Stev. 75. 1T Ljubljani, sobota, 1. aprila 1922: Leto II. je dr-.venil-ubira- | fa-n« udi po kar sik ko- icii m’ k« mu 9d ju. i o-ali 1 ffl- ! 3C- ; sl- 3fc lik | JO- j iTt ra- ka ?*| id- vil i*; 10 raš te dni so začele liberalne in socialnodemokratske gospodarske organizacije, Podprte z 8 milijoni kron vladnega kredi-loviti duše sestradanega ljudstva na ^oko in koruzo... Dalje: »Obubožanje vidi vsak, vsakdo lahko otiplje. Kdo se danes ne zvija P°d neznosnimi bremeni najrazličnejših davkov in dajatev? Neposredni davki in dohodki iz monopolov ter carine znašajo Bosno in Hercegovino na leto eno milijardo več kot ti dve deželi porabita in kot U dv« deželi zmoreta. Xq ie stalni pri- manjkljaj v imetju naroda, ki neprestano raste. In tako sta ti dve deželi gospodarsko uničeni. Gospodarska moč Bosne in Hercegovine je ubita. In kar je najhujše: V danih razmerah ji ni pomoči!« Te ugotovitve veljajo v polni meri za Slovenijo in za nesrečno slovensko ljudstvo. »Tega je kriva politika nesrečne belgrajske porodice, ki upropašča našo državo, ki s svojim delom in njegovimi strašnimi posledicami ustvarja popolnoma umljivo nezadovoljstvo celo tam, kjer bi se ga človek najmanje nadejal, To nezadovoljstvo ni omejeno na gotove kroge, marveč je vsesplošno.« — Enako pri nas. Zadnje dni dvigajo celo trgovci in industrialci, tudi večinoma kapitalistični krogi, svoje glasove v protest in kličejo: Konec centralizmu! »Največjo odgovornost za gospodarski polom nosi vlada iu njeni podporniki. — Vsi so odgovorni za politiko centraliziranja, a tem večja je njih odgovornost, ko vidijo, kam nas vodi centralizem, pa vendar podpirajo in nadaljujejo centralistično akcijo, ki je smrt za državo in posamezne dele njene. To se jasno vidi iz neznosnega stanja Bosne in Hercegovine, ki je ne bo rešilo nič drugega kot popolna finančna in gospodarska samouprava.« Tako '>Pravda«. Vsa njena izvajanja drže i za Slovenijo, kakor za cel prek. Sedaj je jasno: Centralizem je kriv grozeče gospodarske propasti slovenskega delovnega ljudstva. Kdaj bo bolje? Tedaj, ko bodo obsojeni vsi izdajice, ki so prodali ljudstvo za skledo leče centralizmu. Potrebna pa je zato enotna fronta za popolno gospodarsko in politično neodvisnost. In to se mora zgoditi čimprej, ker je polom — tu! ministrskim načelnikom se niša pa zniža! deročem Belgrad, 31. marca. (Izv.) Finančni odsek je imel danes dopoldne svojo plenarno sejo. Oni kabinetni načelni-k i posameznih ministrstev, ki stoje po ukazu v činu načelnika, so zahtevali, da se jim prizna draginjska doklada načelnikov v ministrstvih. Finančni minister je p r i s t a 1 na to zahtevo. Finančni odsek je nato odobril tudi zvišanje draginjskih doklad nekaterim honorarnim vseučiliškim p ao -fesorjem-Rusom, ki so bili plačani na uro. Nato je prešel odsek k predlogu vojnega ministra, ki je zahteval zvišanje doklad v vojnem ministrstvu To vprašanje je obravnaval posebni odsek, ki sestoji iz odposlancev delavcev in odposlancev finančnega ministrstva. Odsek je sestavil tabelo, po kateri se dele delavci v štiri kate- gorije. V prvo kategorijo spadajo kvalificirani delavci s stalno plačo, v drugo nekvalificirani delavci s stalno plačo, v tretjo kvalificirani delavci, ki so plačani na dan, in v četrto nekvalificirani delavci, ki imajo dnino. Finančni minister je predložil ministrskemu svetu gotovo (!) znižanje delavskih mezd, katero je ministrski svet odobril. Finančni odsek je u vaze val stanje kvalificiranih delavcev prve kategorije, ki po svojem poklicu in delavnosti zaslužijo, da sprejmejo doklade, kakor jih predvideva tabela. Glede drugih treh kategorij se je razvilo razpravljanje, pri čemer je finančni minister izjavil, da more sprejeti le to, kar je odobril ministrski svet. (Brez komentarja!) Radi olstoibe prati generalu Zečeuiču. Slovenski s^mostojneil branijo generala. — Parlamentarna komisila bo „prelskovaia“. Belgrad, i. aprila. (Izv.) Afera generala Žečeviča je razburila vse parlamentarne klube, kajti dokumenti, ki jih v svoji obtožbi navaja opozicija, so tako tehtni, da se ne bo moglo preiti na dnevni red. Vsa javnost z zanimanjem sledi boju v parlamentu. Vladne stranke še vedno niso popolnoma jasno odredile svojega stališča, vendar je gotovo, da bodo nastopile proti izroditvi generala Zečeviča. Edino slovenski samostojni kmetje so na svoji seji soglasno sklenili glasovati proti izročitvi generala Zečeviča. Ta njihov sklep je vzbudil v belgrajskih slovenskih krogih splošno obsodbo, kajti znano je, da so ob priliki de-cemberskih dogodkov posebno slovenski kmečki fantje največ trpeli. — Na včeraj- šnji seji je bil prečitan zagovor generala Zečeviča. Med drugim navaja general Ze-čevič tudi neki zaupni akt, ki je bil poslan vojnemu ministru 12. februarja t. 1, pod št. 2513. Radi tega je posl. Gjonovič stavil vprašanje, kako je mogel dobiti general Zečevič ta tajni akt iz vojnega ministrstva. O zadevi je govorilo več govornikov. — Sinoči je ministrski svet sklepal o tej aferi in sklenil, da nastopi za to, da se razprava o tem odstavi z dnevnega reda, eventualno da se osnuje samo nekaka parlamentarna komisija z nalogo, da to zadevo vsestransko prouči. Vidi se, da je zadeva vladi kaj neljuba in da jo hoče potlačiti, kajti delovanje sličnih komisij je kaj dobro znano ir zelo priljubljeno sredstvo pri vseh aferah. Zagrebški občinski snet proti taSistans. Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Na sinočnji seji zagrebškega občinskega sveta je bil sprejet proračun z veliko večino glasov. Tekom seje je prišlo do nastopa med dr. Jurišo in županom. Dr. Juriša je v interpelacij glede stavke tramvajskih uslužbencev stavil predlog, da naj se ne povišajo cene voznim listkom, tfemveč da naj se vzame posojilo. Večina je ta predlog odklonila, vsled česar se je dr. Juriša zelo razburil in s svojimi demokratskimi tovariši odšel od seje. Na seji je dr. Srkulj in-terpeliral župana radi neprestanih napadov nekega omladinskega udruženja, ki ni drugega kot organizacija plačanih razbijačev in pretepačev, ki so postali tako nasilni, da zagrebško občinstvo ne more niti mimo spati. Dokazano je, da je obč. svetnik Matušič član te organizacije in da je neki drugi demokratski odbornik na skupščini teh pretepačev nastopil kot govornik in jim sporočil pozdrav mesta Zagreba. Župan je na to odgovoril, da bo pozval oba svetovalca, da se izjavita in da se bo obrnil do policije in vlade, ki naj podvzame najostrejše odredbe proti tem ljudem v zaščito zagrebških meščanov. MDD^si&g gibs-n!s muslimanov. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Danes bo objavljen proglas muslimanov, ki jih vodita Maglajič in dr. Karamehmedovic. V proglasu se očita dr. Spahi, da je vedno najbolj forsiral centralistično orientacijo v klubu, da pa je sedaj naenkrat postal avtonomist in da je s svojim izstopom razbil enotnost Jug. Muslimanske Organizacije. Maglajič in njegovi pristaši ne morejo soglašati s hrvatskimi nacionalisti oz. Hrvat-skim blokom, ki da ne mara sporazuma s pravoslavnimi Srbi itd. — Veliko pozornost so vzbudile .vesti, da je coslanec Kur- begovič v zadnjem času igral kaj čudno ulogo. On je obiskoval Pašiča in razne druge ugledne radikale in se z njimi pogajal, da privede muslimane v vrsto radikalov. Struja dr. Spahe ima za ie njegove namere dokaze. Dr. Spaho in tovariši ne mislijo izstopiti iz kluba, kajti trdno so prepričani, da bo glavni odbor Jug. Muslimanske Organizacije, ki se sestane 14. aprila v Sarajevu, odobril njihov nastop in se postavil odločno na avtonomistično stališče in za sporazum s Hrvati. (Kpkor se vidi, imajo tudi muslimani svoje demokrate in celo svoje radikale, kakor je tudi na Slovenskem nekaj ljudi te vrste za vzorec — brez vrednosti.) Hoo Panama. Komaj je minila osmina po pokopu Omnium Serba, že vstaja nov korupcijski nestvor, ki po svoji gorostasnosti in grdobi prvega še prekaša. Gre za monopoliziranje železniških zgradb iz jugovzhodnih predelov države na Jadran in nekaj drugih zvez. Ta monopol naj bi dobil ameriško-ruski bančni konzorcij, ki mu stojita na čelu ruski knez Lvov in ameriški polkovnik Greace. Naj takoj omenimo, da se je to društvo glasom svoje ponudbe odločilo za zgradbo proge Belgrad—Kladanj—Sarajevo—ustje Neretve, ki ima po mnenju najboljših stro-kovnjakov mnogo neugodnejše pogoje nogo proga Belgrad—Šabac—Drina—Piva—1 Vojnik—Budva—Tivat. Ponudba konzorcija je ta: > 1. Društvo zgradi določene železniške proge in pristanišča ob Donavi in Jadranu na lastne stroške, toda država jamči za 7Vfe* obrestovanje delniške glavnice v znesku 150 milijonov dolarjev. 2. Vse novozgrajene železnice in pristanišča eksplotira društvo 80 let. 3. Društvo ima pravico, da vse svoje železnice elektrificira (izkoriščanje vodnih sil!), nabavi in izkorišča rečne in morske ladje, zgradi elevatorje, skladišča, hladilnice itd. 4. Društvo ima pravico do izkoriSča* nja šum in rudnikov v ozemlju železnic. 5. Ves uvoz, ki bo potreben za zgradbo in eksploatacijo železnic in pristanišč, se oprosti carine. 6. Že obstoječe železniške proge, ki se krijejo s progami društva, se opuste, kakor hitro začno obratovati nove. 7. Po 80 letih pripadejo državi vse že« leznice in pristanišča z vsemi napravami brez odškodnine v njeno last. 8. Pravico do odkupa ima država po prvih 25 letih prometa; odkupnina se določi temeljem kosmatih dohodkov vseh naprav; po 35 letih prometa pa se določi odkupnina temeljem čistega dobička. 9. Od čistega dobička, ki bi presegal 10 odstotno obrestovanje delniške glavnice, dobi država polovico, druga polovica pripade društvu. 10. Prevoz državne pošte, vojaštva in vojaškega blaga se vrši za polovično črno. 11. Vse projektirane železnice morajo biti dograjene tekom 6 let, izvzemši progo od Kosovske Mitroviče do Boke Kotorske in drugih morebitnih nepredvidenih prog. 12. Država odobruje načrte in izvršuje finančno kontrolo. 13. Ako društvo svojih obvez ne bi iz-vršilp, ima vlada pravico, da dovrši zgradbe sama na račun društva. To bi bili v glavnem pogoji ameriško-ruskega bančnega konzorcija. Družba vsekakor nima slabega teka: zagotoviti si hoče neomejeno eksploatacijo naravnih sil in vseh prometnih sredstev v tako bogati, deloma še deviško nedotaknjeni deželi kakor je Jugoslavija, in to proti državnemu jamstvu za 71/2 odstotno obrestovanje delniške glavnice! Spričo tega radi verjamemo vestem belgrajskega »Videla«, da ameriško-ruski konzorcij ne štedi s sredstvi, da pridobi za svoj načrt poslance in druge merodajne činitelje. Govori se — kakor piše »Videlo«, da je samo načelnik nekega ministrskega oddelka prejel jamstveno pismo za 400.000 Din. »Videlo< označuje to afero za jugoslovanski Panama. O stvari pišejo tudi belgrajske »Novosti«, zagrebška »Slobodna Tribuna«, »Epo-ha« i. dr. Javnost bo morala torej biti nov boj, da reši državo pred novo roparsko nakano kapitalizma. Danainja predborza. Zurich, 1. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Pešta 0.60, Berlin 1.72, Italija 26.50, London 22.55, Newyork 515, Pariz 46.45, Praga 9.75, Dunaj 0.0675, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Holandska 194.75, n. a. K 0.07. Pred amnestijo. Belgrad, 31. marca. (Izv.) Ministrstvo za pravosodje pripravlja obsežen ukaz, ki se tiče splošnega pomiloščenja povodom kraljeve poroke. Pomiloščeno bo v«likn 1 štev*l" Trgovci protestiraj®. V ponedeljek 3. aprila bo v Ljubljani trgovski protestni praznik. Zbrali se bodo trgovci, ki protestirajo proti sedanjemu vladnemu režimu, ki jim naklada neznosna davčna bremena. 0 pravih krivcih ne bo govora na tem zborovanju, ker imamo med Slovenci še vedno nekaj petolizcev belgraj-skega centralizma, med katere v prvi vrsti spada minister za socialno politiko dr. Žerjav, ki hudiča z belcebubom izganja. Ko je sredi novembra 1919 ta mož zasedel tron deželnega predsednika Slovenije je razglasil v »Uradnem listu« št. 160 z dne 11. novembra 1919 med drugim: »Zato bom vsako naraščanje cen v teh dneh smatral za navijanje. Sodbe, naj zadenejo Petra ali Pavla, bom potrdil tem rajši, čim težje bodo zadele navijalce in verižnike. So tudi taki, ki zabavljajo na brate Srbe, češ da pridrže 20 % proti priznanici. Ti nehva-ležneži pač nič ne mislijo.« — Res so se sodbe razglašale, pa ne nad bankami, na-vijalci in verižniki, ker vsi ti so spadali med državotvorne demokratske Petre, pač pa nad solidnimi trgovci Pavli katerim je dr. Žerjav obesil na vrat komisije za ugotavljanje cen, obstoječe iz trgovine neveščih uradnikov. Posledica so bili zapori, preganjanja, ovadbe in — podraženje vseh življenjskih potrebščin. Kjer dr. Žerjav poprime, je kakor bi prišla ku^a v deželo ... Ko so se preganjali mali trgovci, pa se je pridno praznila blagajna neke ljubljanske banke za centralistično »Jutro« Danes se je isti dr. Žerjav oglasil kot minister za socialno politiko z naredbo proti pobijanju draginje Na stotine ljubljanskih trgovcev se citira pred sodišče, kjer se jim nalagajo sicer drakonične zaporne in denarne kazni radi malenkosti, draginja pa kljub temu od dneva do dneva raste in banke še vedno zahtevajo oderu-Lke obresti. Še vedno se ni zdanilo v taboru JDS Starin »Slov. Narod« je pričel sicer malo tipati na avtonomistično žilico, a v zadnjem času se zdi da ima pri njem zopet premoč dr Žerjav, ker preti, da »Narodna tiskarna« ne bo deležna milijonov, namenjenih za preskrbo ubožnejših slojev Slovenije. Odtod nastop dr. Ravniharja za politiko političnih piotektorjev ljubljanskega »Jutra«. Bilanca Ljublianske kreditne banke izkazuje 15 milijonov dobička za 1. 1921, koliko je pa Še prikritega, to bi vedel najbolje dr. Triller, ki vodi modro gospodarsko politiko pri tem zavodu in je o pravem času oddal slabe papirje. Kam, to on prav fi dobro ve, mi pa tudi, ljubljanskim prebivalcem pa tudi ne more ostati dolgo prikrito. Vrste v JDS se gibljejo. Celo najzvestejši birtje so se ganili in pišejo v zadnji številki svojega glasila »Gostilničar« dobesedno: »Od prevrata sem rastejo po celi Kraljevini banke, kakor gobe v jeseni. Vse je v milijonih. V Ljubljani je kar v vsaki deseti hiši banka in vsaka ima denarja milijone in milijone. O )kod to drugod kot iz krvi in žuljev naroda. Ako vložiš v te odi-ralnice svoj prihianek, ti dajejo bore tri do štiri odstotke letno. Ako pa želiš posojilo, plačaj 7 do 14 odstotkov obresti. Za tako ravnanje so bili njega dni zakoni proti oderuštvu, a dandanes ni proti takemu ciganstvu nobene kazni.« Tako glasilo ljubljanskih liberalnih gostilničarjev. Mi kot zastopniki delavstva soglašamo z zahtevami liberalnega trgovstva po odpravi krivičnih, neznosnih davčnih bremen in carinskih šikan, ker se zavedamo, da mora koncem koncev vendarle vsa ta bremena nositi delavec-konsument, ker trgovec že najde sredstva in pota, da ta bremena odvali na konsumenta, ki mora vse življenjske potrebščine vsak dan dražje plačevati. Čujemo, da za trgovci skličejo shod prihodnji teden tudi obubožani ljubljanski mesarji, ker je meso prepoceni... Pridružujemo se protestom trgovcev in mesarjev. Zato predlagamo zaupnico dr. Žerjavu .Obenem pa kličemo: »Živela korupcija!« tfolitični dogodki. + Poznamo Vas! Proletarec nam piše: Če ima kdo še kakšen čut za poštenost in človekoljubje, ga pokaže pri revežih. Pri omejevanju bede bi morali imeti pred cčmi samo to in nič drugega. Toda minister za socialno politiko dr. Gregorij Žerjav stoji na drugačnem stališču. Tudi te bore kronce, ki so določene za siromake v Sloveniji, bi morale služiti njegovi politiki. Celo podporno akcijo boste imeli v rokah dve stranki: SKS in socialdemokracija. Za SKS vemo, da je stranka bogatašev in da bogataš gleda le na to, da bi mu od reveža čim več ostalo. Socialdemokracija gre pa tudi zelo čudna pota. Saj dobro ve, da spada ur. Žerjav po svojem mišljenju med proletarce ravno tako kakor volk v ovčji hlev. Če bi imela srca za proletarce, bi odklonila svoje sodelovanje. Tako mu je pa prav ponižna dekla. Mogoče ima pa postranske cilje? Kristan je že tako vajen pri svojih somišljenikih, da jih potolaži z drobcem skorje. Mogoče misli, da bo »potolažil« tudi komuniste s par kilogrami moke. Cela podporna akcija kaže, da se hoče social-demokratična buržuazija norčevati iz revežev, če misli, da bo vse udarce in vse gorje in vse izdajstvo zabri-I sala s koruzo in moko. Reveži imajo dovolj i skušenj in bodo taki koruptni družbi povedali svoje mnenje ob prihodnjih volitvah tako temeljito, da bodo za vselej na jasnem. + Potrpite, sodba in obsodba pride! Poslanec Škulj je včeraj posredoval pri ministrstvu za socialno politiko v zadevi prehrane pasivnih krajev v Sloveniji. Dr. Kr-stelj je poslančevo stališče odklonil, ker je poveril vso akcijo edino samosto:nemu »Ekonomu« ter liberalnim zadrugam in jim nakazal vsaki po 1 milijon dinarjev. Baje so tega kredita deležni tudi socialnodemo-kraški konsumi. Jugoslovanski klub je naj-odločnejše protestiral proti taki strankarski korupciji- — Tako se je v našem lavnem življenju spet enkrat uveljavilo staro liberalno načelo: Liberalcu groš, klerikalcu pa knof. Dr. Tavčarja je ta »pravičnost« ubila. Dr. Žerjav pa naj počaka malo in še malo, in ne bomo ga več videli — ne njega in ne ostankov n'egove stranke. -f- Nesocialna vlada. Sedanja vlada smatra za svojo dolžnost, da tuhta samo za sredstvi, kako bi utrjevala svojo pozicijo. Naj ima zadeva še tako idealno zunanjost, je pod njo čisto gotovo strup. Dokaz za to je redukcija uradništva. Prav je, da se nepotrebno in nesposobno uradni-štvo odpusti. Potek redukcije pa kaže, da ostanejo boljše situirani na svojem mestu, dobre in revne moči pa odpuščajo. Najhujše je pa dejstvo, da se uradniki odpuščajo brez odpovedi. Ker ne ve noben uradnik, če bo odpuščen, je kar čez noč brez kruha. Zadnjega v mescu dobi plačo s pripombo, da ne sme prvega več v urad. Prigodil se je ta slučaj: Vesten uradnik preživlja s svojo skromno palčo svojo ovdovelo bolehno mater in povrhu dva brata šolarčka. Pa dobi 31. marca obvestilo, da je odpuščen. Torej cela družina brez kruha. Niti na-hujši kapitalist ne bi bil, oziroma ne bi smel biti tako nečloveški, kot je demokratična vlada v letu 1922. Zgodovinar, ki bo pisal zgogovino Evrope, bo moral zapisati, da je bila leta 1922. na bolj nesocialna vlada v kraljevini SHS, ko je bil minister za socialno politiko dr. Gregorij Žerjav in njegov adlatus pri pokrajinski vladi v Ljubljani živinozdravnik Do'fe Ribnikar, in ko je socialna demokracija to vlado podpirala ter za to prejemala koruptne podpore v korupcijske namene. -f- Ottožba generala Žečeviea. Danes se še ne more trditi, kako se bo zadeva razvila končnoveljavno. Proti obtožbi so radikali in zemljoradniški disidenti. De-mokratje pa so cepljeni: Prečani so proti obtožbi, Srbijanci kot »črnorokci« pa bi najraje glasovali za obtožbo. Na včerajšnji seji parlamenta je govorilo o zadevi več govornikov. Vladinovci so predlagali posebno parlamentarno komisijo, ki bi zadevo krivde in nekrivde Žečeviča natančno preiskala in nato poročala parlamentu, opozicija pa stoji na stališču, da je glavna krivda dokazana, podrobnosti pa naj ugotovi sodišče, zato naj parlament izroči (^toženca brez zavlačevanja sodišču. Ker pa demokratje in radikali še niso edini, so postavili celo vrsto govornikov, da si pridobe časa in da se izmotajo iz težavnega položaja. Ako potegnejo demokratje z opozicijo, bi izbruhnila vladna kriza. Spričo demokratske vladoželjnosti to ni verjetno. Razprava v parlamentu se danes nadaljuje. + Bo; med muslimani se nadaljuje. Dr. Spahova ter dr. Karamehmedoviceva skupina štejeta po 11 članov. Dr. Hrasnica in posl. Kovačevič sta nevtralna. Predsedni-štvo glavnega odbora in parlamentarnega kluba je v rokah dr. Spahe. Iz Bosne in Hercegovine dobiva dr. Spaho nešteto br-zojavov, ki njegovo stališče odobravajo. Dne 14. t. m. se sestane v Sarajevu glavni odbor muslimanske organizacije. Boj za večino prvi kot drugi struri se vodi neizprosno. Politični krogi zasledujejo ta dvo- boj z napetostjo, ker se borita centralistih na in avtonomistična misel. _ J -f Govorico o Ljeninu. Iz Pariza pof* čajo: Kakor poroča >Central Niews« iz danja, pričakujejo vsako uro, da Ljen‘I’ stopi. — Vsak dan tedaj kaj novega. VM? raj je Ljenin umrl, danes govori na shoutt jutri pa odstopa----------- 3)nevnt dogodki — Za naše vojake. Poslanci Stanof* nik, Nemanič, Skcbrne, Kranjc in Žebot*^ danes protestirali pri vojnem ministru ie' j neralu Vasiču radi slabega postopam® ' vojaki, predvsem v Nišu. Vojni minisUf 1 ob'jub l, da bo ukrenil vse potrebno, M8 odstranijo nepravilnosti. ,.i — Delavska beda v Tržiču. Iz trži**1 ^ delavskih krogov nam pišejo: Lepi ve j. ! nočni prazniki se nam obetajo. Cene vsem živilom kvišku. Nik;er v noben*® mestu se ne »redeja meso tako drago * pri nas. 2e je te dni po 52 K in za prazaj^ se gotovo še podraži. Tovarnarji se pa nijo in upira o povišati plače delavstvu, c tudi vidijo, da s temi zaslužki ne more*" živet: Kdaj bo konec tem strašnim raz®e ram? ( — Tržiške novice. V ponedeljek po društvu važno predavanje o zadružni^ Govori domač govornik. — Zadnji P01! deljek je predaval g. duhovni svetnik P° kar o političnih in gospodarskih razin6*® v posamnih državah Evrope. G. kapi®1 Milavec je pojasnil nekaj važnejših - ~ . kov iz domače zgodovine. — Obrtna je sklenila ustanoviti za čevljarje prod1}* tivno zadrugo, drugi obrtniki pa stavb1^ sko. V nedeljo se je v gostilniški dvora® pri Kodru zaključil čevljarski in kaj,i vodoki tečaj z razstavo čevljarskih i*“e. f kov in knjigovodskih spisov. — Gospoda ski tečaj se vrši v dnevnem zavetišču, iskuje ga nad 20 deklet. — V torek ^ imelo v občinski pisarni zvečer društvo čuvanje narodnega zdravja občni zbor. 'jj Meščanska šola je dobila rx/ gledali^ oder. Na tem priredi v soboto in nedelj igro »Krojaček — junaček«. . — Shod vojnih oškodovancev t Pfj* morju se vrši 2. t. m. v Gorici na Telovaflj nem trgu. Pridejo vsi vojni oškodovan? brez razlike narodnosti, da manifestiraj za izplačilo vojne odškodnine, ki je še B*8 videli. — Karlova bolezen. Iz Budimpest®^ Brzojavka, ki so jo prejeli tukajšnji le?‘“" mistični krogi iz Funchala, pravi gled zdravstvenega stanja bivšega kralja Kariči da se je pljučnica zboljšala in da njegOv° zdravstveno stanje ni več nevarno. Vročic® je padla na 38. Kakor sodijo zdravniki,^1 ga lečijo, ni več nevarnosti za njegovo živ* Ijenje. ^ — >0 zdravstvenih nalogah socialne?3 zavarovanja«. Eolniška blagajna je izdal® brošurico »O zdravstvenih nalogah social' nega zavarovanja« po referatu šef-zdraV' nika g. dr. D. Bleivveisa - Trsteniškega P® III. lekarskem shodu v Ljubljani. Brošuric® ima važen namen, da poglobi pojmovanj® Tiinc*. 13 Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar. Allan ni prav nič pričakoval, da bo poslušalcem s svojim projektom vzel sapo; s prvim vtisom, ki ga je povzročilo njegovo naznanilo, je bil popolnoma zadovoljen. Zaenkrat ni mogel več zahtevati. Svojo idejo bi bil lahko počasi odvijal, loda nalašč jo je vrgel med nje kakor karlečo, da bi razbil na en udar ia oklop navidezne brezbrižnosti, ki bi mogla vsakega govornika lirali v obup, ta oklop flegme, priučenja, trudnosti, preračunjenosli in odpora. Moral je leh sedem milijard prisiliti, da so ga poslušale. To je bila njegova prva naloga in nič drugega. In zdelo se je, da se mu je posrečilo. Z usnjem prevlečeni stoli so zaškripali, nekateri so se udobno naslonili ter prižigali cigaro. Mrs. Brovvn je nataknila na uho poslušalo. Wittersteiner, iz New York - Centralne banke je zašepetal J. O. Morseju, lastniku bakrenih rudnikov, nekaj na uho. In Allan je opogumljen sigurneje nadaljeval. Tunel naj bi se začel sto kilometrov nižje od New Vorka na obali New Jerseva, šel preko Vermude, Azorov in Severne Španije ter se dvignil na svetlo na biskajski obali v Franciji. Obe morski postaji, Vermuda in Azori, sla iz tehničnih ozirov neobhodno potrebni. Kajti z njima vred bi imeli, z ameriško in dvema evropskima, pet začetnih mest za rov. Dalje imata morski postaji največjo važnost za renlabilileto tunela. Vermuda bi srkala vase ves osebni promet in pošto Mehikanske kotline, Zapadne Indije, Srednje Amerike in Panamskega prekopa, Azori ves promet Južne Amerike in Afrike. Morski postaji bi poslali žarišče svetovnega prometa, istega pomena kakor New-York in London. Brez vsake razlage je bilo na dlani, kakšne važnosti bi bile v bodočnosti na zemeljski obli ameriška in evropski postaji! Posamezne vlade bi bile prisiljene, pritrditi gradnji tunela, di, on, Mac Allan, bi jih prisilil, da bi pustile papirje tunelskega sindikata na svoje borze — ako nr bi hotele, da oškodujejo svojo industrijo za tisoče milijonov. , »Tunel v Berinškem prelivu, ki so ga začeli pred tremi leti,« je dejal Allan, »tunel Dover—Calais, ki se konča še letos, sta zadostno dokazala, da vrtanje podmorskih tunelov ne deta moderni tehniki nobenih težav, lunel Dover—Calais meri približno petdeset kilometrov, moj tunel okoli pettisoč. Moja naloga je samo v tem. da postoterim delo Angležev in Francozov; tudi mi niso neznane večje težkoče Toda Vam pač ni treba šele povedati: kamor človek današnjih dni more postaviti stroj, tam je doma. V denarnem oziru zavisi od Vašega pritrdila, ali se projekt izvrši. Vašega denaria ne potrebujem — kakor je dejal Hobby — kajti tunel bom gradil z ameriškim in evropskim denarjem, z denarjem celega svela Da je tehnično mogoče tunel dovršiti v petnajslih letih, je uspeh moje iznajdbe, ki jo poznate, uspeh alanita, trdega jekla, ki je samo za eno stopinjo mehkejši od diamanta. 1 njim je mogoče sekati najtrši kamen, iz njega lahko izdelaš čisto poceni neomejeno Število svedrov poljubne dolžine.« Avditorij je sledil. Zdelo se je, da vse spi, toda baš to je značilo, da so začeli možgani svoje delo. Večina sivih in belolasih temen se je sklonilo, samo dva, trije v potu se blesteči obrazi so uprli pogled v nebo, kjer so migljale zvezde kot sleklene črepinje. Nekdo |e vrtel cigaro med sesajočimi ustnami ter mežikal v Allana, drugi je oprt na dlan kimal zamišljeno predse. Skoraj iz vseh oči je izginil dobrodušni otroški izraz ter se umaknil zamišljenemu, zasenčenemu ali pošastno čuje-čemu pogledu. Mrs. Brown je vsesala svoj pogled na Allanove uslne in okoli usten ji je igral oster, zasmeh-Ijiv, skoraj hudoben izraz. Možgani vseh teh tridesetih gospodarjev sužnjev so se razmajali; Allan jim je vbijaj svoje ideje in dokaze, da so obtičali v njih kakor za-gvozde Denar je mislil, železo, jeklo, baker, les, premog. Ta Allanova namera ni bila navadna. Vredna je bila, da se premisli in pretrese. Tak projekt se ne najde vsak dan na cesti. In ta Allanova reč ni bila lahka. Tu n.i š|o za par milijonov mernikov pšenice ali svežnjev bombaža, ne za tisoč delnic kralja Edvarda rudnikov v Avstraliji Slo je za mnogo več! Za nekatere je pomenil Allanov načrt kopo denarja brez posebne nevarnosti za železo, jeklo in premog. Zanje je bila odločitev šala. Za druge je pomenil temo denarja pri veliki nevarnosti. Toda v tem hipu je šlo za to, da zavzamejo svoje stališče. Stališčel Kajti šlo je pri lem še za nekaj drugega, šlo je za Lloyda vsemogočnega, ki je grabil ustvarjajoč in uničujoč preko zemeljske oble kakor zlata pošasti Llovd je prav dobro vedel, kaj dela, in la Allan je bil samo potisnjen v ospredje, misleč, da sam potiska. Zadnje tedne so se izvršile v Wallslreelu velike transakcije v rudniških podjetjih in papirnh težke induslrije. Zdaj so vedeli, da ie bil Llovd. ki ie potisnil po svojih trapih svoje armade naprej. Bilo je jasno kakor na dlani, da ie bil Lloyd, ki je v tem hipu sedel v svojem zaklopu ter molzel svojo ciqaro, udaril že pred tedni, in ta Mac Allan je bil le njegova pest! Lloyd je bil vedno prvi, vedno je imel že najboljše številke zasedene, ko je začela splošna tekma. Toda bil bi še čas vsaj nekoliko ga dohiteti. Trebalo bi še nocoj takoj po zborovanju prebičati svet z brzojavi Jutri zjutraj seveda bi bilo že mnogo prepozno. Treba je bilo zavzeti stališče... Nekateri, ki so se jim možgani kadili od napora, so izkušali priti vprašanju bliže na ta način, da so si natanko ogledali Allana samega. Medtem ko so natančno slišali, kaj Allan pripoveduje o gradnji tunela — kako bo vrtal, obzidal in prezračeval rove — so pretresli moža od patentnih čevljev — njegove snežnobele flanelaste hlače, njegov pas, srajco, ovratnik in ovratnico — do njegovega solidnega čela, nad katerim se je bočilo njegovo gladko, bakrenasto odsevajoče teme. Obraz moža se je svetil v potu kakor bron ter ni zdaj, po eni uri, razodeval nobene najmanjše utrujenosti. Nasprotno, postal je izrazitejši in živahnejši. Ko je začel, so se njegove oči zdele otroške in dobrodušne, zdaj pa, ko mu je pot curljal s čela, so sijale drzno in jasno, jekleno in blesteče kakor sloviti alanit, ki je bil samo za eno stopinjo mehkejši od diamanta. In dejstvo je, da si ta mož tako ne pusti večkrat gledati v obrazi Ce orehe tre, je gotovo, da ne rabi klešč. Njegov glas se je trgal in hropel v prsih, preden je prišel na dan. Allan je načrtal nekaj na tablo, in študirali so njegovo rujavo tetovirano zapeslje s prekrižanima kladivoma; to je bila roka utrjenega žogomelalca in borilca, študirali so Allana kakor boksarja, na katerega bi hoteli staviti. Mož je bil brez dvoma dober. Lahko bi ž n|im izgubili in ne bi se bilo treba sramovati. L|oyd ga je izbrali Vedeli so, da je bil kot dvanajstleten fantek v premogovniku kot konjski poganjač ter da se je tekom dvajsetih let priboril iz globine osemsto metrov pod zemljo do vrta na Ailantikovi strehi. To je bilo nekaj. Tudi to je bilo nekaj, da je izdelal svoj načrt, toda mnogo težje in bolj občudovanja vredno je bilo, ker mu je uspelo, da je sklical trideset ljudi, katerim pomeni en dan cel kapital, na določeno uro ter jih prisilil, da so ga poslušali v vročini devetdesetih stopinj Fahrenheita. Njihovim očem se je nudil izreden prizor: nekdo je plezal na stekleno goro, na kateri so sedeli, s trdnim skleDom. da zahteva in brani svoj prostor. preventivnih mer v higijeni med narodom. Dobiva se pri osrednjem uradu bolniške blagajne v Ljubljani proti povrnitvi založnih stroškov. Obsega 26 strani. ■*- ZJŽ žuga železničarjem. Prejeli smo: >Železničarstvo naj si dobro zapomni shod, na katerem je bila svoboda besede dovoljena samo onim, ki so napadali ostalo koalicijo med tem, ko oni, ki 'oi imeli utemeljevati vzroke izključitve, niso prišli do besede.« Kaj pa pravzaprav mislite, gospodje pri »Zvezi«? Kako si drznete žugati celokupnemu železničarslvu? Ali res mislite, da boste terorizirali vse železničarje? Vsi, ki so bili na shodu 23. rnarca v Mestnem "dni vedo, da je imel prosto besedo vsak, ju°F.je §°voril k stvari. To vedo tudi voditelji »Zveze«, toda kljub temu pišejo ne-esnico, da bi vsaj tiste premotili, ki niso •h na shodu. Višek demagogije pa je, ako Pišete, da se je od strani Beltrama zbobna-v° z gotovim namenom na ta shod tudi ne-» ezničarje. Ali morete tajiti dejstvo, da v “Oltram sklical samo javen železničar s k i shod ter prosil le »vse tovariše oiezničarje«, naj se shoda udeleže, med-i “J no so »Naprej«, »Jutro«, »Slov. Narod« sh h • >Jug°slavija« hujskali in vabili na čet F21"60110 tudi neželezničarje? Ako no-ni 6 5*Sab °btožb proti meni, je to zname-da jih nimate. Dolžnost vas v vesti - Ze» da vsakega razkrinkate, ki škoduje D V®zničarstvu. Ako tega ne storite, to ni talf i°’ Pa(toveden sem, kako si morete ho r 88 drzniti, da žugate in hočete stra-Hv* .ce^°^uPno železoičarstvo. Bodite j e^.eni, da se bo železničarstvo znalo bo-jj^^Proti vsem preganjalcem in tudi pro- bil ~~ kgon iz države. Iz naše države sta a dobo 5 let izgnana Langer Hedvika, j 'e?a. 1903 v Gradcu, istofam pristojna, ^ ključavnjgarskj pomočnik Holzhauser te l"0'01! leta 1899 v Gabrjih pri Celju ^ Pristojen v Scheifling na Gor. Štajer- ljubljanski dogodki. lem lj Vodstvo SLS za Ljubljano. Sklicu- -l sejo vodstva SLS za Ljubljano v pone-ej)ek 3. aprila ob 8. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D. v Jugoslovanski tiskarni, nadstropje. Na dnevnem redu so zelo £&žne zadeve, vsled česar je dolžnost »samega člana vodstva, da se seje gotovo ude-kži. — Načelnik. lj Redek jubilej delavca. Dne 1. t. m. Je slavil Tomaž Kosec, delavec tukajšnje tovarne Avgust Drelse, svoj 50 letni služ-eni jubilej. Stari Tomaž je od leta 1872. ^neprenehoma v tej tovarni in opravlja dpi vis°ki starosti čil in zdrav kot vzor iuhnVCa SV0J Posel- Tvrdka je »zlatega« JUDiianta na primeren način počastila. v ij Redka službena 40letnica. Požarni g Va.i na ljubljanskem gradu gosp. Blaž v ,e t e k praznuje 4 aprila t. I. 401etnico ,. naporne službe, ki jo je vedno oprav-zvesto in požrtvovalno. Bog daj še prav “lnogo let! . lj Glavni dobitek srečk Kola jugoslov. ster je serija C št. 16.879, drugi dobilek a serija A 7270. Ostale dobitke priobči-0 v prihodnjih dneh. lj Društvo stanovanjskih najemnikov " Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opo-JA da se vrši prihodnja javna odborova Ja v sredo, dne 5. aprLa 1.1. ob 20. uri v .al1 dvorani Mestnega doma. Društvena *"air,a daje članom dnevno od 18. do 20. „.® informacije Sv. Petra cesta št. 12 pri-Ulc9o. desno. na ^ f»>licija strada! Policijski uslužbenec a«i piše: Ze v neki predzadnji številki asega Glasa sem prioočil mal članek o j^a .ajoči bedi in težnjah naše kategorije. . a Je bil članek in klic po pomoči umesten .»Pravičen, sera primoran sedaj priobčiti dolC. — ^i n* slU0nj — ampak resničen , kaz ogromnih dobrot — bede in pomanj-t .nJa j— m°jili stanovskih tovarišev. Cuj-Naš tovariš okoliški nadzornik J. S. v gjhu je postal v naši kategoriji — prva tj. ~~ °nih ir.erouaj’ni iuKu.ijev, ki z. » . mesece brezvestno in brezsrčno zavra-1° in zavlačujejo tisti maii in neznatni z * J°'j^ek za drz. nameščence, ki bi se že 6l^vim letom moral izplačati. Ob naporni U zbi vsled pomanjkanju hrane se je ta yj| tovariš dne 11. t. m. okoli 14. ure — ha ti sbl2D0 — zgrudil vsled onemoglosti do ’ v ta^° moono omedlevico, da se m p .Polnoči ni zavedel. Bil je z vozom pre-tyJ.an na dom, kjer ga je jokaje sprejela Ca ! gladujoča družina. Na pomoč pokli-Vaiv zdravnik je konštatiral, da je naš to-d a 18 . vsled dolgotrajnega stra-6a.nja za nekaj tednov nespo-s,bven za izvrševanje njegove j u 2 b e , čeprav je drugače močne na-^ravn*ško spričevalo na razpolago. 8od iavnosti in tovarišem v znanje, da do2lJ0. sedanji režim. Zadnji trenoteK se ji na*> da ta slučaj onemoglosti ni osam-br-n’ d® sta se celo dva taka slučaja nev v beli Liubljani. Tolažbo v teh 8nt h razmerah nam pa nudi dana- oii? ,>Jutro<, ki poroča zopet o novih dramskih dokladah — ne dokladah — o od- tegljajih, kjer je zopet prizadet oni, ki je oblagodarjen z mnogoštevilno družino in to je tisti državni nameščenec, ki po vladni naredbi dobiva poboljšek draginjskih doklad v višini — 80 pari —čič. lj Prispevek k načinu uradovanja carinskega inšpektorja g. Ačimoviča. Da javnost vidi, koliko je dati na različne popravke g. Ačimoviča z ozirom na dejstva o njegovih metodah, ki jih je »Novi Čas« priobčil, navajamo izmed mnogih še sledeči slučaj: Carinar g. Andra Jovanovič, sedanji član ugledne tukajšnje špedicijske tvrdke A. Grom, je bil zelo spreten in pošten uradnik. Gosp. Mihajlo Ačimovič, ki mu g. Jovanovič iz razumljivih ozirov ni ugajal, je napisal o njem zelo pristransko oceno. Gosp. Jovanovič je vsled tega poslal v Belgrad na generalno ravnateljstvo carin službenim petom utemeljeno pritožbo, v kateri je navedel konkretne slučaje. Par dni potem, ko je bila pritožba že vknjižena v ekshibitni protokol, je gosp. Mihajlo Ačimovič poklical carinarja g. Jovanoviča k sebi in ga prosil, da od svoje pritožbe odstopi. Gosp. Jovanovič mu je odgovoril, da je to nemogoče, ker je pritožba že vknjižena, na kar mu je g. Ačimovič prigovarjal, da naj napiše pro forma prošnjo za tridnevni dopust (ki ga seveda ne bi dobil). Inšpektor je le inšpektor in vseeno ne bo dobro, če se mu preveč zamerim, si je mislil g. Jovanovič in napisal prošnjo za dopust. G Ačimovič je nato dal iztrgati dotični list, na katerem je bila napisana številka pritožbe, dal ušiti nov list, odredil, da se ponovno napišejo vse številke aktov, pod številko pritožbe pa je vknjižil sedaj prošnjo g. Jovanoviča. Kako se kvalificira tako postopanje, o tem naj sodijo merodajni faktorji. lj Brivnice bodo v ponedeljek med časom protestnega zborovanja, to je od 11. do 14. ure zaprte! lj Deželna zadruga brivcev v Ljubljani naznanja, da bodo brivnice v Ljubljani od 1. aprila dalje odprte od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v sobotah pa do 20. ure. V nedeljah in praznikih, izvzemši, če je praznik na soboto ali pondeljek, bodo brivnice zaprte. Gospodje naročniki se prosijo, da se zgoraj omenjenega delavnega časa drže, ker se mora za slučajno delo, ki pade pred ali po zgoraj določenem času, računati dveina cena. lj Ljubljanski trg. Na ljubljanskem mesnem trgu se je razvilo na podlagi svobodnega določanja cen od strani mesarjev bujno navijanje cen. Trditve, da bo ukinje-nje maksimal. cen ugodno vplivalo na trg vsled ostrejše konkurence, so se izkazale baš z nasprotne strani. Prosto določanje cen od strani mesarjev povzroča komodno nakupovanje živine. Sobotne cene na trgu so sledeče: Za goveje meso se zahteva 48 do 64 K kg; vzlic tem cenam je še vse polno slabega blaga. Telečje meco se je brez tehtnega vzroka podražilo od 48 na 52 K pri posameznih mesarjih. Svinjsko meso 70 K kg. Drobnica je cenejša; koštrun 30 do 33 K kg, jagnje 40 do 44 K, kozličevina 50 K. Na podlagi teh rezultatov je jasno, da imamo pričakovati v bodočnosti še na-daljno poljubno dviganje cen mesu, vsled tega je neobhodno potrebno zopetno trezno maksimiranje cen, kajti brez dvoma se lahko trdi, da je le maksimiranje cen od strani avtonomnih občin in okrajnih glavarstev bistveno pripomoglo k temu, da čd poloma do najnovejšega časa niso mogle cene tako rasti kot bi sicer rastle v nasprotnem slučaju. Za popolno svobodo trgovanja na trgih še časi niso dozoreli. Občinstvo naj pa samo vsaj toliko pomaga, da no bo slepo kupovalo brez ozira na cene in na kvaliteto. — V ostalem je trg dobro založen. Pričakujemo, da bo še to jesen trg divjačine in ribji trg obilno založen z različnim blagom, kar je sedaj v Ljubljani močno primanjkovalo. — Na trgu se je pojavilo obilo različne zelenjave, kar omogoča precejšnjo izbiro. Cene pad?!o. — Cene moke bazirajo na ceni 26 K za št. 0, najslabša črna moka 23 K, kaša 22 K, ješprenj 26 K, otrobi 10, koruzna moka 19, oves 14, fižol ribničan 15.50, preneličar 19.59, leča 40, pšenica 18.50, rž 17.50 K. — Špecerijsko blago ne kaže od prejšnjega tedna bistvenih izprememb. — Mleka za enkrat še primanjkuje, liter 11 K. Trajalo bo najbrže še precej časa, predno bo organizacija mlečne aprovizacije Ljubljane dospela do onega viška, ki ga zahteva vsako večje mesto glede množine kot kakovosti. Na tem polju se je treba boriti z našo slavno starokopitnostjo in pomanjkanjem vsake življenja zmožne organizacije po deželi. lj Zdravstveni izkaz. Od 19. do 25. marca je umrlo v Ljubljani 7 moških in 6 žensk, skupaj 13 oseb. Rodilo se je 15 moških in 15 ženskih, skupaj 30 otrok, med njimi so bili 3 mrtvorojsnčki. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena dva slučaja da-vice in 1 slučaj škrlatinke. lj Nogometna tekma S. V. Rapid — Maribor proti Ljubljanski Šparti se vrši v nedeljo dne 2. aprila 1922 ob pol 4. uri popoldne na igrišču S. K. Ilirije pred državnim kolodvorom. — Za tekmo vlada mnogo zanimanja, ker Šparta nastopi prvikrat v letošnji seziji v Ljubljani in je to re-vanche-tekma med omenjenima kluboma. — Dne 25. marca t. 1. igrana tekma med obema kluboma v Mariboru končala je z rezultatom 5 :4 v prid S. V. Rapida. — Vstopnice se dobe od pol 3. ure dalje pri blagajni na igrišču. lj Ključ od hišnih vrat se je našel včeraj v bližini Jožefišča. Dobi se v upravi »Slovenca«, Jtaša društva. d V šentpeterskem prosvetnem društvu predava v ponedeljek, dne 3. t. m. točno ob 8. uri zvečer g. dr. Brecelj o nalezljivih boleznih. Vabimo k obilni udeležbi. — Dalje se člani in članice vabijo, da se udeleže pogreba našega člana g. župnika Karla Jančigarja, ki se vrši dne 2. t. m. ob 4. uri popoldne od Ahaeljeve ceste št. 5. d Šentjakobska prosveta. V nedeljo, 2. aprila, ob pol osmih zvečer bo skiop-tično predavanje: Rim in Vatikan. Slike so vse barvane in izredno lepe. Vabimo k obilni udeležbi! d Poselska zveza ima predavanje v nedeljo, 2. aprila, ob petih popoldne v Rokodelskem domu. Predava g. dr. Ehrlich. Služkinje so povabljene vse, da se v obilnem številu udeleže. Prosim točno, ne muditi, ker se s tem moti predavatelja in poslušalce. d Šentpeterski Orel ima važno sejo v nedeljo ob 10. uri, in sicer predsedstva in vaditeljskega zbora. , d Ljudski oder. V nedeljo, 2. aprila ob pol 8. uri zvečer ponovi Ljudski oder v Ljudskem domu igro s petjem »Deseti brat«. — Predprodaja vstopnic se vrši na dan predstave od 9.—12. ure dop. in od 3. ure popoldne naprej do začetka predstave v pisarni »Ljudskega odra«, Ljudski dom, I. nadstr. Socialni vestnik. oTarifa. Ob novem letu je objavila Poselska zveza, da veljajo stare tarife do 31. marca 1922. Vsled tega je in pa tudi radi rapidno naraščajoče draginje Poselska zveza sklenila, da veljajo od 1. aprila 1922 sledeče tarife: 1. Kuharica, ki opravlja obenem tudi druga gospodinjska dela ter hišna dela, 650 K mesečno. 2. Kuharica, ki nima nobenega drugega dela, 600 K mesečno. 3. Sobarica 500 K mesečno. 4. Pestunja 400 K mesečno. — Gorenja tarifa velja za nedoločen čas. Ne bomo utemeljevali tarife, ker jo utemeljuje itak draginja. Vse članice pa naj se točno drže tarife. To naj bo že vnaprej odgovor na vse napade, ki bodo itak prišli. — Pripominjamo, da ne bomo odgovarjali na noben napad ali notico, ki bi bila objavljena z ozirom na tarifo, — Poselska zveza. o »Društvo organistov in glasbenikov za Slovenijo i Medjimurjcni« je imelo svoje prvo glavno zborovanje dne 21. marca 1922 dopoldne v Narodnem domu v Celju. Zborovanja se je udeležilo nad 130 tovarišev organistov iz vseh pokrajin Slovenije in Medjimurja, kjer so skupno manifestirali za zboljšanje svojega nad vse slabega gmotnega stanja. Slišale so se mno-gobrojne pritožbe tov. organistov o njili žalostnem položaju. Na predlog tovariša Klančnika so vsi navzoči soglasno sklenili, zahtevati od kn. škof. ord. društvenega delokroga ustanovitev disciplinarnih komisij, katere bodo varovale svoje člane pred krivičnim postopanjem njihovih delodajalcev. 2. Naj se izjednači štolnina organistom po tariiu, katerega bode preu-lagal društveni odbor tozadevnim kn. šk. ordinarijatom. 3. Naj se plačujejo potrebne cerkvene note iz cerkvene blagajne. Na predlog tov. Jos. Jarha so vsi zborovalci enoglasno sklenili, da bodo odločno vztrajali na zahtevi stalne mesečne plače, katero je odredil in odobril kn. škof. ordina-rijat v Mariboru z okrožnico vsem župnim uradom in z vlogo društvu z dne 7. januarja 1922. Članarina za 1. 1922 se je določila zvišati na 2 Din mesečno (letno 96 K). Vsi Člani, kateri so k društvu pristopili do dne 21. marca 1922 plačajo članarino tudi za 1. 1921 v znesku 48 K. Vpisnina, spre-jemnina in članska legitimacija stane 8 K. Izvoljen je bil enoglasno dosedanji odbor društva s sedežem v Petrovčah pri Celju. JUGOSLOVANSKI IZSELJENCI IN ALKOHOLNA PREPOVED V AMERIKI. Znano je bilo, kako nezmerno so se naši izseljenci v Ameriki udafali alkoholu, koliko svojih žuljev so pognali po grlu in koliko nesrečnih usod je dRo vsled tega med njimi. Ko je potem izšla v Ameriki splošna protialkoholna prepoved, smo se tega od srca veselili tudi Jugoslovani, prepričani, da bodo od tega zakona imeli ne-dogledne nravne in gmotne koristi tudi na-ii izseljenci, Sedaj pa čitamo v čikaškem »Hrvatskem Glasniku«, da alkohol danes med našimi izšel,enci huje gospodari nego kdaj pref. Pijača, ki jo pijo ljudje, je »mun-sa/n«, strupena žgana pijača. Dopisnik — delavec — ooisuie razmere naravnost pre-treslivoi Strašna so pota, po katerih vodi alkohol ogromni del našega ljudstva v tej deželi. Alkohol mu ubija zmisel in čut za družino, za dom in rod, kajti munšajn otopi pamet in srce. Kdor se poda munšajnu, izgubi vol/o za pošteno in redno življenje; izgubi voljo in moč za delo, oslabi in se poleni, nakar začne iskati sreče v kartah, da brez truda in znanja pride do denarja. Tu so naravno prepiri, pretepi in umori na dnevnem redu. Koliko naših ljudi je tu našlo smrt, koliko je bilo zaradi umorov in drugih zločinov obešenih ali obsojenih na dosmrtno ječo. Po vseh državnih ječah te dežele gine na stotine naših ljudi, a če bi jih vprašali, ka;1 jih je tja dovedlo, bi devet od vsakih deset slučajev priznalo: »Žganje in karte.« V tej nesreči od nikoder pomoči! Potrebovali bi pravih narodnih zdravnikov, 1« bi hodili od hiše do hiše in prottčavali ter zdravili to najhu;šo bolezen našega ljudstva. Namesto tega pa naši žganjeku-harji dela o noč in dan, da nakuhajo čim več strupenega munšana; naši »bording-basi« s svojimi pretkanimi gospodinjami se žurijo, da prodajo čim več tega strupa in izpraznijo žepe svojih nesrečnih borderjev. Tako toži hrvatski delavec in očita hr-vatski inteligenci, da je slepa za to največjo rano ljudstva in lovi slepe miši v političnih in osebnih botfh. Uredništvo lista dostavlja dopisu ,da imena dopisnika ne sme navesti, ker bi ga »bos«, pri katerem je nastanjen in pri katerem dan na dan gleda, kar ie v svojem dopisu opisal, vrgel na ce. sto ali celo nahujskal svojega »kostumer-ja«, da ga napade! Kakšna je sedaj ta alkoholna preno-ved oziroma njeno izvrševan/e, ako alkohol še vedno v toliki meri gospodari? In kie je skrb naših konzulov za dobrobit naših izseljencev? Dopisi. S Koroške Bele. Na Koroški Beli smo obhajali v času od 12. do 19. marca 1622 slovesnost sv. misijona, katerega so vodili oo. jezuiti iz Ljubljane in katerega se je udeleževala dnevno velika množica delavskega in kmečkega ljudstva, tako da je bila naša ne ravno majhna župna cerkev vedno nabito polna. Lepi govori so segali mnogim v dušo in srce, kar je bilo opaziti na licih. Posebno lepe, naravnost krasne so bile »stanovske pridige«. Vseh govorov so se udeleževali tudi v lepem številu delavci nasprotnega mišljenja: komunisti in soc. demokrati, ter se razun par izjem tudi dostojno obnašali, kakor se spodobi za hišo božjo. Nekateri izzivači pod korom so bili pač pozvani z lece, naj gredo raje iz cerkve, v katero s svojim obnašanjem in kulturo ne spadajo. Na praznik sv. Jožefa ob pol 3. uri popoldne je bil sklep sv. misijona, pri katerem je bil podeljen vernikom i z lece papežev blagoslov in se je zapela | zahvalna pesem. Krono vsej slovesnosti so pa postavili s svojo kulturo »Sokoli«, cvet inteligence, katerim je vse drugo več, ka-j kor vera in cerkev. Ko se je pomikala procesija mimo gostilne pod cerkvijo »pri Jurčku«, so stali na pragu pokritih glav, moško kadili cigarete in se smejali. Procesije se je udeležila Marijina družba z zastavo, požarna bramba z zastavo ter vsa šol-j ska mladina, toda pri šolarjih ni bilo niti enega gosp. učitelja — ker so vsi — Sokoli. Nikako čudo ni, da j‘e šolska mladina iako podivjana in pokvarjena, ko ima tako zglede v učiteljih samih. Toda: »Svaka sila do vremena!« Pe končani slovesnosti se je vršilo darovanje za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, katerega se je udeležila do malega vsa navzoča množica. Mi župljani sme pa veseli in hvaležni, da smo bili deležni slavnosti sv. misijona ter kličemo oo. misi jonarjem za ves njihov trud, katerega s« imeli z nami: Bog jim stotero povrni! is ftrbo*selJskift revirjev. Sestanek zaupnikov Rudarske zveze. Trbovlje : Zadnjo nedeljo se je vršil sestanek zaupnikov Rudarske zveze. Zastopanih jih je bilo osem skupin, tri skupine niso poslale delegatov. Osrednjo J. S. Z. je zastopal poslanec Gostinčar. Zborovanje je trajalo ves dan. Glavne točke so bile: K. Z. postane samostojna zveza in razširi svoj delokrog na celo Jugoslavijo. Sedež centrale bo zanaprej v Trbovljah. Določila se je članarina. Izvolil se je glavni odbor, strokovni odbor in nadzorstvo. Razprave so bile zelo živahne. Dobro znamenje novega življenja, ki se poraja po naših skupinah Srečo dobro, rudarji! Sv. Katarina pri Trbovljah. G. nadučitelju Paherju, ki vsakemu našemu pristašu s povečevalnim steklom preiskuje obisti in kosti, če ni kakega krivega lasu na njem, svetujemo, da najprej objavi svoja pisma, ki jih je pisal učiteljiščnicama S. in radi katerih je potem moral na kolena, da ni zletel iz šole. Če to ne bo zadostovalo, bomo objavili se kaj več. Z maslom na glav/ je nevarno hoditi na solnce. Trbovlje. Da bi naši maloštevilni de-mokratio imeli saj eno društvo, kier oni odločujejo, so sedaj začeli ustanavljati v vasi Trbovlje Sokola. In par učiteljev in učiteljic, ki le po milosti, protekciji in žlahti vise v Trbovljah, se peha posebno po nižjih razredih in nagovarja za Sokola. Agitacija v šoli je sicer prepovedana, a v sedanjih razmerah je liberalcem vse dovoljeno. Toda faliranih trboveljskih demokratov tudi Sokoli in Sokolice ne bodo re-Eili zasluženega konca. V Trbovlah je vedno kaf novega, če ne družeča, imamo pa gerenta vsak mesec novega. Dva gospoda sc redno menjujeta, tako da navaden človek že res ne ve, kateri je pravi gerent in kateri namestnik. Temu primemo je tudi gospodarstvo, boljše rečeno: strankarstvo na občini. Občina plačuje dva gerenta, in to že nekaj nesci namreč davkoplačevalcem. V pisarno se sprejemajo vedno nove »kvalificirane« moči, dasiravno število prebivalstva ne raste posebno. Pred enim letom {e zadostovalo osem uslužbencev, danes jih imamo že 11. Ce je pa kaki stranki treba prošnje na višjo oblast, ker sama ali ne zna ali ni zmožna primerno pisati, tedaj pa navadno »nema vremena«. Redar po številnih gostilnah napoveduje policijsko uro, a velikokrat tu-idi brezuspešno, če naleti — seveda iz neprevidnosti — na veselo družbo vodilne demokratske gospode, ali celo na kakega •gerenta. Tu se mora zatajiti in slino podreti. »Če oni smejo, zakaj bi pa faz ne,« tsi tiho misli. In na tak račun se lahko greši. STako nanese, da ga včasih le preveč nese. Pa nesreča hoče in mimo pride gruča fantov. Redar jim daje ukor, jih podi spat, a oni se mu smejejo, ko spozna'o stanje za-oovedovalca. In tako lahko pride do kake- ga prerekanja in prerivanja. In konec situacij je: Pozno v noč meri ozke in razvo-žene trboveljske ceste čudna postava, pobita, raztrgana in povaljana z zlomljeno sabljico v rokah. Pa tega večernega špasa gerent »ne sme« zvedeti, sicer bi redarju dal ukor. Preko,hriba je pa Hrastnik, še tudi v okolišu naših gerentov. Tam je državotvorna stranka napovedala shod za 25 svojih zvestih pristašev. Na tamošnji občinski hiši, ki služi za stanovanje dvema tamošnjima redantema in nekaterim učiteljem, je nabit plakat za imenovani demokratski shod. Preden se tolika »množica« pristašev obvesti o shodu, je pač treba precej plakatov. In plakatov je res bilo veliko po tej ozki dolini. So očividno računali, da marsikaterega še pred shodom veter odnese. In res. Še celo tega na občinski hiši je baje »kruta« roka redarjeve žene potegnila iz pozorišča. In to je bilo ravno usode-polno za ta napovedan shod, da se ni nabralo l/udi niti za eno ministrsko sejo. — Sklicatelje je to silno razkačilo. Imeli so sedaj povod, da so se obrnili na gerenta in tožili, ne redarjevo ženo, ampak redarja samega protidržavnosti, huskanja in razbijanja shodov itd. ter zahtevali njegovo takojšnjb odstranitev. Ta mož se ne pretepa ponoči s fanti, je vesten v svoji službi. A v Rošov rog ne trobi, zato ni za rabo. Seveda gospod gerent se svojim demokratom ne sme zameriti, zato pošlje v Hrastnik drugega redarja, ki bo policajdemokra-tom 1,'udi na shod gonil. Tako in še drugače se pri nas dela. Nekaj se govori o novih občinskih volitvah. O, kako bi bile že potrebne! VoiaSke oblačilne delavnice* Dopis it Vev?. Kakor čujemo, se namerava vojaška oblačilna delavnica v Vevčah premestiti nekam na Hrvatsko, to pa zato, ker potrebuje papirnica prostor, na katerem stoje Jelavnične zgradbe. Naj nam bo dovoljeno s strokovnega in gospodarskega vidika nekaj pripomb. Za vsako gospodarsko podjetje pridejo pri izbiri kraja v prvi vrsti vpoštev okoliščine, ki zagotavljajo kolikor mogoče cenen obrat. V tem pogledu so pogoji vevške delavnice naravnost idealni. Vsled razmeroma ugodnih prehranjevalnih razmer delamo tu še danes za 13.20 Din dnevno in še za manj. Povsod drugod, posebno pa na Hrvatskem in v Srbiji, je draginja znatno večja nego pri nas, zato delavstvo zahteva in dobiva mnogo višje plače nego so naše. Lahko rečemo, da nikjer drugod v državi vojaške oblačilne delavnice ne bodo dobile tako cenih delavnih moči, kakor jih imajo tu. In sicer strokovno kar najbolje vspo-sobljenih moči. V tukajšnji okolici je že od davna cvetela krojaška obrt in danes je tu cela kolonija šivilj in krojačev. Že avstrijska vojna uprava je ustanovila tu svoje oblačilne delavnice, v katerih je zaposlovala po 500 do 600 delavnih moči. Tu je tudi popolnoma moderno opremljen razkuževalni zavod z vsemi stroji in napravami. Ne verjamemo, da bi bilo v naši državi veliko takih naprav, ki jih v današnjih časih armada nujno potrebuje. Toda začudo se vse te naprave že tri leta ne uporabljajo, marveč stoje kot mrtev kapital. Iz povedanega je razvidno, da so v Vevčah dani vsi najpovoljnejši pogoji za prospeh podjetja, kakoršne so vojaške oblačilne delavnice. Sedaj pa še poglejmo, kakšni nujni razlogi zahtevajo premestitev tega podjetja. Pravijo, da papirnica potrebuje prostore in zemljišče, kjer so nameščene delavnice. Dobro. Vojaška uprava bo z neko-liko dobre volje nedvomno lahko dobila.v bližini druge primerne prostore in če ji“ ne dobi, naj jih zgradi Tudi na Hrvatskem bo morala skrbeti za prostore. A v Ljub' ljani in nje okolici bo na vsak način tudi v tem oziru lažje in ceneje prišla do cilja nego v Zagrebu. Sicer pa ni res, da bi papu1' nica tako nujno potrebovala tisti prostor; kajti tovarna ima še toliko prostora, da lfi“' ko zgradi še eno papirnico poleg sedanje' Vojaška uprava ima sedaj tu 18 barak; naj 8 ali 4 popravi in namesti v njih svoje delavnice, dokler si ne preskrbi boljših stal' nih prostorov. Niti enega tehtnega razloga ni, ki zahteval premestitev vojaških oblačilni*1 delavnic iz Vevč ozir. iz Ljubljane, pač pa govore vsi razlogi za to, da ta zavod ostan® tu. Naravnost blazno bi bilo prevlačevanj® teh delavnic na Hrvatsko. Koncem koncev pa državi ne more biti vseeno, ako v in* dustrijskem kraju, kakor so Vevče, namai ostane brez posla na stotine ljudi. Merodajni činitelji naj se torej v vpr&* šanju vevških vojaških oblačilnih delavnic nikar ne prenaglijo in naj vpoštevajo vse gori navedene razloge. Opozarjamo na t° stvar tudi naše poslance in jih prosimo, naj branijo državne in ljudske interese, ki se popolnoma krijejo. Pri rednem občnem zboru I. delavskega konsumnega društva r. z. z o. z. v Ljubljani ki se je vršil dne 20. decembra 1921, so bili izvoljeni: V načelstvo: Fran Kremžar načelnik, Mihael Moškerc podnačelnik, Anton Komljanc, Ivanka Kosec In Anton Kralj odborniki ter ravnatelj Alozij Kocmur. V nadzostvo: Janez Sajovic predsednik, Josip Pirc, Rudolf Strnad, Avgust Cvikelj, Elizabeta Cerkovnik, Ignacij Zaplotnik, Ivan Peternel in Janko Jovan. V sosvet: Ludovik Bajc, Matej Tomazin, Rafael Groblar, Anton Kompare, Anton Lajovic, Josip Žmavc, Karl Šparhakel, Jurij Plavčak, Anton Pogorelc, Anton Krepek, Viktor Švigelj, Martin Slapar, Jan Hornbek, Janez Naglič. Sklenila se je sprememba pravil v nevažnih točkah poleg tega pa tudi, da se mora član, ki zahteva 3% popust vsaj tekom pol leta pa zaključku poslovne dobe izkazati s potrebnim izkazilom v nakupni knjižici, sicer izpubi pravico zahtevati ta popust Sklenilo se je; da je član načelsva vsakočasni prvi ravnatelj in da se nadzorsvo skrči od 12 na 8 oseb. Pravico do enega pooblaščenca ima tudi skupina, ki bi ne štela 100 članov. ir »Novi čas« v vsako hišo! VAJENCI ključavničarski, sfrugarski, livarski, zvonarski itd. se sprejmejo. — Urejena je POSEBNA ŠOLA ZA VAJENCE '•C v kateri imajo oni, ki imajo potrebno predizobrazbo, teoretičen in praktičen pouk. 1191 STROJNE TOVARNE IN LIVARNE d. d. v LJUBLJANI. M* Uradnik, delavec Izdaja konzorcij »Novega Časa c. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Širite ..NOVI £HS“ m kmet kopi vse svoje potrebščine najcenejše pri GOSPODARSKI ZVEZI. je nova znamka. V dobrem letu pa se je radi svoje kakovosti tako v-peljala, da se povsod dobi in jo vse gospodinje zahtevajo. -J/—7/—7^^/^/^r~-f/--jrr~jrrycrjr--yrz=7/rr-7rziJ£L f VZAJEMNA ZAVAROVALNICA j v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. sprejema £ivl jenska zavarovanja ▼ vueh oblikah, zavarovanja otroških dot in pogrebnih stroškov, dalje zavarovanja proti požara nepremičnin pod najugodnejšimi pogoji. Podružnice: CBuJE, Breg 33. ZACJREd, Pejače-vičev trg 15. SARAJEVO, Vrbunja ulica 4. F. BRUHAT Ljubljana in in po konkurenčni cen?. Mestni trg 25 I. se dobi brezplačno. Poizve se v Konzumu, Kongresni trg št. 2. Za pleskarska in ličarska dela se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini oto» Ione Malgaj otot pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6. Najboljša in najsignrnejša prilika za šteden>! Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem račnnn po IMT 3°|0 brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Lludska posojilnica v Ljubi lani je naj večja slovenska posojilnica in je imela Koncem decembra 1921 nad (00 milijonov kron vlo« m nad 1,100 000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. prometni zavod za premog LJUBLJHM ® prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo ter kovaški in. črni premog Naslov: ht nor Promttti zavod ta pni d. d. v Liiini, Inski ul. 19 jugoslovanska ‘Union - banka preje Mariborska eskompina banka ustanovljena T. mi ‘Beograd, gornja Radgona, Kranj. Gjubljana. Maribor, Murska Sobota, Velikovec expo}ltura v Skofjilokt Akcijski kapital X 30.000.000 Kešem /0,000.000 Jivršuje vse bančne posle na/kulantne/e.