznici. c O veroizpovedi socialdemokraskth poslancev v Nemčiji smo izvedeli sledeče: 48 večinskih socialistov je disidentov (se ne brigajo za verstvo), 16 jih je brez konfesije, 11 »proste vere«; 26 se jih ni hotelo izjaviti, 5 je protestantov, 21 evan-geljske veroizpovedi, 1 luteranec, 5 evan-geljsko-lutrovskih, 1 reformiranec, 7 katoličanov, 1 starokatoličan, 1 nemški katoličan, 1 žid, 1 izraelit. Med neodvisnimi sta 2 Žida, 3 disidenti, 3 brezverci, 2 se nista izjavila, 4 evangeljske veroizpovedi 1 nekrščen, brez veroizpovedi. Čudna zmes, pravi tohu-vabohu. S. •K Al * Črnomelj, V nedeljo, dne 18. jan. 1920, se je vršil občni zbor telovadnega odseka Orel. Občni zbor jc pokazal živahno delo, ki vlada v našem telovadnem odseku. To potrjujejo tudi sledeče številke: Število telovadnih ur: 150; povprečni obisk 2680. Število fantovskih večerov z de-klamacijami in predavanji: 9. Javnih nastopov: 4. Odsek se je udeležil prireditev: v Št. Vidu na Dolenjskem in Zvezne prireditve v Dobrli vasi. Odbor je imel 7 sej. Priredil je dvadnevni tečaj 7. in 8. dec. Pri tej priliki se je ustanovilo tudi Belokranjsko okrožje Orlov. — Odsek ima svojo blagajno za mariborski izlet, na katerega se pridno pripravljamo. Člani so sodelovali pri vseh društvenih prireditvah. Naš telovadni odsek Orel je -torej takoj prvo leto po vojski pokazal, kje je treba iskati prenovitve mladine v krščanskem duhu. Zato je razprostrl svoja krila in sodeloval pri ustanovitvi semiškega in metliškega odseka. Rana, katero je zapustila vojska na mladini, se more ozdraviti le na ta način, da se dobromisleča mladina druži, izobražuje v orlovskem zmislu. Potem bo prišla na površje zopet zavest pravičnosti, poštenosti in čednosti, kar je dika in ponos slovenskega fanta. Bog živi! Diiaški vestnih. d s7se dopise, naslovljene na »Podružnico SDZ za novomeški, krški in črnomaljski okraj«, naj še pošilja na naslov: France Koretič, bogoslovec, Ljubljana, Semenišče. Orlovski vestnik. Pozor J Ooseki se opozarjajo, da takoj pošljejo preglednice in članarino za december. Več reda in točnosti! Telovadne igre I. del. Cena 6 K, po-itnina posebej. Naroča se pri Gospodarskem odseku O. Z. ter v Jugoslovanski knjigarni in knjigarni L. Schvventner v Ljubljani. Sezite po tej knjižici, ki nudi odsekom kakor tudi naraščaju obilo primernih iger. Čevlji. Telovadni čevlji so naročeni. Izgotovljeni bodo iz trpežnega blaga na vrhu, spodaj pa iz usnja. Vsak odsek naj takoj naznani število čevljev kakor tudi natančne števiike, da more Gospodarski Isek O. Z. vsakih številk primerno in za-ostno število naročiti. Istotako naj spo-roče orliški krožki število telovadnih čevljev. Naročene so številke od 36 do 44, Cena še ni povsem določena, vendar pa ne bo višja kakor 70 K za par telovadnih čevljev. Naznanite nujno! Prosveta. pr »Pri belem konjičku«, burka v treh dejanjih, bo vprizoril Ljudski oder na. Svečnico ob pol 8. uri zvečer. — Za nedeljo dne 8. februarja se pripravlja pravljica v petih slikah »Bratec in sestrica«. pr Brezdno, dramo modernega hrvatskega pisatelja bodo vprizorili danes zvečer v dramskem gledališču. pr »Mignon«. Veliko je število del, ki so si podobna v tem, da se v njih umetnost in konvencija, ali moda borita zato, da bi v umetnini obstala. Eno takih del je tudi »Mignon«. Najboljša in najslabša dela namreč ne poznajo tega tekmovanja in zato igrana opera ne spada med nje, ampak gre svojo srednjo pot. V koliki meri je komponist mogel dati prvenstvo in zmago umetnosti, v toliko je bil umetnik, ostalo je posnetek nekdaj obstoječe mode, različen od vsakdanjosti, kakor vsaka fotografija v obče. Po tekstu bi Mignon ne bila glavna oseba opere in tudi ne Viljem Meister, preobsežen del je prirejen za Fi-lino in za starčka. Glavne osebe pojejo po navadi največ in najbolj značilno; osebe pa postanejo kolikor toliko glavne tudi molče, če ima njih molk zat.o potrebno pomembnost. V drugem aktu se sicer z Mignon zgodi nekaj drugemu podobnega in ob scenični spremembi pride tudi v petju precej v ospredje, vendar pa to koncepcijo popravi le na tistem mestu, ne pa cele kompozicije teksta. Ni. da bi bilo slabo, če je več oseb tako poplavljenih na oder, da so nekako glavne, ali če naj bo tako, da snadajo nekatere osebe v ospredje, ker se okrog njih vrti dejanje, potem je taka obdelava teksta mani primerna, ker za-temnjuje glavno. — Skoro gotovo je, da se ne motim preveč, če muziki pripisujem več vrednosti kakor tako imenovanemu libretu. Storim to vsled tega, ker v njej najdem več dobrih in posrečenih odlomkov kakor v tekstu. Tako bi spadale semkaj skoro vse pesmi I.otharja, pesem o Italiji, snev o lastaricah, pesem Viljema v tretiem dejanju, starčkova uspavanka ravnotam in pa še drugo. Nikakor nočem staviti tega prav nosebno visoko, vendar ima nekaj zase, kar že moramo vpošte-vati. Razen marsikaterih dobrih mest v orkestru, najdemo v tem delu tudi še več dobrih misli, kakor je na primer menjavanje navadne govornice in pevnega re-cetativa. ali način, kako je večkrat melodija med pevci razdeljena, ali kako pride komponist do tega, da za hip pusti dva pevca peti istočasno, mislim one slučaje, ko eden začne, predno drugi konča. Zanimivo je tudi, da je pavza ob spremembi v drugem dejanju komponirana. Zbor ima, kakor je v starejših operah običajno, precej opravka, in tudi tu ni brez vsake zanimivosti, naj opomnim le na značilno postopanje niž'ih glasov v nekaterih zborih. Vprizoritev je bila izredno dobra, kar se tiče orkestra. To je povdariti, ker je tako redko. Koj začetkoma se je pokazalo nenavadno fino muziciranje, precizno in okusno fraziranje ter jasnost podajanja. Ne vem, čc se je dosedaj v orkestru kdaj tako dobro muziciralo kakor topot. Po novi otvoritvi se zdi, da je v gledališkem orkestru muzikalni frazi bila prvič posvečena tolika skrb. Dokler je imel vse operne predstave v rokah sedanji ravnatelj sam, nismo pač nikdar opazili tolike obzirnosti do predavanih umetnin, kakor pri vprizoritvi tega Thomasovega dela. Zato nam je tem ljubše, da je že vendar enkrat prišla na površje. Težko bi bilo reči, da je gdč. Thierry ta vloga posebno prikladna, zlasti zaradi barve, ki jo daje svojemu petju, ker se z značajem deklice Mignon strinja le malo. Zdi se nekako, da vlogo poje Carmen. Vsekakor je »Ježibaba« bila zanjo pri-kladnejša. Nasprotno se je gdč. Gajevi vloga Filine tako podala, da je bil vtis, ki ga je napravila s tem nastopom, od njenih prejšnjih mnogo ugodnejši, kar velja tudi o njenem petju. G. Kovač jc pel že tudi boljše kot topot, bolj značilno, ali bolje rečeno bolj precizno. Opaziti je le, da. svojo vlogo preveč igra in manj doživlja, kakor bi za dobro vprizoritev bilo potrebno, Če bi se tudi oni dodatek čustva, ki se semintja pokaže v njegovem glasu, odstranil, bi s tem le pridobil. G. Rumpel je v vlogi starčka pokazal, da je zmožen tudi docela senijoznih vlog. Vživel se je v svojo vlogo nad vse pričakovanje dobro in je — kakor da bi se kapriciral — pel skoro da fino. Bog daj, da bi se kapriciral peti zares dobro vsako vlogo. Umetniško gledano, bi najbrže bila najboljša scena ob spremembi v drugem dejanju. Grobih nedostatkov ni bilo in želeti bi bilo, da se tako vestno naštudirajo tudi dela, ki jim danes pripisujemo večjo vrednost, kakor Thoma-ovi operi »Mignon«. Marij Kogoj. pr »Ilustrovani list« v vseh treh jugoslovanskih narečjih je pričel izhajati v Belgradu, V 2. številki prinaša med mnogimi drugimi slikami tudi sliko Cankarja, Simona Gregorčiča, generala Maistra, Zaj-čev spomenik za Adamiča in Lundra i dr. Med gradivom prinaša Cankarjevo črtico »Ada«. Cilj listu je »medsebomo spoznavanje in duševno zbližanje našega tro-imenskega naroda«. List se naroča pri upravi v Belgradu, Kosmajska 22. pr »Demokracija«, socijalistična revija, ki jo je začetkom 1. 1918. pričela izdajati socijalistična omladina, tedanje narodno krilo slov. socijalno-demokratične stranke, in ki je lansko leto krenila »na no^o pot, na pot, kjer hodi danes revolucionarni proletarijat vsega sveta v eni vrsti z onimi duševnimi delavci in onimi in-teligenti, ki razumevajo zvanje nove dobe« je prenehala izhajati. Mesto »Demokracije« bo sedaj izhajala vsak mesec socijalistična revija »Naši zapiski«. pr Seznamek prekmurskih občin (krajev) z označbo pošte in 1 zemljevidom. Sestavil J. Vengust. V Radgoni, samozaložba. Cena 5 K. Ta lično opremljena brošurica je namenjena predvsem našim upravnim oblastim, ki imajo opraviti s Prekmurjem, a niso imele dozdaj na razpolago nobenega priročnika. Dobrodošla pa bo tudi vsakemu posamezniku, ki se zanima za Prek-murje. Delce navaja slovenska in mažar-ska krajevna imena ter je sestavljeno tako pregledno, da se lahko vsakdo takoj orijentira. Temu namenu odgovarja tudi zemljevid. Naroča se pri izdajatelju J. Ven-gustu, poštnemu oficijalu v Radgoni. g Curiška borza je 25. jan. notirala: Berolin 5 25, Praga 5, Varšava 3-80, Pariz 43, Rim 37, London 19 25, Zagreb 515. Naša krona je torej skoro dosegla marko in prekosila torej češke krone. Nemška Avstrija tega dne v Curihu sploh ni no-tirala. g Borzna poročila. LDU Curih, 29. januarja. (ČTU) Izplačila na Dunaj 2.00, na Berlin 7.00, na Prago 5.50, kronske novčanice 2.25. — LDU Dunaj, 29. januarja. (ČTU) Zagreb 225—265, Praga 335—355, SHS kronske novčanice 225—245. g Kmetijska predavanja. Društvo slovenskih kmetijskih strokovnjakov priredi v nedeljo in ponedeljek t. j. 1. in 2. februarja t. m. v Ljubljani v Trnovem po svojem članu sadjarskem nadzorniku Humeku predavanje o ze-lenjadarstvu. Predavanje se vrši v trnovskem župnišču vsakokrat ob 3. uri popoldne. g V Šmarjeti v Rožu se je, kakor smo že poročali, osnovala »Lesninarska zadruga r. z, z o. z.« Čestitamo k napredku ter priporočamo mlado zadrugo občinstvu pri nabavi škafov, grabelj, toporišč itd. To ie edina sličira slov. organizacija na Koroškem, g Konjereiski odsek. Vsled vojne je samo po sebi ponehalo redno delovanje bivšega Samostojnega konjerejskega odseka prejšnje c. kr. kmetijske družbe kranjske. Lansko leto se je to delovanje sicer poživelo, toda zaenkrat le v začasni obliki na podlagi poprej veljavnih odse-kovih pravil. Da se konjereja kot važna panoga kmetijstva po možnosti pospešuje s sodelovanjem vseh konjerejcev, ki imajo smisel za smotrno delo, je začasni odse-kovi odbor v svoji seji 19. januarja t. 1. sklenil, sklicati najkasneje do meseca aprila odsekov občni zbor, ki bo imel nalogo voliti nov stalni odbor ter odsekova pravila tako predelati, da se bo moglo podrobno delo v prospeh konjereje, zlasti vodstvo matičnih knjig priznanih plemenskih kobil, prenesti na krajevne odbore po celi delovni pokrajini. Preden se pa skliče odsekovi občni zbor, je urediti imenik njegovih udov, kajti sedanji ni več meroclajen, saj se udnina za odsek že pet let ni pobirala. Ud samostojnega konjerejskega odseka štev. I. Slovenske kmetijske družbe more postati vsak konje-rejec gori označene delovne pokrajine, ki je ua Slovenske kmetijske družbe in ki vrhutega še posebej plača na leto 5 K udnine Udje Slovenske kmetijske družbe, ki tedaj istočasno hočejo postati udje njenega Samostojnega konjerejskega odseka štev, I., naj pošljejo udnino za odsek za leto 1920. v znesku 5 K najkasneje do 15, marca t. 1. na naslov odseka v Ljubljani, da bo potem mogoče vse potrebno ukreniti za sklicanje rednega odsekovega občnega zbora. — Samostojni konjerejski odsek štev. I. Slovenske kmetijske družbe v Ljubiiani. g Trboveljska družba že razpošilja naznanilo, da poviša cene premogu s I. februarjem tega leta za 550 K od deseiton-skega vagona in to v sporazumu z vlado. Skoraj ne moremo verjeti, da bi vlada, ne da bi zaslišala potrebne strokovnjake, meni nič, tebi nič dovoljevala tako neizmerno povišanje, in to v času, ko Trboveljska družba ravno poroča o velikanskem dobičku preteklega leta. Ljudstvo vzdihuje in zmrzuje, poleg lega pa strada in kliče po pomoči in čuditi se nc bodo, čc potrpežljivost tako ubožnega in tlačenega ljudstva preneha. Vlada naj vendar to po* misli in zabrani tako podraženje, ker res ni pravega povoda, da se cena temu naj Eotrebnejšemu kurivu za toliko dvigne, ažje bodo milijonarji pretrpeli nekoliko odstotkov nižjo dividendo, kakor pa iz* mozgano ljudstvo tako pretirano navijanje. g Uvoz v Anglijo. Kot poroča naša priv. trgovska agencija v Londonu trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, je angleška vlada prepovedala uvoz sintetičnih drogerij, optičnih stekel in drugega steklenega blaga, porcelana, optičnih instrumentov in raznih kemikalij. Poleg tega je do nadaljne odredbe zabranjen uvoz hmelja. g Rudarskemu glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani dohajajo pogostem a nepravilno sestavljene prošnje za dovoljenje uvoza razstreliv in raznega za rudnike ali rudosledna dela potrebnega materijala iz inozemstva. Ker povzročajo take prošnje uradom nepotrebno delo in reševanje na škodo strank, ki se ne drže postavnih predpisov, samo zavlačujejo, se opozore vsi rudniški podjetniki na sledeče predpise: A. Uvoz razstreliv, vžiga 1 n i h kapic in vrvic. Rudniški lastniki in rudosledci v Sloveniji predlagajo za dovoljenje u*'oia, naslovljene na ministrstvo za vojno in mornarico v Belgradu, neposredno rudarskemu glavarstvu v Ljubljani. Prošnjam jc priložiti duplikat ali provizorno fakturo firme, od katere so se kupili ti predmeti. Iz fakture mora biti razvidno, odkod se uvažajo predmeti, kaj se uvaža, vrsta ambalaže, številka tovor-kov, znamka in številka, nečista in čista teža vsakega tovorka. Prošnje je koleko-vati z 2 K in jim priložiti za dovoljenje uvoza 5t 2 dinarja (je 8 K) v taksnih znam« kah (ali gotovini), ki se prilepijo in uničijo v vojnem ministrstvu. Za uvoz razstreliv, se plačuje samo monopolska taksa, predpisana z razpisom ministrstva za vojno in mornarico z dne 19. novembra 1919, O. A. B. št. 38.239. Carini razstreliva niso podvržena. Za uvoz zadostuje dotično dovoljenje vojnega ministrstva in je vsaka nadaljna prošnja za oprostitev uvozne carine itd. odveč. Od plačevanja monopol-ske takse se ne more nikdo oprostiti, Vžigalne vrvice in kapice so proste carine in monopolske takse, pač pa je vezan njih uvoz na dovoljenje vojnega ministrstva. Prošnje za oddajo razstreliv i. dt. iz državnih skladišč je tudi naslavljati na ministrstvo za vojno in mornarico ter jih vlagati neposredno pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani. Prošnje so podvržene koleku za 2 K. B. Uvoz za rudniški obrat in rudosledna dela potrebnega materijala. Prošnje za carine prosti uvoz takega materijala je predlagati neposredno rudarskemu glavarstvu v Ljubljani, Prostosledci naj v prošnjah navedejo, kje leže njih prosiosledi, kakšno rudo so v njih našli ali kakšno upajo dobiti. Prošnjam je priložiti duplikat ali provizorno fakturo firme, od katere so se kupili ti predmeti. Iz fakture mora biti razvidno, odkod se uvažajo predmeti, kaj se uvaža, vrsta ambalaže, število tovorkov, znamka in številka, nečista in čista teža ter vrednost vsakega tovorka. Prošnje je kolekovati z 2 K in jim priložiti za »Uverenje pravice za carine prosti uvoz« še 2 dinarja (je 8 K) v tasnih znamkah ah v gotovini, gpfemrju mugonu uhišpu« Ljubljana, 20. jan. 1920. Pri okrajnem sodišču nc jo danes tretjič razpravljalo o tožbi, katero jo vložil dr. Mi-hajlo Rostohar zaradi razžaljenja čast.i proti inženirju Uhliru. Razpravlja dež. sodni jo svetovalec Potrato, dr. Rostoharja zastopa dr. Oblak, Uhlifa dr. B. Vodušek; oba prizadeta gospoda sta pri razpravi navzoča.* Dr. Oblak ugotovi: Iz razpravuili zapisnikov okrajnega sodišča z dne 19. majnika 1919 in 13. avgusta, 1919, ko se je razpravljalo o tej zadevi, jo razvidno, da jc inž. Ulilif* napram odličnim slovenskim kulturnim delavcem v kavarni Uniou obdolžil dr. Rostoharja, da si jo kot vojak ob prevratu iz nekega poštnega vlaka prilastil 25 milijonov, pri razpravi 13. avgusta, ga je pa obdolžil, da je pri zgoraj omenjeni priliki ponoveril 140.000 kron. Pri neki drugi priliki, ga jo v kavarni Union obdolžil, da je iz skladišča pivovarne Union jemal perilo in drugo stvari iu jih je dal po vojakih donašati domov in da ga je zasačil češki častnik Frehvald z dvema vojakoma, ki sta basala perilo v nahrbtnike, da je dal ta častnik vojake aretirati in da sta izpovedala, da neseta za obdolženca perilo na njegov dom po njegovem naročilu in da jo pri tej priliki kazal v kavarni Union izjavo Freivvalda. Kakih 14 dni poznoje jo pa zopet v kavarni Union rekol: »Zanjka jo že zadrgnjena.« Zagovornik inž. Uhlifa, dr. R. VoduSek predlaga, da se prečitajo preiskovalni spisi dunajskega poštnega ravnateljstva, dopis avstrijskega drž. urada za zunanjo zadevo z dne 24. 11. 1918 in odgovor Narodne vlade SHS v Ljubljani. Te listine dokazujejo, da je dr. Mihajlo Rostohar izročil nadporočniku Josipu Potokarju na štacijskom poveljstvu lo sledečo vrednote: izmed pet denarnih pisem, zaplenjenih pred vsem v uradniškem prostora amijtilančnega voza z vsebino: gotovina 6600 K, vložna knjižica z vlogo 212 K gotovina 35.000 K, gotovina 2000 K in rent ne poiiotnico u 90 Frs., lo denarno pismo, vsebujoče vložno knj!žfeo, in denarno pismo, vsebujoče rentnn pobotnice, ter i*, mod devet denarnih pisem, zaplenjenih nato v paketnem prostoru urnim laičnega voza z vse- Stran 6, SIOVENEC, a»e 3f feuKMiiifa Štev. 2S>. Uiiio: 1 osminska razredna srečka vredna 25 kron, efekti in kuponi vredni 800 K, razredna srečka vredna 200 K, gotovina -40.000 K, gotovina 11.(300 K. 150 delnic vrednih 0000 K, gotovina 35.000 K, gotovina 3.000 K in gotovina 0000 K, denarno pismo, vsebujoče osminske raz redne srečke, dalje denarno pismo, vsebujoče efokte in kupone, in denarno pismo, vsebujoče delnice. Dne 7. 6. 1919 jc odstopilo vojaško pravd-ništvo v Ljubljani dotlej na vojaškem sodišču zoper neznane slorilco radi hudodelstva ropa tekoči kazenski spis, omenjene listine. - državnemu pravdnlštvu v Ljubljani s tem, »Ja se jc na. podlagi dotlejšnjih poizvedb, izvršenih zoper neznane storilce rudi hudodelstva ropa, podal nujen sum zoper konkretno osebo t. j. med tem žo v civilno razmerje prostopivšega drja. Mihajla Rostoharja, da jc on slccr ue oropal, pač. pa poncveril dne 2. 11. 1918 uradno zaplenjena, denarna pisma v skupni vrednosti uad liO.OOO K. Dne 18. 0. 1919 se je nato vršila vsled odredbe preiskovalnega sodnika, pri dr. Mihajlu Rostoharju hišna preiskava iu mu je policija zaplenila pri tem notes, na čigar i. listu, Stotem od zadaj, na drugi strani se nahaja sledeč njegov lastnoročni zapis: 3.000. 35.000, 11.600, 9.000, 35.000, 2.000, 6000. Skupaj 101.000 kron. Dne 8. 7. 1919 zaslišan od preiskovalnega sodnika je dr. Mihajlo Rostohar najprej tajil, da bi se nanašal ta zapis na predletna denarna. pisma; a opozorjen od sodnika, na čudovito soglasje 7. zneski izginulih denarnih pisem je vendarle priznal, da se ta njegov zapis nanaša nanj a, iri se je naenkrat spominjal, da je »imel med revizijo v poštnem vozu v rokah svinčnik in da je nekaj pisal«; in pristavil je, da sc mu »sedaj zdi gotovo, da je pisal to v svojo beležnico in da. je nameraval teb sedem pisem vzeti.« Da bi bil zapisal dr. Mihajlo Rostohar te Kneske ob reviziji, pa ne more biti resnično; Se ves spored, kakor so zneski zapisani, kaže to; da, čo bi bila dr. Rostoharjeva trditev resnična, sc zapis že ne bi začenjal z zneskom 3000 K; kajti to denarno pismo se je nahajalo V denarni vrečici v paketnem prostoru, v katerem je revidiral dr. Mihajlo Rostohar šele po reviziji in zaplembi 5 denarnih pisem v uradniškem prostoru antbulančnega voza. In nad vse čudno bi bilo, zakaj ne bi bil zapisal, — če je sploh kaj zapisal takart (kar pa ni), — tudi onih denarnih pisem, katera je, kakor navedeno zgora j jc izročil na - štacijskemu poveljstvu nadporočniku Josipu Potokarju in torej nedvomno vzel tudi v poštnem vozu. ker so ravno tam zmanjkala in sam ne trdi, da bi jih dobil kje drugje. Dr. Rostoharjev zagovor, da si je zapisal in seštel (NB) zgoraj navedenih 7 zneskov med revizijo v poštnem vozu, torej očividno ne drži. Moral si jih je zapisati nekoč pozneje odkod, to |h> podatkih poizvedb in more biti dvumno in v miru, da je lahko tutli števal. Da ni iti loliar prost pohlepa po denarju in da je hlepel po njem žc prod 1. novembrom 1918, kaže njegov lastni zagovor pred preiskovalnim sodnikom. Izpovedal je temu dne 8. julija 1919 sledeče: »Pred vojno bil sem vsettčiliški docent v Pragi. Živo I sem od kolegnine in od dohodkov svojega pisateljskega delovanja, ozir. s premoženjem svoje žene, ki jo hči premožnega tovarnarja iz Beljaka. Med vojno nakupovtil sem kot provijantni častnik živila za li. divizijo. Z dovoljenjem intendancc delal seni tudi kupčije s svojimi privatnimi prihranki, kupoval sem mast po maksimalnih cenali in jo prodajal v Trst po tržni ceni, tako da sem si skupaj a prihranki poleg svoje plače prihranil do meseca maja 1918 okrog 35.000 K. V tem znesku je vštet tudi znesek po 18.000 K, ki mi ga jc obljubil Anton Bunčuga iz Zagreba, kateremu sem preskrbe! razne dobave za vojaštvo, kot nagrado za moje usluge.« Povprašana o resničnosti tega njegovega zagovora je vojaška iritendanca za Slovenijo v likvidaciji odgovorila dne 6. novembra. 1919 preiskovalno doslovno: »Po bivših predpisih avstro-ogrske armade je bila. vsaka osebna kupčija vseli provijantnih častnikov strogo prepovedana in je izključeno, da bi mu bila kaka intcndanca kaj takega dovolila.« Dr. Mihajlo Hostohar navaja, zagovarjajoč sc pred preiskovalnim sodnikom, svoje premoženje ob prevratu z zneskom 26.000 K, od katerih je pa potem vedno jemal za svoje preživljanje; in šele po hišni preiskavi, koncem junija 1919 je dobil še tistih 18.000 K od Bunčuga, o katerih govori v prepodanem citatu, in sicer z namečkom 3000 I\ ali skupaj 21.000 kron. A že v maju 1919 je kupoval vilo »EdeJ-weiss« na Bledu in ponujal lastniku zanjo takoj plačilo kupnino 80.000 K in obenem pa tudi za neko hišo z vrtom v Zgornji Šiški tudi takoj plačno kupnino 40.000 K. Vztrajam torej na tem, da se izvrže vsi ponujeni dokazi. Dr. Mihajlo Rostohar v<* seveda od vsega začetka dobro, da so priči Francu Baru znani vsi dogodki v poštnem vozu iz lastnega, nepo-srednjega soopazovanja. Pripominjam le še, da je bil dr. Mihajlo Rostohar zaslišan žc dne 15. januarja 1919 na vojaškem sodišču kot priča o neznanih storilcih predmetnega ropa. ki ga je bila nemško-avstrijska republika ovadila s podrobnimi podatki njegovega obsega. A tačas je Ic hitel zatrjevati. kako da. se jo izvršilo vse v redu, in ni č.rhnil o Baru kot morebitnem storilcu, dasi se mu je naravnost nudila, v to prilika, nobene besedice. Kar se tiče fakta Freiwald, je dognano po sedaj poiskanih spisih vojaškega, sodišča SUS v Ljubljani, da so jo dogodil ta fakt dne 12. novembra. 1918 popoldne in da sta bila pri tem faktu udeležena dr. Mihajlu Rostoharju prideljerti četovodja gorskega strelskega polka I J. Avgust Iglič in temu prkleljeni poddeset nik 07. pp. Pavel Strgulcc. Zagovornik predlaga, da naj sc izvedejo predlagani dokazi. Zastopnik g. dr. Rostoharja. so bo gotovo pred vsem skliceval na. okolnost, kot« je državno pravdništvo ustavilo postopanje proti dr. ltostohurju. Državnega pravdnika. jo vodila skrb, čo bi moglo z obtožbo pred porotnike. Nobene kritiko nočemo izreči o porotnikih, toda doživeli smo, da so bili tatovi oproščeni. Državni pravduik ni hotel ničesar riskirati in zalo jc ustavil postopanje proti g. dr. Rostoharju. Zastopnik dr. Rostoharja, dr Oblak, je. izvajal med drugim: Predvsem nato, zakaj jc državni pravduik ustavil postopanje proti dr. Rostoharju, no zanima. Kar tiče Freiwaldove izjave, nc bom izgubljal nobene besede. Gospod ing. Uhrif nastopa, kot sovražnik dr. Rostoharja. Celo nemški listi prinašajo senzačne članke glede na. senzačno razpravo proti vse-učiliškemu docentu dr. Rostoharju. Kam jc tisti denar prešel, dr. Rostohar sumi. toda noče izreči nobene obdolžitve. Pri preiskovalnem sodniku dr. Rostohar svojih beležk v notes ni tajil, samo spomnil se ni nanje. V celi zadevi rti podal g. ing. Uhlif dokaza resnice, niti dokaz verjetnosti se mu ni posrečil. Žaljena, čast in nečimurnost sta povzročili, da jc Uhlif naši opil jtroti dr. Rostoharju. Dr. Vodušek odgovarja: »Vse, kar rism je gospod nasprotnik povedal, so slamnate bilke. Freivvald je sam podpisal svojo izjavo. Dr. Rostoharju je bilo naročeno, da naj zapleni denar podružnice Avstro-ogrske banke v Trstu, zaplenil pa je zasebno last. Takrat ob prevratu, ko so je kradlo vse povprek, da nikdar ne pride na dan, kar se je zgodilo. Dr. Oblak predlaga, da naj sc vsi dokazi, katere jo predlagal dr. B. Vodušek, zavrnejo. Dr. B. Vodušek zahteva, da uaj sc predlagani dokazi dopuste. Svetnik Potrato razglasi sklep: »Dokaz resnice se v polnem obsegu dopustih in dostavi: »Čc dokaza ne dopustim, ga lahko zgoraj« (pri vzklicnem sodišču. Op. por.) dovolijo in vsa zadeva sc potem šc bolj zavleče. Ker predlagane priče iz Prage in iz Dunaja, bo razprava draga, stranki naj zato založi- stroške in sicer vsaka polovico. lug. Uhlif: : »Mene so slale poizvedbo v Pragi in na Dunaju 10.000 K in šo komaj sem tja prišel«. Dr. Mihajlo Rostohar: »Tudi jaz sem žc v tej stvari v Prago potoval«. Valentin Žun, Dohodnina. Cena nevezani knjižici 6 K, Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Do konca tega meseca je treba predložiti davčnim oblastim napoved o dohodkih za odmero davka. Pravilno napoved napraviti ni ravno lahko; pred vsem nam jc treba natančno vedeti, katere izdaitke lahko odbijemo od kosmatih dohodkov, da nc bomo izkazali preveč čistih dohodkov. O vseh stvareh ,ki jih je treba pri napovedi dohodkov vedeti, nas obširno in stvarno, a vendar lahko umljivo pouči omenjena knjižica. Več praktičnih s številkami izpolnjenih vzorcev nam rinatno olajša napravo napovedi. Knjižica nam tudi dovolj pojasni, kdaj in kako naj se pritožimo proti odmeri dohodnine. Stvarno kazalo nam omogoči, da takoj najdemo v knjižici, kar iščemo, 2 mladi materi s 7 mesecev starini dečkom iščeta službo za takoj brezplačno na kmete k dobri družini. Streliška ulica št. 14, Ljubljana. Samo še društva »Dobrodelnost« v Ljubljani n &s»riaS sfref, s.apc«o, aiMalšisa?! in hirafceo. nvi do^Skoa o skupni oretš- nmh 80.000 K. ©iaaii« «3afcSis;S« ti »rsdiiBifi 20.000 krosi. Srefifea 2 famni. Srečka 2 krasi!. Srečke sc naročajo v loterijski pisarni * Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Žrebanje bo 3, iehr. 3.923 ab 6. uri zvečer šs 3 d^i« mu ... inzsczac=acsac=acsi »uiar. /tjus b * i*J *1 "VM-f i UUUUJ Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žuiejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravint Elza {luidoni! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 37 K. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se lc Fetlerievih pravih Elza krogljic (i škatljic 12 K. — Omot in poštnine posebej, a najceneje. Eugen V. Feller Siubica donja, ElzatrjS št. 134, Hr vatska. _ Kina-železnato vino lakarja PICCOLt-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, krepča maloktvne. nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju. nSno vezani! Mig, Te?jr ,Pcm in Sveta" se zaradi pomanjkanja prostora proda. Želi so oseben ogled ob Jicu mesia. Fran Ksav, Ažman Ja-vornik, Gorenjsko. Potovalni ara« mejo takoj proti dobremu zaslužku. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na u-pravništvo tega lista. Kupujem vsako množino kož od divjih zajcev ter plačujem po najvišji dnevni cen:. 6311 IVAN BERNIK (30) klobučar v Višnji gori. Obl. konces. informačni zapod Drago JBeseljal^ Cjubljana Cankarjevo rtabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abonc-mentu ter posamezno cene zmerne. 6135 inpp večje in suho po možnosti, sti v sredini mesta se išče za takoj ali kasneje. Ponudbo na A!. Matelič, Anončna ekspedicija, Ljubljana, Kongresni trg 3. KSIf!"m vsaico množino hrastovih hlo-iili lll dov od 25 cm debeline naprej. Kakor tudi hrastove deske 25 do 30 mm debele oziroma nažaganc fr^ze za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon L ubltana ali odpošiljalna postaja na Ivan Šiška, tovarna parkeiov n parna žaga Ljubi.ana, Metelkova ulica 4. = KOLESA = rabljena kupuje J. GOREČ, LJUBLJANA, Goaposvelskn oes.a št. 14. V svojem in v imenu ostalih sorodnikov naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubi brat. gospod Anton Gnezda dne 29. januarja 1920 ob 7. uri zvečer, po kratkem, mučnem trpljenju, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 31. jan. 1920 ob 3. popoldne iz hiže žalosti Dunajska cesta 15. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. januarja 1920. Ivaua Gerstner, roj. Gnezda In Hermlna Budesch, roj. Gnezda, sestri. -— Dr. Maks Gnezda vlad. svetnik primar, brat. Mestni pogrebni zavod. frankov ali 10 000 kron dobi, kdor mi pomaga izslediti dotično osebo, ki me je tož la neresničnih dejanj pri deželni vladi, vsled katerih sera bil zato več časa interniran v Ljubljani. IVAN KACIN, izdclovatclj harmonijev sedaj v Gorici Via Ascoli 31. ne opazi, kdor kupi pralni prašek „Carrara" ali „'SVaschermadol". Dokler jc zaloga, se bo prodajalo v skladišču predilnice št 3 v poljubni množini, najmanj 50zavitkov >Waschermadel" v kartonih ali pa »Carrara« po velikosti zaboja brutto za netto. Pralni prašek je glasom izvedeniškega mnenja preizkušeno dobro blago. Poizvedbo v Zadružni eentralt Miklošičeva cesta št. 8 vsak dan od 9 do 10 dopoldne. soliden mm če možno s posebnim uhoaom. Dopisi se prosijo pod šifro »dobra plača« na Auodcdo ekspedtei o Al. Matelič. LJubljana Kongresni trg 3. kfom moda na deželi: provinci: kot iOliClll Uitj3lU skiad.ščnik, obč. tajnU, hišnik ali kaj podobnega. Sem 42 let star, ožeujen z 2 — 4 letno hčerko, zdrav, Krepak, trgovsko izobražen; bivši trgovski pomočnik in deseta, rač. pomočnik, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru iu p savi, ter srbo-hrv. za službeno porabo Nastop po dogovoru. Prijazne ponudbe pod J A. X 316 na upravo tega lista. Pri elektrarni Fala v Fat ob Dravi je ca 100 m^ meh (odpadki pri žagauju) in ca 5 vagonov nj tnožko obleko, harmoniko, ------iti čevlje, ženskeure, zapestnice. briljantni prstan iu drugo. Ogleda sr v soboto in nedeljo od 1.0 ure. Studen-tovska ulica 11, Uršula Bober. Išče se za graščino v bližini Kamnika priletna, zanesljiva ktaharlca ki razume vsa gospodinjska dela in ima veselje do kmetijstva. Naslov pri upravi tega lista pod št. 350. skupno ližejo • TS prodati. Cenjene ponudbe so staviti na elektrarno Fata. 394 Podružnica centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani išče e 9 obstoječe iz 6—7 sob, kuhinje, kopalne sobe, vsemi pritiklinami ter električno razsvetljavo v mostu ali na pereferiji Ljubljane, za takoj ali pozueje. Oskrba z kurjavo in posebna nagrada dotič-nemu, ki stanovanje oskrbi, zagotov »ljena. — Sporočila ?e prosijo pod. »Kurjavo« na auon;uo ekspedtaijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni lig 3, Dobra i Pri elektrarni Fala v FaU ol) Dravi sta naprodaj i Hi hi m eden 6 lotnl pastuh in eden 10 letni skopljencc, hodita in vlečeta dobro. Cenjene ponudbe z navedbo ccne so staviti na elektrarno Fala. 295 z večletno prakso. Zahteva se popolno znanje dvojnega knij-govodstva. Nastop takoj. Prošnjam je priložiti zadn je Žolsko izpričevalo in izpričevala o praktični sposobnosti. molzna krava se vzame v rejo. Fuž ne, p. D, M. Pelje. Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da jc naša nadvse ljubljena, dobra soproga, mamica, hči in sestra Marija Zupanec soproga poštnega oficijala danes v petek dne 30. januarja 1920, po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne 1. februarja 1920 ob Z uri popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin! V LJubljani, dne 30. januarja 1920. Globoko žalujoči rodbini Zupanec, Lesjjak. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zahvala. Za dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega predobrega soproga ozir. očeta, brata, svaka in strica, gospoda žagana, cepljena cela in v vsaki množini dostavljena na dom po 35 vin. kilogram prodaja Kvedcr, Poljanska cesta 19 na dvorišču. 393 Hmerikaitski Ker grom v ne-kai dneh v Zagreb, posredujom za amerikanske denarno pošiljatve. Bančna nakazila sprejema z naročili: Gospodarska pisarna dr. Ivan uorno, LiulM(ana, Miklošičeva ccs.a šl. 36'J iizip za darovane lepe vence in za obilno udeležbo pri pogrebti izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebej sc pa še toplo zahvaljujemo gg. častnikom in dalje služečim podčastnikom dravskega artilerijskega polka, godbi Dravske divizije za krasne žalostinke, rajnikovlm stanovskim tovarišem tiskarjem in si. telovadnemu društvu »Sokol 1 za mnogoštevilno spremstvo na pokojnikovi zadnji potu V L j u b 1 j u n i, dne 29. januarja 1920. :alu)oči ostali. Priporočalo se cenfenim čitateljem sledeče domače tvrdke: Borzn! le^efar Vučkovlč Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19. — Brzojavi; VuČkov. Telefon 7—17. Gramofoni In gioilbenl aolomafi Rasberger A., Sodna ulica 5. Srionce Zaje Fran, Dunajska ccsta 12. Jasna skladišča »Balkan«, L Liubli. j^vno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Damske kroiačlce Mtnka Karo, Sv. Petra cesta 58 Btaiar*ie »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg. Dimnlftar Frltz Adolf, Ljubljana, Radeckega cesta 20. ftlenarli Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska ulica 13. Dobama In pokSadanle parketon Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Pok Josip, Gradaška ulica 22. Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. ftnflsarne Jujfoslovanska knjigarna, Pred škofijo. Hntlfjaueznicg Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr.. Cankarjevo nabrežje 25. Gostilne Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19. HmifeMisfte fr«fo«vicie Olup Josip, Pod Irančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3. Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. - im v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLIftNft, Kongresni kjrg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 Čisto nova, napol krita na 4. peresio in PT koSeselj ^m na 2 peresih je naprodaj Ve6 se po izve pri g. l'rancu Pirnat. kol. mojster Jarše, p Domžale. (Za dvakratno objavo v tednu se tacunu & kron.) KrolaCI | Popravila gramofonon ?w goeSEseiES ■ li asjto^atoo Rasberger A., Sodna ulica 5. Himmelreich Fran, Pred Škofijo 9 II. ____ liRll^rBlIB »Pri Mariji Pot»*»gaj«, Resljeva ce sta št. 1. mannvalktariii! trgovine Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. Bizjak Peter, Spod Šiška 136. modni saloni Gotzl Marija. Židovska ul. 8 in 7. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta. OnJIM Jurman Karol, Šelenburgova ulica. ParUraterfjie m kostneSiSia »Uranus«, Mestni trg 11. Penp"ov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20. Restavracije »Perles«, Prešernova ulica. Soteo sllltarsfoo Žuran Martin, Mestni trg 12. Staobena PO{S!effa Čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. rreo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Šgedlctlslia poletja »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.) Trgovine z uram! in zlatnino Černe Lud., Wolfova ulica 3, limonine s felsSsai^i Čadež Gvido, Mestni trg )4. ISoklič J., Pod Trančo 2. Trgoiilne s oaplrlem Prodajalna K. T. D., Kopitarjev« ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11. Trgooine z dežniki In solnfinllsi Mikuš L., Mestni trg 15. Trgooine z železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.) Zaloge pofiMoa Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. Rum In s izvrstno blago, nadalje kava, caj, kadilo, milo, sveče, vazelina, biks, različne ©Have, kakor vse drugo špecerijsko blago vedno v zalogi na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki: Ivan Perefan v Ljubljani IHIIIHIMlininHINMIlNIll Jeklarna na Maveali (Georg Grai v. Tnrn'sches Siahlvverk Streltebon). - Ustanovljena 1774.1. GUŠTANJ-RAVNE, Koroško, Jugoslavija. PoStna postaja Guštanj. Železniška postaja Provalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Aizaloosko In bresc>ansko Jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in ne>MIIUM«MIUIM>lM(IIIHJIMUI»«II(IIttllltI(linUI|C1ll«IMI>tfll*lllllll«lll||I|l|l(|lllllll ki naj bo vešč knjigovodstva glasbeno izobražen. in vsaj deloma Kupujem vse vrste kož divjačine, kot lisice, kune, dihurje, srne, jazbece, zajce, k te in po*he po najvišjih dnevnih cenah. Iste kože sprejemam tudi v stroienje. Krznar J. WEMEK Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Banaško. bizeljsko, lialoško, ljutomersko nurii M. Misija, Poljčane. Sladna kava znamka „ VARI) AR" v zavitkih po V2 in 1/5 kg. Tovarna: Jovo GIgoviC ■ Nova MM Zaloga za Slovenijo: Podružnica Jovo Gigovsč Slavni trg 21. Strojne tovarne in livarne d. d., Liubljana. aTOtramoKBiBB^aK) ♦I tovarna umetnih brusilnih kamnov In Kamnov za brušenje britev. Tovarna ustanovljena leta 1871). priporoča za razprodajo svoje prvovrstne izdelke, kakor: Alumin, Diamond, Swatyn brusilni kamen za britve in kirurgične inštrumente, kateri prekaša najboljše belgijske brusilne kamne. Dalje bruse za orodje znamke »Rapid« v vseh trdotah, bruse za kose, Carborundum Elektrlt, najboljši brusilni kamen sedanjosti, ter vsako množino la ploščic za brušenje žag iz zajamčeno pristnega šmirglja in Rogaškega naravnega kamna v vseh velikostih. Cenik zastonj in brezplačno. JJLDRHNS BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIC OPATIJA SPLIT ŠIBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANj! ^ Delniška glavnica 30,000.000'—. sPreiema: vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in žiro račun proti najugod-Reserve nad 10,000.000'—. nciSerau obrestovanju. Hentni davek plača banka iz svojeia. — Kupuje in prodaja: • n7omc, m n . . . menice, devize, vrednostne papirje i. t. d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in 3 Predu'me: "a vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite pod najugodnej- šimi pogop. — Prevzema: borzna naročila in nh izvršuje najkulanlneje. Brzojavni naslov JADRANSKA oaaacacaaaaaaaaaaa cjaaaauaaaauajaaoaaauaaaa "" 11 11 ................. ..................'MIIIHIIIH; D 10 " D Slovenski visoKoSoiec v Zagrelu kupi popolno jnccjuet obleko, ki naj bi bila .-.o dobro ohruajeuu. Vitko postave, višinu 1 76. Zadnja cena, ki jo morem nuditi lUOO K. Ponudbo na uprav-ništvo Slovenca pod Stev. -109. UCenca n KovaSKo ourl zdravega motnega, z dopoljeuiiu 11. letom, poštenih starišev, sprejme pod zelo ugodnimi pogoji JAKOB KLEMliNC, kovač za poljedelsko in gozdarsko orodje, vas Šmarca p. Kamnik - Kranjsko. za surovo alje. robljeu, dobro uzdržun, od .'5-;;o n. p. aznenilo. Naznanjam, da sem otvoril trgovino z aznanllo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da. som s 15. t. m- prevzel staro rcnomirano ■LETRGOVli Oskar RcMterjevo v Slovenfenigracllcu katero bom vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik. Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah mi bo omogočala svojim cenj. odjemalcem v vsakem oziru ustrezati. Posebno važnost bodem polagal na solidno, prijazno, točno in hitro postrežbo. Imel bodem vedno veliko izbiro manufakturnega in špecerijskega blaga kakor tudi železnine katero bodem oddajal na drobno in debelo. Kupujem vse deželne pridelke in plačujem najvišje cenc Z a obilen obisk sc priporočam z odi. spoštovanjem ALOJZIJ DULAR. »Danica* dd. za keuiičko proizvode Koprivnica, llrvatsku. EHoalnj Clrnj kul>:i" Ponudbo na i IdUlm OH Uj Al. Matelič, Anončna ckspcdtcija, LjnUljana, lionrjtesni trg 3. cevui Cene: moški čevlji 2S0-— K, ženski 220-— do 240-— K. Boljši moški čevlji 270*— do 280-— K. Domač Izdelek! Spoštovanjem Avgust Škof 1. Prvi in edint slovenski zavarovalni zavod. Prejel sem večjo množino garant. zdravega, dobrega vina 1.1918-19, katero oddani vsled pomanjkanja sodov po nabavni ceni, a izključno le v sodih kupca in takojšnjemu plačilu. Rumeno . K 12*50. Belo. . . „ 13*50. IMfko Jeslh Pisarna: Ljubljana, Florjanska ulica 36. aaanaciaanaaaaaiaiaaannoaar-cič Ljudska posojinlca o Uubiianl, 0 iastnem domu IflihlnličeDa cesta Stev. 6 obrestuje hranilne vlogo po čistih 3% 8 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enatotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) ua hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Finr-it-irir « »nr-ipir-ir 'n ant ir-aggngr-innnnnn v zabojih po 15 kilogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šarupanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Josip Fabiani mm zavarovi v Ljubljani, Dunajska sesSa 17, je ustauovila oddelok za ve Sprejema; V žfvljan?kcm oddelku zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentua ia ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih iu nepremakljivih predmetov, ki so poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih ceuah. Podružnica: CELJE, Breg 33. iaročalfe »9 M l r D Q 0 n Q 0 JUGOSLOVANSKE KREDITU ZAHOD r. z. z o. z. 1 D D 0 D V Ljubljani, Marijin Trg 8, Wo3fova uSšca 1. Poštni čekovni račun št. 11.323. — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana. ——mmmmmmmmmmm^mmmm* sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Telefon št. 64. 0 0 % 1 parnim strojem, pralnim strojem, centrifugo, 3 likalnimi stroji, škrobalnim strojem, različnim orodjem in drugimi pripravami. Pojasnila daje ,.JADRAN" anončna odprava, Maribor, Gosposka ulica 44. čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Francosko-jugoslovanska komercijaina druž Pariš. rm JspiljjPi^Clibta lil nam m le 4 dni Toiletno milo od 5 K do 35 BC, Koižnska voda 70° garantirana. Razstava in prodaja v drogeriji ,Hdrija', Šelenburgova ulica 5. Na debelo posebne cene. Dražbeni oklic. Dne 4. svečana 1920 od 9—12. ure dopoldne in od 2—5. ure popoldne ter naslednje dni vsakokrat ob istih urah sc bo vrSila vsled sklepa okrajne sodnijc v Ljubljani z dne 30.1.1920 R. I. 1212-19 v Ljubljani, Komenskega ulica St. 14-1 javna dražba raznega pohištva, obleke, perila, kuhinjske posode, živil itd. Kot vzklicna ccna posameznim predmetom sc določa niih ccnilna vrednost. Na,višji ponudek je treba plačati takoj v roke podpisanega sodneua komisarja in zdražcnc predmete mora zdražitelj takoj odstraniti. Dr. Karel Schniidiuger I. r. notar kot sodni komisar. Tovarna 8 Barva vsakovrstno blaga. Kemično čisti obleke. LManA Gosposka ulica št. 38. Ljubljana, Poljanski nasip 4 P®re S^MiŽj Podružnica: Šelenburgova ul. 3. nn« ; Podružnica u marmrn Svetlollka °vrataike zapcst* niče in srajce. Sftrifarieva ulica štev. 2 ifuMjani DelniSka glavnica z rezervnimi zakladi okrog 28.000.000 krnn. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugod. nemu obrestovanju. Kupuje In prodaja vn vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. izdaia konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mibacl Moškerc * Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna m Ljubljani