*t. 16. V Gorici, v četrtek dne 10. februvarja 1910. Uhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto-ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oqrici na dom pošiijana: vse leto . . 15 K % ..„• '. . 10 „ Posamične števil kesuTriejtr W*virr. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnali. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in- feadištaiukein? iii dvakrat v letu nVozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane. naročnine se ne oziramo. Tacaj ML Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. UpravniStvo se nahaja v Gbsposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat <3 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-godbi. Večje Črke po prostoru. JSeklame in spisi v uredniškem /delu 30 vin. vrsta. — Za obliko I in vsebino oglasov odklanjamo R vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici; — Taloffon it, 83. ,Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od*ov. J. Fabčič) tiska in zal. fini t Istri in tte simpatije za nje, Istrski Lahi se zadnje čase živo zanimajo za — Rumune, katerih je par stotin v Istri. Po vsej sili hočejo, da zaživijo ti ostanki Rumunov, ki niti ne govore več svojega rumunskega jezika, marveč so ga zmešali s hrvaščino, novo narodno življenje, dasi se asimilirajo Slovencem in Hrvatom ter sami prav nič več ne mislijo na ruimmščino in ne zahtevajo za njo nikake uporabe nikjer. V »Naši Slogi« čitamo o Rumunih in laških simpatijah za nje to-le: »Po zadnjem ljudskem štetju ima Sušnjevica 340 Hrvatov in 6 Rurminov, Jesenovik 178 Hrvatov in 99 Rumunov, Nova Vas 5 Hrvatov in 219 Rumunov itd. Našteli so 920 Rumunov. Če prištejemo k tem 389 Rumunov iz Zejan (okraj Pod-grad, dobimo skupno 1851 Rumunov. Res je, da § 19. tem. zakona z dne 21. 12. 1867. št. 142. daje vsem narodom države pravico do rabe lastnega jezika v šoli, v uradih in javnem življenju, torej tudi Rutntrnom, alt za tako neznatne manjšine v kaki deželi se ne more uporabiti gorenji paragraf. V Istri so jednakopravrn jeziki hrvatski, slovenski in laški z ozi-rom na zgodovinsko-politično iiidividuval-nost dežele, dočim se ne more pripoznati rumunskemu jeziku slične jednakopravno-sti zbog r< manjkanja gorenje premise. Pa če bi se jim tudi ponudila rumunj-ska šola v Sušnjevici ali drugje, bi ljudje sigurno kakor doslej tako tudi odslej isto odklanjali, ker vedo, da je njihov jezik bolj hrvatski nego rumunski ter da bi njim prava rumunščina v Istri nič ne koristila ne na sodniji, ne na glavarstvu ne v občini ne pri trgovcih ne pri njihovih najboljših sosedih Hrvatih in Slovencih in ker so se oni z istrskimi Hrvati in Slovenci povsem prostovoljno asimilirali. No, Lahi govorijo o rumunski šoli, mislijo pa ha laško. Oni bi radi posejali pov- sodi po Istri laške šole, samo da se tako malo po malem dvigajo vedno višje laške glave, laško mišljenje, laška politika, oni bi radi raznarodih vse: tudi Rumune kakor Hrvate in S!»>~nce, Nemce in Mad-jare itd.; oni bi uui gospodarili vsem in vsakemu! To dokazujejo oni posebno v sodnih okrajih: Piran, Buje, Poreč, Motcvun, Ro-vinj in Labinj, kjer je po njihovem štetju n a j m a n j 2 8.9 0 0 H r v a t o v i n S 1 o-vencev s k o r o brez hrvatske ali slovenske šole — vkljub temu, da Hrvati in Slovenci v Istri tvorijo dve tretjini prebivalstva in čeprav plačujejo lepe svote za šole ter čeprav so oni zgo dovinsko-politična individualnost, ki je jednukopravna z laško...... Laški listf so zadnje čase mnogo pisarili o istrskih Rumunih, posebno ginljivo je pisal v »Piecolu« neki Rumun o svojem »zatiranem rumunskem narodu«; podpisal pa se je — O I a v i n a. No, takih »Ru-nitinov« pa je dosti po Istri! Lahi odrekajo Slovencem in Hrvatom šole, za peščico ruinutiskih ostankov v Istri, ki niti ne govori več rumunski, pa hočejo »pravico in jednakopravnost«. Vidna je tu zopet enkrat velika hudobija Lahov, ki hočejo s tako-le »rumunsko šolo« nastaviti zanjke, v katere naj bi se lovili po prizadetih vaseh Slovenci in Hrvati. Glasovi.iz Istre pa zagotavljajo, da se taka nakana Lahov ne obistini! 0 pojmu, pomenu in splošniii načelih kmetijskega zadružništva. Zadružništvo ima za celo moderno narodno gospodarstvo velik pomen, oso-bito velja to o kmetijskem zadružništvu za vse kmetijsko gospodarstvo. Vidimo, kako se je zadružna misel, združevanje posameznikov k skupnemu delu, k skupnemu pridobivanju na podlagi samopomoči iz malenkostnih začetkov v razmeroma kratki dobi krepko razvila skoraj v vseh državah, kako si je sčasoma prisvojila vedno večja polja gospodarskega delovala, kako se zadružništvo loti vedno novih nalog in ustvarja nove organizacije. S tem raste tudi štev;?¦-, oseb, ki se udeležujejo zadružnega dela in neposredno uživajo koristi istega, narašča pa tudi vrednost izvršenega dela, svota uspehov zadružnega delovanja: zadružništvo si je priborilo v gospodarskem življenju narodov isto važnost, ki jo opazujemo danes in ki bo v bodoče dosegla menda stopnjo, o katerej danes še niti približno ne moremo izreči sodbe. Utegne kedo ugovarjati, da smo imeli zadruge, skupna podjetja, gospodarske združitve itd. tudi že poprej, v vseh časih do sedanjosti in pri vseh narodih. To je res, vendar je treba pripomniti, da je novodobno zadružništvo, ki ga imenujemo v Avstriji in v Nemčiji tudi pridobitno in gospodarsko zadružništvo, nekaj novega in ne samo nadaljevanje v prejšnjih časih obstoječih oblik skupnega gospodarstva. Združitve oseb v dosego raznih, osobito gospodarskih ciljev, so obstajale tudi že v prejšnjih časih; današnje zadruge pa so posledica velikih sprememb, ki so se v prejšnjem stoletju izvršile v vsem narodnem gospodarstvu. Pred vsem je omeniti razvoj industrije; nadalje okolnost, da je število delavstva naraščalo in se je slednje nakopičilo v posameznih krajih v posebno velikih množinah; upeljava strojev; nadomestitev ročnega dela in obratovanje v malem s tovarniškim delom in industri-jalnim veleobratovanjern; naraščajoča moč in vpliv kapitala in kreditnega gospodarstva; vse to je dalo prvi povod k novodobnemu zadružništvu. Prvotno se to ni godilo v kmetijstvu. Začetek so naredile konzumne zadruge, ki so se najprej začele ustanavljati na Angleškem, tem so sledile stavbene, proizvajalne (produktivne) in druge zadruge. Zadružno gibanje se je kmalu razširilo tudi na Francosko, Nemčijo in druge države. V Nemčiji se je razvila denarna (kreditna) zadruga. Še le pozneje se je udomačila zadruga tudi v kmetijstvu. Dasiravno se novodobno zadružništvo ni razvilo iz kmetijskega gospodarstva, vendarle se je kmetijstvo precej oklenilo te nove naprave, danes pa je zadružništvo dejanski najbolj razvito in razširjeno ravno v kmetijstvu, kar jasno dokazuje, da služi slednjemu v veliko korist in da zadružni način gospodarstva kmetijstvu močno prija. Ako hočemo spoznati vzroke hitrega razvoja kmetijskega zadružništva ter nalogo in pomen .stega za kmetijstvo, je potrebno, da pogledamo, v kakšnem položaju se je nahajalo kmetijstvo v isti dobi in od tiste dobe naprej, ko se je začelo vstvarjati in razvijati današnje kmetijsko zadružništvo, 2e več desetletij govorimo v Avstriji in v drugih evropskih državah o krizi v kmetijstvu. Vzroke je iskati v razmerah, ki so vladale pred več kakor 50 leti. O tem procesu mi tukaj ni razpravljati, opozoril bom le na nekatere točke. Prehod od naturalnega k denarnemu gospodarstvu, dovolitev za prosto prodajo zemlje, olajšanje za dobavo hipotekarnega kredita, prekomorska konkurenca, organizacija in konkurenca.trgovine, naraščajoča potreba intenzivnega gospodarstva, izpopolnjenje tehničnih sredstev in drugo. Prehod od naturalnega k denarnemu go» spodarstvu je prisilil kmetovalca, da si s svojimi pridelki dobi denarja, s katerim poplača svoje obveznosti. V prejšnjih časih kmetovalec suhega denarja ni rabil ali pa vsaj le v prav mali meri. Navadno je primanjkoval potrebni obratni kapital, s katerim bi se izjedn^ile razlike v vsakoletni množini dohodkov in ki bi tudi omogočil intenzivnejše in donosnejše gospodarstvo. Vrhutega je v slučaju pode-dovanja treba izplačati sodediče. Potreba denarja narašča, na drugi strani pa ni sorazmerno naraščajočih dohodkov, nasprotno mnogokrat donosnost in dohodki celo padajo. Potem vidimo zopet, da se kmetovalcu vedno, bolj olajšuje dobava hipotekarnega kredita in sicer z naraščajočim številom hranilnic, hipotečnih zavodov, posojilnic, zavarovalnic itd. Priliko izrablja, dokler more, ne da bi si polagal Kapitan Hatteras alt Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Inles Terne. -* Prevel 0. I. ¦ Dalje). »Kdo ve,« odvrne doktor, »če ni bilo v desetem stoletju ime te dežele opravičeno? Mnogo takih izprememb se je že izvršilo na naši zemeljski obli in vi bi se morda čudili, če bi vam povedal, da je na tej celini cvetelo, kakor pripovedujejo islandski zgodovinarji, pred osem sto leti dve sto vasi!« •-• »To se mi tako čudno zdi, gospod Cla\vbonny, da bi vam ne mogel verjeti, kajti to je preborno ozemlje.« »Naj bo borno kakor hoče, vendar nudi prebivalcem dosti mirna bivališča in to celo civiliziranim Evropejcem.« »Brez dvorna! na Disku, na Uppernaviku dobimo ljudi, ki žive pod takim podnebjem, toda jaz menim, da ne ptebivajo tam ravno zaradi ugodnosti, temveč ker so prisiljeni.« - . ' ¦ J - ^Rad verjamem; vendar se človek privadi vsemu in ti Groenlandci, se mi zdi, ne tarnajo bolj kakor delavci po naših velikih mestih; mogoče, da so nesrečni, toda v bedi prav gotovo ne žive: dalje; pravim nesrečrti, toda ta beseda ne izražuje moje misli, četudi nim&jo ti ljudje dobrin zmernih krajev," vendar občutijo v ostrem podnebju veselje, o kterem mi niti pojma nlniamo, ker srt ga navajeni.« >Mora že tako biti, gospod ClawbonnV\ ker nebo je pravično. Večkrat sem že potoval ob teh jpbrežjih, toda moje srce se je še vselej stiskalo'pri pogledi| teh žalostnih puščav. Da bi bili vsaj n. pr. rtom, predgorjem in zalivom dali holj prikupljiva imena, kajti imeni, kakor Adieux (Zdravstvuj) in Desolation (Obup) nikakor ne morete imeti privlačne sile za mornarje.« »Jaz sem tudi že nato mislil. Toda ta imena imajo zemljepisni pomen, ki so jih dali. Ce naletim razun na imena David, Baftin, Hundson. Ross, Parry Franklin, Bellot tudi na rt Desolation (Obupa), najdem kmalu zaliv Mer-cy (Milost); rt Providence (Previdnosti) štrli na pristanišče Anxiety (Bojazni). Odbijajoči rt me privede do .rta Eden, in zapustivši rt Turnagain (Prisiljene vrnitve), se zatečem v zaliv Refuge (Pribežališča); tu imam pred očmi neskončno vrsto nevarnosti, porazov, ovir, uspehov, obupov, srečnih izidov, zvezanih t velikimi imeni moje domovine, in kakor vrsta starih svetinj mi slikajo ta imena vso zgodovino tega morja.« »Prav sodite, gospod Clawbonny, in da bi le mogli na svojem potovanju naleteti na več rv>v Suces (Uspeha) kakor Desespoir (Brezupa). »Jaz to želim, Johnson; toda povejte mi, je-li minila moštvo njegova bojazen?.« »Malo že, gospod; vendar, da vse povem, kar smo prišli v preliv, so se zopet začeli pečati s čudnim kapita-nam; marsikateri je pričakoval, da ga zagieda na rtu Oroenlandije, in do sedaj nič. Naj ostane med nama, gosp. Clawbonny, ali se vam ne zdi to nič čudno?« »Seveda, Johnson.« »Ali verjamete, da ta kapitan sploh živi?« »Brez dvoma.« »Toda iz kakšnih razlogov naj bi ravnal tako?« »Če smem povedati svojo misel, Johnson, menim, da je hotel ta Človek ljudi tako daleč zapeljati, da bi ne mogli, več nazaj. Kajti Če bi bil prišel na ladjo pri odhodu, bi bil. hotel vsak zvedeti za cilj potovanja, in tako bi bil lahko v zadregi.« »Zakaj?« »Presneto, Če hoče poizkusiti kaj nadčloveškega, če hoče prodreti, kamor toliko drugih ni moglo priti, menite, da bi bil mogel nabrati ljudi? Da je pa človek le na potu, se gre lahko tako daleč, da postani nadaljnje potovanje nujna potreba.« »to je mogoče, gospod CIawbony; poznal sem neustrašenega potovalca, čigar ime je že samo tako oplašiio. da ga ni bilo človeka, ki bi ga bil spremljal na njegovih nevarnih ekspedicijah . . .« • »Razun mene,« pristavi doktor. »In mene za vami,« odvrne Johnson, »da bi vas spremljal! Jaz torej pravim, da je naš kapitan brezdvornnp eden takih potovalcev. Sicer bomc> pa; kmalu videti Lja| slutim, da se nastane vriir.epoznanec mirno na svoji ladii na obrežju Uppernavika ali v zalivu Melville :ter nas pouči, do kam misli njegova domišljija tirati ladjo.« »Jaz sem istih misli kakor vi,Johnson. »Toda težko bo.priti do zaliva Melville; glejte, kakd nas obdaja led od vseh strani; težko se Forward prerine skozi. Le poglejte to neizmerno gladino!« »Mi kitolovci, gospod Clawbonny, irhenujemo to površje ledeno polje,. to se pravi nepretrgana površina, katere mej ne vidimo.« »In tukaj, to razkosano polje, te dolge kosove, ki so več ali manj združeni?« • »To imenujemo pack, če ima okroglo obliko, imenujemo jpaleh, in stream, če je podolgovato.« »In to plavajoče ledovje?« ( "račune b izdanem .denarju. Le premnogo-'] - .krat obremeni trenotno pomanjkanje de- I narja, kateremu bi se nai; opomoglo po pri- J liodnji žetvi, posestvo s stahrm dolgom. I Zahteve dedičev, zaostala kupnina, posestvo, različni drobni dolgovi — najnevarnejši vseh dolgov, naraščajoče breme obvestil, umljiva pa je tudi vedno močnejša ?,,. ' zahteva po razdolžitvi, kar spada po soglasnem mnenju vseh med važne naloge države. Kar se ti^t vriovčevanja kmetijskih pridelkov, je omeniti, da je amerikanska konkurenca od 1870.-1. naprej močno znižala žitne cene; žito je vrednostna mera j .sta kmetijske pridelke, nizkim žitnim cenam slede torej tudi nizke cene vseh drugih kmetijskih pridelkov. Izredni razvoj prometnih sredstev v drugi polovici minulega stoietja kmetijstvu ni bil vedno v korist. Krajin, ki so imeli visoke pridelovalne stroške toda siguren trg za pro- I dajo, so prinesla moderna prometna sredstva nepremagljivo konkurenco tistih dežel, kjer so pridelovalni stroški mnogo nižji. V mnogih slučajih so se izvršile velike spremembe v možnosti vnovčevanja kmetijskih pridelkov. Novodobni gospodarski način zahteva intenzivno obratovanje, pogoj slednjega je zopet večji kapital. Kakor v industriji, tako je tudi v kmetijstvu mali obrat na slabšem, kakor veliki obrat. Med tem ko bi imela trgovina in industrija močno organizacijo, kartele, prodajne združitve, sindikate itd. česar kmetovalci nimajo, med tem ko so cene skoraj vseh kmetijskih pridelkov odvisne od svetovnega trga od či-niteljev, na katere kmetijstvo nima nobenega vpliva, stopi o je kmetijstvo v dobo denarnega gospodarstva brez gospodarske organizacije. Sicer je bilo že mnogo kmetijskega društvenega življenja, obstojale so velike družbe in krajevna društva; vendar niso bile zasnovane tako, da bi mogle izvesti vse tiste naloge, katerih se ie pozneje lotila zadružna organizacija. Kmetijsko dru-I štveno življenje pa'je močno pospeševalo J pouk in napredek v kmetijskem gospodar- stvu ; vendar je tudi v tem oziru, kakor v vsaki drugi gospodarski panogi, isgurno in donosno odjepianje pridelkov najboljši učitelj- Srednjeevropejske države so skušale domače pridelovanje zavarovati proti tuji konkurenci in ojačiti potom trgovskih pogodb in carinskih odredb, v kolikor je to pač bilo mogoče. Prednostij velikega obrestovanja pa je mogel mali in srednji posestnik, biti deležen le, ako se je zadružno organiziral. Bivši poljedelski minister dr. Braf je dejal pred dvemi leti v Pragi na slavnostnem zborovanju češke zadružne zveze, da pomeni ta naloga kmetijskih zadrug industrijalizacijo in ko-mercijalizacijo kmetijstva. Ravno tako važna je bila organizacija-osebnega kredita, ki je v večini držav tvorila začetek zadružnega organižovanja in je postala podlaga vsej kmetijski zadružni organizaciji. Oderuštvo z denarjem in blagom je skoraj povsod na kmetih močno ! razširjeno. V času, ko je bil kmet še su- j ženj grajščakov, bilo je v interesu mogotcev ohraniti »donosen« kmečki stan. S proglašenjem svobode kmečkega stanu je izginil ta interes velikašev; kmet je bil prost, toda popolnoma prepuščen sebi samemu, tisti pa, ki so mu ponujali pomoč, niso bili njegovi prijatelji. Ta okolnost je dala povoda k ustanavljanju rajfajzenovk, j Bilo je to najboljše sredstvo zoper oderuštvo, kar je povsod, kjer delujejo raj-• - fajzenovke, sijajno dokazano. »Oe. L. G.« Deželni zbor. Štirinajsta seja. Včeraj zvečer se je vršila XIV. seja. Navzoči so biii poslanci: Lahi in slov. klerikalci. Navzoč je bil tudi n a tisk of in knezFr-ancescoBorgia. Podtajnik čita došle peticije in predloge; med predlogi je predlog za pre-membo občinskega volilnega reda tako, da se ustanovi še en razred na podlagi splošne iti jednake: volilne pravice. Manfreda je utemeljeval svoj predlog o pomnožitvi živinozdravnikov in vzgoji podkovačev. Predlaga se, da je vsaj jeden v vsakem.okraju ter zadostno število podkovačev; deželni odbor naj dovoljuje primerne prispevke, za obisk I podkovskih Sol. To se sprejme potom nuj- I nosti. I Meizlik je utemeljeval predlog o I zgradbi direktne ceste med Muscoli in Al- I ture. Se izroči tehri. ek. odseku. Faidutti je utemeljeval predlog, kise I tiče min iste rske komisije za pomožno akcijo v prilog nlaši I deželi. Tu se je uneia ostra debata. Faidutti je krepko utemeljeval svoj predlog ter kazal nujnost potrebe. Pettarin se je oglasil prvi za njim k besedi rekoč, da deželni odbor je že naznanil vse najvažniše gospodarske reči dežele, ali čeprav so te le gospodarske, vendar ni dovoljen še niti vinar iz državnega melioracijskega zaloga. Laški klerikalci zatrjujejo na to, da so poslanci njihove stranke v državnem zboru storili že kar mogoče za dobrobit dežele ter da so dobili tudi obilo obljub; zahtevajo za predlog soglasno nujnost, da se pozove vlada h hitremu delu. Antonelli je rekel, da je čas, da nehajo klerikalci laški s svojim bahanjcm. Kar se dobi, je le naravna posledica tega, kar se je doslej delalo v to svrho na Dunaju; to je bilo resno in vstrajno delo brez drugega. Našteva: postaja v Zagra-ju, most v Červinjanu, izčiščenje Avše, zvonik v Ogleju, poprava bazilike, pomoč proti pelagri, regulacije rek itd. Bugatto je podpira! Faiduttijev predlog, rekel pa med drugim, da mnogo de\-i se ni storilo, ker deželni zbor ni deloval. Tu je bil spet krik. Pettarin je rekel, da so krive temu zveze laških klerikalcev. Oglasil se je bil tudi Zega, rekoč, da za Furlanijo se je res mnogo storilo ali za slovenski del dežele se ni nič napravilo. Laški klerikalci so hoteli, da se pozove vlada nujno ter stori, kar v predlogu obseženo, sprejet pa je bil Pettarinov predlog, da se poziv na vlado odpošlje potom deželnega odbora: da naj se med-ministerialna komisija, ki počiva od 4. avg. 1908. zopet skliče, da prične delovati. Šolskemu odseku je bil odkazan predlog o jednačbi plač učiteljic s plačami Ijii-dskošolskih učiteljev. Tu so bila zopet prerekanja. Klerikalci laški so zahtevali nujnost ali Pettarin je rekel, da to reč že študirajo, na kar so oddali predlog v šoi-ski odsek. V tehn. ek. odseku gre Meizlikov predlog o klasificiranju cesje Beljan-Sta-rancan. Predlogi deželn-ega. odbora: Odobri se namestitve in povišanja ! uradnikov: Dosso, Ličar, Planiscig, Lo-| renzon (nikdo ni prašal, če je res go-j voril o Slovencih b a r b a r i h v Furla-I niji!) Deželna ustanova v proslavo 60 letnega vladanja N j e g. V e 1. c e s a r j a: Zbornica je sklenila na predlog deželnega odbora: 1) ustanoviti fond za jubilejne premije onim kmetovalcem, ki obdelujejo svoja zemljišča iizorno, in sicer se ustanovi šest premij, po 1000 K; najprej se ustanovi fond, v kateri bo prispevala dežela na leto 1000 K; 2) k že obstoječim 8 ustanovljenim posteljam v morskem hospicu v Gradežu se napravi še 8 novih, deželni prispevek se poviša od 800 na 1600 K; 3) nova deželna norišnica v Gorici naj se imenuje »deželna norišnica Frana Josipa L«; 4) deželne dijaške štipendije v znesku 400 K za visoko-šolce se povišajo na 600 K ter se razširijo I za vso dobo vseučiliških študij. I Zastopmk vlade grof Attems je rekel, I da naprosi namestnika, naj prijavi na naj-višem mestu ta poklonstveni čin goriške-I ga deželnega zbora. j Poročilo o deželni norišnici se je izročilo na kratko finančnemu odseku. I Predlog zahteva potrditev prekoračenja 470.000 K. Bu-I gatto je zahteval, naj se poročilo natisne I ter porazdeli, ali dobil je odgovor, da je to I stvar deželnega odbora. I Sprejme se zakonski načrt o premem,-I bi cestnega zakona glede kategoriziranja I cest, sprejme se tudi zakonski načrt o var-I stvu poljske lastnine. I Pravilnik deželne, hrani 1-I n i c e i n p o s o j i 1 n i c e. Poročal je Pet-I tarin. Meizlik je zahteval, naj se ta točka I odstavi z dnevnega reda ter naj se jo po-I stavi na dnevni red zajedno s predlogom J o ustanovitvi filijalke avstro-ogrske banke v Oorici. Tu se je oglasil za besedo nadškof in knez dr. Sedej. Govoril je slovensko. Po vda rja I je na kratko, da bo ta novi zavod oškodoval sedaj obstoječe razne hranilnice, v posebni meri pa še »Monte di Pieta«, kateremu načeluje nadškof m knez sam. Govorili so proti Še Faidutti, Bugatto in Piccinini, za pa Venir in Pinavcig. Za Meizlikov predlog so glasovali samo laški klerikalci in nadškof. Torej je ta predlog padel. Sprejet je predlog odseka za ustanovitev deželne hranilnice in po-,, sojiinice. Glasovali se za slov. klerikalci in laški liberalci. Nadškof in knez je tu zapustit dvorano; za njim je šlo 6 laških klerikalnih poslancev. Deželni zbor je moško dalje zboroval. Na vrsti so bile razne podpore: 2000 K društvu v varstvo odpuščenih kaznencev; 1320 K za ločilni nasip med Sočo in Te-rom; za zgradbo novega nasipa ob Idriji pri Versi 2500 K. Sprejme se prememba statuta dež. kmet. šole, da bo imela vlada nadzorstvo nad njo ter prispevala za to leto 18762 K, za druga leta po 20.000 K. Statut deželne norišnice se odobri. — Sprejmejo se predlogi glede nadzorstva nad trgovino z umetnimi gnojili, z oljnatimi pogačami in s semenom, glede splošnega vinskega davka; potrdi se prememba statuta dež. zavoda za zavarovanje goveje živine. Dovoli se 600 K letne pokojnine duh. Antonu Manzini; da se 100 K letne miloščine A. vdovi Bettiol za sina; čipkarski šoli v Velikem Dolu se dovoli 600 K podpore, jednaki v Sovodnjah 200 K; 400 K se dovoli pokojnine vik. Alfonzu Poljšaku kot biv. pom. učitelju pri Sv. Tomažu; za vodnjak v Kalu 1700 K; za most čez Nadižo v L o g e h 1200 K in 500 K za popravo ceste Log e-R o b i d i š če, za popravo strmine na cesti N a b r e ž i-n a - S l i v n o 200 K; za napajališče v V o-g 1 j a h 650 K; za razširjenje ceste K o b a-rid-Svino 400 K; kat. pol. gospodar. I društvu v Kobaridu 2(ki K. I Več prošenj se je odstopilo dež. odboru. I Pettarin je interpeliral vlado, zakaj ni | bil predložen v najvišje potrjenje pred 5 i leti sklenjeni-novi občinski zakon. Prihodnja seja v pond. ob 10. dop. Družba sv. Cirila in Metoda. Moška podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Gorici bo imela v soboto, dne 12. t. m. v hotelu pri zlatem »Jelenu« svoj redni letni občni zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. — Slovenci, pridite v velikem številu z nasveti, kako pomagati naši pre-potrebni šolski družbi. V protest na nesramni napad »Slovenca«, darujejo za družbo sv. Cirila Metoda A. Sfiligoj 1 K; L. Kranjc 1 K; J. Fabčič 1 K; Mica, t K; D. Fcigel 1 K; Josip Dekleva, trgovec v Gorici 4 K. - Živeli darovalci in posnemovalci! Darovi so najboljši odgovor na nesramen napad! Za družbo sv. Cirila in Metoda K 5 iz nabiralnika v Črničah; poslal g. Franc Basa, nad učitt!j. Čepovan. — Ob poroki g. Fr. Berce z gdč. Avg. Šinigoj iz Dornberga nabrali za družbo sv. C. in M. 6 K 52 v. Denar se je odposlalo glavni družbi v Ljubljano, Domače vesti. Prvi tečaj je končal — kakor čuje-mo — na gimnaziji, še bolj pa na realki I precej neugodno. Temu kriv bo pač novi I učni načrt, ki je sicer dobro mišljen, a j neizvedljiv na tako močnih zavodih, ka-I kor so goriški. Saj ima tukajšnja gimnazi-I ja' med vsemi zavodi v Avstriji, izvzemši I Galicijo, največje število dijakov (64 1!) I Nemcem bi napravili za tako število go-I tovo kar tri zavode. Tako'ima na primer [cela kočevska gimnazija manj dijakov, I kakor I. razred naše gimnazije! I Naslov cesarskega svetnika le dobil I naš rojak g. Rud. Z a r 1 i, ravnatelj po-I možnih uradov pri kranjski deželni vladi, I ki je stopil v stalni pokoj. I »Cirllmetodarlja«. — »Slovenec«, 3 glasilo ljubljanskega škofa, je zagrešil zopet grd napad na družbo sv. Cirila in Me- toda. Ta list piše: da. je » c i r 11 m e t o - d a r i j a svobodomiselna komedija«..... da naj »naše (klerikalne) organizacije začnejo brezobziren boj. zopet liberalno cirilmetodarijo«..... »da je vsakega katoličana sveta dolžnost, da nastopi zoper cirilmetodarijo z vso silo»..... »cirllme-todarlja je protinarodna in strup za narodno idejo«..... »cirilmetodarija je pesek v oči«......»fantovsko in dekliško organizacijo treba mobilizirati zoper poizkuse cirilmeto-d a r s t v a»..... »Kdor da le e n v i- n a r za c i r j l rn et o d a r i jq, podpira liberalizem in ne more biti več pristaš katoliških in ljudskih načel....... na koncu napoveduje neizprosen boj družbi sv. Cirila in Metoda. V svoji skrajni podivjanosti kliče »Slovenec«: »S cirilmetodarijo na prag!«: — — — Kaj tako nesramnega še nismo Čitali. Družba sv. C. in M. je obrambna družba, ima plemenit namen, ohraniti slov. narodu slov. deco v narodno ogroženih krajih. Družba ni čisto nič politično barvana, marveč ima pred seboj samo svoje jasno začrtane namene. Šole in vnet, katere vzdržujejo, so take, da se ne more nikdo nad njimi spodtikati! Sedaj pa pride »Slovenec« s takim podlim napadom na našo prepotrebno družbo. Nimamo besed, da bi dovolj ožigosali satansko početje »Slovenca«. Z njegovim napadom morajo biti najbolj zadovoljni Lahi in Nemci, ker ti želijo, da bi družba razpadla; v t e j ž e 1 j i s e j e p r i d r u ž i 1 n a š i m n a j v e č j im s o v r a g o m ljubljanski »Slove-n e c«. Družba dela tudi na Goriškem ter vzdržuje n. pr. v Krminu slovensko šolo. »Slovenec« p?, v svoji slepi strankarski strasti želi, da bi taka le potrebna Šota prenehala, ker hoče ubiti družbo, ki jo vzdržuje. Laški liberalci kričijo radi te šole; z njimi tuli katoliški »Slovenec«! Lepa družba! Kdo se more u. pr. v čem spodtikati nad omenjeno Šolo v Krminu. Tako je katoliška, da bolj ne more biti, pa obrani i bna je, nujno potrebna ob meji. Ali take-le | šole bodejo v oči »Slovenca«, želi jim pogin, ker hoče uničiti družbo. Ali ni »Slo-venčevo« početje izdajalsko, herostratsko, ni besed dovolj, da bi prav zavrnile podlo protislovensko gonjo »SloveuČevo«! O d g o v o r i m o n a n j o s t e m, da naberemo prav obilo darov za družbo sv. Cirila in Metoda! Nadškof In knez je prišel včeraj v poslansko zbornico branit »Mont« pred škodo, ki bi mu nastala vsled ustanovitve deželne hranilnice in posojilnice, kakor je razvidno iz poročila o "včerajšnji seji.'Pa kaj se je zgodilo? Meizlik je zahteval, naj se odstavi z dnevnega reda ta točka ter I naj pride na dnevni red ob drugi priliki. [ Njegov predlog je padel, glasovali so zanj I samo laški klerikalci in nadškof. Sprejet je bil predlog, da se ustanovi tak deželni 1 denarni zavod. Nadškof je napravil gesto, ki je pokazala, da ne odobrava postopanja slovenskih klerikalcev, ki niso hoteli glasovati za njegov, škofov predlog, izrečen po dr. Meizliku. Zapustil je jezno dvorano, njemu so sledili laški klerikalci. Preduo je šel nadškof iz dvorane, je vrgel še pomembno srdit pogled na slovenske katoliške poslance, izvoljene tudi I z »Montovim« denarjem. Kuhala se je ne-I volja v njem in sam pri sebi si je mislil: j »Toliko sem jim dat za volitve, sedaj pa I imam jaz in Mont tako zahvalo!« i Zveza Pajer-GregorČlč trdno drži.— [ Pokazalo se je to najočitnejše v včeraj-I Šnji seji. Laški liberalci in slovenski kle-[ rikalci so glasovali skupno proti temu, kar J je hotel škof. Meizlikov predlog je padel. [ Zveza Pajer-GregorČič je pokazala, da je J trdna ter da se ne kloni niti pred nadško-1 fom. Gregorčič se rtič ne boji škofa, zato I je glasoval s svojimi proti škofovi volj« in I bil najbrže vesel, da je vzročil s svojim I ravnanjem odhod nadškofa in prosta iz I zbornice! Ali kaj porečejo pobožni volilci I Manfredovi, Mariničevi, Zlobčevi itd., ko i izvedo, da delajo njihovi s pomočjo vere j in cerkve izvoljeni poslanci proti škofu v I deželni zbornici? .loj, joj, kaj bo? Kako I pohujšanje! I Poročilo o deželni nc< lšnlci je bilo v-I čeraj na dnevnem redu dež. zbora. Izro-I ceno je finančnemu odseku. Šele sedaj je I prišlo na dnevni red, dasl je bil glavar po I statutu dolžan takoj predložiti poročilo o I prekoračenju proračuna; že leta 1907., ko 1 je bilo'prekoračenja 350.000 K, bi bil rw> ral to storiti pa ni, ker dela vse po svoje! Pa niti poslanci nimajo poročila o tako važni reči; moral je Bugatto šele zahtevati, da se poročilo natisne in porazdeli. V tej reči hočemo jasnosti! Javnost mora vedeti vse, kaj in kako je s prekoračenjem ter z umobolnico na sploh! Tu gre za občutne izdatke! Podružnica »Društva jugoslovanskih železniških.urad^kav« v Ljubljani,JJsta-^ novni občni 2D^f,tiuib1j*^w;»p'6d»^iijce? »D. j. ž. u.« se vrši v n e d e 1 j o 1 3. t. m. ob pol 5. uri popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani, Kolodvorske ulice, s sledečim dnevnim redom: L.Nagovor predsednika »D. ti. u.«; 2; Podružnična pravila*, 3. Volitev odbora; 4. Slučajnosti. Tovariši, udeležite se polnoštevilno ustanovnega občnega zbora naše prve podružnice! --Zvečer ob 8 uri pa se vrši v »Narodnem domu* družabni večer, na katerega naj-uljudneje vabimo tovariše, njih rodbine iu znance ter prijatelje naše. —Osrednji odbor *\\ j. Ž. U « Zimski izlet v Bohinj. — Tržaška podružnica slovenskega planinskega društva vabi na zimski izlet v Bohinj, ki ga priredi v nedeljo dne 13. februarja 1910. Odhod iz Trsta v nedeljo zjutraj s športnim vlakom ob 5 uri 50-min. prihod v Bohinjsko Bistrico ob 9 uri 28 min. — Povrat v Trst z istim vlakom ob 9. uri in 56 min. zvečer. V Bohinjski Bii,iriei bode ta dan raznovrstna zabava na krasnem sankalv šču, ki je oddaljen ' 4 ure od kolodvora, vozilo se bode s smuči, daljin s sanmi do divnega Bohinjskega jezera itd. Sani za sankanje se dobe v hotelu »Triglav« kjer bode pripravljen ob 1 uri skupen obed....... Udje »Slov. plan. društva < plačajo za rabo sankališča 50 vin. na dan in za rabo sani 60 vin. Planinci! Ta zimski polet Vas vabi v na?o divno slovenske; Švico, romantični Bohinj, ki bode uud:l ta dan vsem krasno zabavo, ter pokazal divote. s kojimi ga je odičila snežna zima. (iostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor ; Trz. podružnice -S. i*. D.« Soška podružnica S. P/ D. priredi o priliki slienega izleta tržaške podružnice v nedeljo dne 13. februarija 1910 izlet v Boh. Bistrico. Športni vlak odhaja iz O o-r i c e ob 7. uri 55 min. zjutraj in i z S v. L u c i j e ob H u r i 33 m i n. zjutraj ter se vrača i/. Bohinja ob 9 uri 56 min. zvečer. K olvlni udeležbi vabi odbor. Dijaški plesni veneefc. -*•- Ob ubranih zvokih bošnjaške godbe so zaključili goriški d:jaki svoje plesne vaje z venčkom dne 5. febr. v dvorani Trg. doma. Polnoštevilno občinstvo je kazalo s svojo navzočnostjo sirtpatije do dijakov. Vsa čast gre pred vsem goriški inteligenci, katera je bila zastopana v lepem številu, nadalje pa vsem drugim udeležencem iz okolice in vsemu dijaštvu. I'odpisani odbor se vsem zato toplo zahvaljuje. Srčna hvala zlasti pa še onim gg., ki so pri vstopnini segli nekoliko globokeje v žep. Ootovo nam nihče ne bo zameril, če smo nehot«-kakega izpregledali. Predplačila so dali torej sledeči gg. prof. Seidl 20 K; prof. Povšlč 3 K: prof. dr. Orcgorin 5 K; prof. Žnideršlč 5 K; po 2 K sledeči gg.: Milton Klavžar, dr. Podgornlk. tv. Ivančič & Ku-rinčič. prof. Vazzaz, neimenovani poročnik, Jaki!. GregoriČ, A/Strekeli, Cuk; dr. Dereani 8 K; ravn. Bežek 5 K; proi. Ma» stnak I K; dr. Vilfan 5 K; tv. Černetič 4 K; dr. Puc 6 K; Ogoj 1 K; g.a dr. Piklova C* K; neimenovani 7 K: prof. Košnik i K; dr. Sket -4 K; šol. sv. Novak 3 K; vi. sv. Simzig 5 K; A. Gabršček 6 K: sedmošolec Juvančič A K; g.a dr. Treo 3 K; dr. Krzen 3 K; g. Poveraj 3 K; šestošolec Zorzut 40 vin. Še enkrat torej vsem za vse srčna zahvala. Odbor. okoličanov. Pogled na pestro množico občinstva, ki se je zibalo ob prijetnih valjčkih, je spravil iz ravnotežja tudi marsikoga, ki je mislil le gledati in ne plesati. Pa sai ni nič čudnega. Marsikoga je gnala v dvorano tudi radvednost, da bi spoznal kako masko,:. ki se mu je zdela po kretnjah tako znana. Med maskami smo opazili krasno skupino pirotov, Turke. IMiuaka, Angieža, kralja, viteza, različne domffio, "Vriike SIoTfcrjke o narodni noši itd. — Pohvalno moramo omeniti gospo Medved, ki je prav gostoljubno stregla gostom. Pozabiti pa tudi ne smemo na pa-jaceljha K. in S., ki sta res imenitno zabavala občinstvo s svojimi burkami. Skratka sokolova maškarada ostane še vedno ena najlepših zabav, ki nam jih nudi predpust. »Sokol« v Mirnu priredi v soboto 12. t. m. predavanje pri g. Fagaucli ob 8. uri zvečer. Predaval bode g. učitelj A. Ferlat >0 razvoju naše zemlje«. G. predavatelj nam je obljubil tudi predavanje o Halcjc-vem kometu, kar bode marsikoga zanimalo. Kdor bo pa hotel to umeti, naj pride že v soboto k prvemu predavanju. društva in kako, da ljubi Bog dopusti, da se njih sabljice krhalo ob njej, med tem kc njih krščansko, fcristjansko, katoliško, pravo in na pravi podlagi sloneče '— oh, oh, oh! Pika! Sokolski vrstnik- Sokolova maškarada. — Na pustni torek se je vršila običajna Sokolova maškarada. Prostorna dvorana »Trg. doma« je bila nabito polna raznovrstnega občinstva. Naj omenimo le, da je plesalo čet-vorko nič manj nego 85 parov. Vsak je hotel preživeti še par veselih uric predpu-sfa-in se zabavati v prijetni družbi. Kljub slabemu vremenu, je prišlo vendar nekaj Zveza narodnih društev. Pevsko in bralno društvo »Naš Prapor« v Pevmi naznanja, da se* vrši v nedeljo, dne 13. t. m. po blagoslovu, v gostilni gosp. Mihaela* Brezigarja redni letni občni zbor. Odbor. h Breginja. — Podpisani se najsrčne-je zahvaljuje našemu g. pevovodju F. Faj-gelu, učitelju v Sedlu, za njegov trud in požrtvovalnost o priliki veselice. Nadalje se zahvaljuje naši splošno priljubljeni g. Dragici Pavšič, sedaj voditeljica dvuaz-redne šole v Brcginju, za njegovo neumorno delovanje pri igri »Ne kliči vraga«, kakor tudi za nabiranje daril za šaljivo srečkanje. Zahvaljuje se vsem vrhu igralkam iu igralcem ter vsem onim, ki so s čimur pripomogli, da je bila veselica kljub slabemu vremenu tako dobro obiskana. Zahvaljujemo se tem potoni tudi onim, kateri so hujskali, da se ni treba vdeležiti veselice! Odbor bralnega društva *Stol- v Breginju. Podbrdo. — Na Svečnico je imelo naše Bralno in pevsko društvo veselico, katera se je nad vse pričakovanje krasno obnesla. Skrbelo nas je spričetka, da nam dež pokvari vdeležbo, kar se pa ni dogodilo. Opazili smo goste iz Kanala, Sv. Lucije, Podmelca. Grahovega, Hudejuž-mj, in raznih krajev Gorenjskega. Ldcn je še celo iz daljnega Nemškega Ruta prišel kljub snegu in deževju. Posebno krasno je bila zastopana Sv. Lucija, odkoder je bila domalega vsa inteligenca. Vsem vde-Icžnikom izrekamo srčno zahvalo, ker so s tem pripomogli k tako krasnemu uspehu, kateri mora imponirati tudi nasprotnikom. Tudi od domačinov je bila vdeležba nad vse povoljna. Posebno nas veseli, da so b!fi vdeležniki tako zadovoljni s petjem kakor z igro, za kar se je društvo z vsemi močmi potrudilo. Po vsporedu se je razvil ples, kjer se je vrtelo staro in mlado, kmet in gospod. Vse se je tako neprisiljeno zabavalo, kakor že dolgo ne tako. Mnogo je pa k lepemu uspehu pripomogel že znani klevetni dopis v »Pr. L.«, kateri ie v.spodbode! fante, da so se poleg predsednika g. Firma in deklet z vsemi močmi potrudili za čim lepšo prireditev. Naravno je tudi. da je čisti dobiček nepričakovano povoljen. Od prebitka je društvo darovalo podružnici družbe sv« Cirila in Metoda pri Sv. Luciji 10 K. Za že sedaj krasno m lepo vrejeno knjižnico se bode zopet vku-pilo lepo število knjig, po katerih bodo či-tatelji kaj pridno segali. Omeniti nam je pa še, da so naši ljubi Tersoglavci že davno poslali upanje, tla naše društvo vrag vzame, tja za deveto goro. Sedaj ie še gledajo.in se kislih obrazov čudijo, kako ta peščica teh preklicanih naprednjakov brani in vtrjujc svojo trdnjavo v podobi Triovrta-ifertii |B |oipototkt vtsti. Zadružna enketa, katero je sklicalo »Gor. kmetijsko društvo, se je vršila pred 8 dnevi v Gorict"2asfopariih je bilo 13 zadrug. Gre za to, da se doseže spora^ zumno delovanje po zdravih principih klc-tarske tehnike in trgovine. Sklenila se je v principu ustanovitev zveze viti a r s k i h z a d r u g. Politični pregled. Klerikalci pri volitvah, — V Brnu na Moravskem se je govorilo v deželnem zboru o priliki verifikacije klerikalca Hol-ba o klerikalnem vplivanju in o klerikalnih sleparijah pri zadnjih volitvah. Proti izvolitvi klerikalca Holka je bil vložen protest. Dognalo se je sleparstvo in podkupovanje glasov s pivom. Poslanec dr. Loifcrt je predlagal sledečo resolucijo: Poživlja se visoko vlado, da z a b r a n j u j e z v s e m i z a k o n i ti m i s r e d s t v ' zlorabo ve r e, v er o n a-u k a i n cerkvenih uprav pose b-n o pa zlorabo p r i ž n i c e v politične in volilne na m e n e. Ta resolucija je bila sprejeta z veliko večino. Proti so glasovali samo klerikalci in veleposestniki. Klerikalci so pač povsod enaki, z denarjem in s strahovi, namalanimi strahovi o peklu, o večnih kaznih zmagujejo. Odgodena sta štajerski in Češki deželni zbor. Razne vesti. Na pustno nedeljo je bilo na Dunaju v 76 cerkvah ravno 1000 porok, 400 več kakor lansko leto. Duhovniki so poročali po deset parov h kratu. Največ se je poročilo delavcev, kjer je manj premislekov in tudi manj dote. Kuga v Moskvi. — V Moskvi so zbo-Ičli nekateri na kugi. Med ljudstvom vlada velika bojazen. Listi ne smejo poročati o tem. V RoOerdamu je neki star neznan mož ranil 13 letno deklico z nožem v prša na ulici. Storilec je zbežal. Garderoba papeževa. — Med vsemi evropejskimi vladarji ima papež Pij X. najbogatejšo in nadragocenejšo garderobo. Vse obleke so posute z dragimi kamni. Posebna čreda petdesetih ovc daje volno za papeževe obleke. Prstanov ima izvanredno mnogo in marsikateri med njimi reprezentuje precejšnje premoženje. Kristus ni imel toliko oblek, njegovi namestniki pa izdajajo ogrqmne svote za zunanjost. Največja šola. — Največjo šolo so otvorili v New-Yorku. Poslopje ima 23 nadstropij in 200 sob po 50 učencev, tako da lahko šolo obiskuje 10.000 otrok. Frekventacija avstrijskih srednjih spi. — Začetkom šolskega leta 1909/10 je bilo na gimnazijah 95.319 (med temi 2689 učenk) in na realkah 48.067 vpisanih učencev; vseh skupaj torej 143.386 srednješolcev. Po posameznih kronovinah pripade na Niž, Avstrijo 12.271 gimnazijcev in 9590 realcev, na Gor. Avstrijo 2161 gimnazijcev in 805 realcev, na Salcburško 565 gimn. in 333 real., na Štajersko 3070 gimn. in 1739 real., na Koroško 1032 gimn. In 397 real., na Kranjsko 2175 gimn. in 782 real., na Primorsko 2728 gimn. iu 2049 in 835 real., na Češko, na čeških gimna-real., na Tirolsko in Predarlsko 3774 gimn. zijali 10516, na nemških gimn. 7345, na čeških realkah 10365, na nemških 5129; na Moravsko na, češke girnrL 4707, ita nem. gimn. 3418, na čeških realkah 4603, na jientških 4111; na Šlezijo 2031 gimn. in i550 real., na Galicijo 33632 gimn. in 3866 real., na Bukovino 5118 gimn. in 746 real.. na Dalmacijo 1324 gjnin, in 619 real, Zanimivo je opazovati razmerje med številom gimnazijcev in realcev. To se lahko povzame is vsega: čim kulturnejšarna^r prednejša je dežela, čimveč je v njej obrti in prometa, tem večje je število-realcev v primeri z gimnazijci. Le poglejmo si Tirolsko — okroglo 3780 gimn. proti 835 real., torej kakih 22% real. aH Gor. Avstrija okrog 36%, Galicija samo 11%, Bu-kovina le 12%. Nasproti pa Niž. Avstrija 78%, Moravsko — češki zavodi 98%, nemški celo 120%, Češko — češki zavodi 98%, nemški okrog 70% realcev v primeri z gimnazijci. Pri nas na Kranjskem je razmeroma še dokaj ugodno razmerje; zakaj upoštevati se mora, da je na ljubljanski realki precej tujih učencev iz sosednih kronovin. Razmerje gimn. proti real. je 2175:835 ali reducirano: na 100 gimnazijcev skoro 38 realcev. Podružnica »Lege« v Trstu. — Mestna podružnica »Lege Nazionale« je imela te dni svoj letni občni zbor, ki je zopet enkrat pokazal Številke dohodkov in stroškov italijanske fabrike »deli' italianita delle terre..... slave«. V minolem letu je imela tržaška podružnica »L. N.« K J 21,546 dohodkov. Sam »Piceolo je nabral za »Lego« 51.442 K. »Narodnega kolka« v, prid Legi razprodalo se je 819.275 kom. Členov šteje »Lega« v Trstu do 10.000. Delo »Lege« je dovolj znano: 23 ljudskih šol, 17 otroških vrtcev, 19 večernih šol za odrasle, 4 analfabetski tečaji, štipendiji, čevlji, obleke, knjige ubogim otrokom. Glavno, kar pada v oči iz blagajniškega poročila »Lege« je številka: 92 tisoč kron je tržaška podružnica izročila glavnemu vodstvu »Lege«, To pomcuja, da najmatije denarja rabi v Lega« v Trstu in okolici. Zakaj? Poročilo pravi: ker se za italijansko Šolstvo na tržaškem briga občina. Ta občina namerava sedaj prevzeti na svoje stroške tudi Legino šolo v sv. Križu, kakor se je to zgodilo z ono pri Sv. Ivanu. Po tem pride na vrsto Skedenj in prej nego slov. otroci v Rocolu itd. dobe zdavnaj zaželjene šole, poskrbita Lega in občina za šolske palače tudi v Bazovici aH na Proseku, Če se oglasi le petorica slovenskih izrodov in trojica regnicolov. Trst torej ne potrebuje Lege, ali Lega potrebuje Trsta ker glavno Legino delo je v Istri, na Goriškem in v Dalmaciji. Na obč. zboru »Lege« slišalo se je pohvalnih besedi na adreso italijanskih uradnikov v Trstu, ki so se odzvali pozivu »Lege« s tem, da so se obvezali, da bodo redno plačali vsaki mesec po 30 ali več stotink. Uradniki »Assicurazioni Generali« — društva, ki dela toliko s slovanskimi deželami — bili so prvi, ki so prihiteli »Legi« v pomoč, da bi vspešno širila Italijanstvo. Sedem oseb ubitih. — V Feniksu, v Arizoni v Ameriki je dirjal avtomobil s semimi osebami proti kamenolomu. Delavci so svarili ljudij, češ, da se bo v najkrajšem času razstelila velika skala. In res. Dinamit je eksplodiral in vseh sedem oseb so ubili kameni. Mož s 30 ženami. — V New - Yorku sq zaprli barona Miillerja iz Los Angeles v Kaliforniji, ki se je poročil s tridesetimi ženami. Živel je z ženo toliko časa, da mu je izročila svoje prihranke,fpotem jo je zapustil in si poiskal v drugem kraju drugo ženo. Po njegovem lastnem mnenju ni na svetu nič lažjega, kakor pregovoriti ženo za poroko. Novi nuncij na Dunaju. — Sedanji nuncij na Dunaju Granito di Belmonte si je omajal svoje stališče s svojim nesrečnim vmešavanjem v VVahrmundove aferp. Granito postane kardinal in njegovo me-sto doseže znani benediktinski pater grof Galen, spovednik prestolonaslednika Frari j Ferdinanda. Tako poročajo nekateri nemški dunajski listi. (Dalje na četrti strani.) Priporočamo našim gospodinjam pravi, :jFfeffiKGXOV: kavni pridatek z tovarn ško znamko :kavni mlinček: ._..:. iz zaorebške tovarne. Q..¦¦.¦• ;aH.Yif«l.K;i>N.'V TOV t-i-fl i *>.-ft.;;L iY».:TtlvW' Brzojav brez žice v žepu. —- Iz Mo nakovega poročajo, da se je tarn posrečilo prof. Cerebotaniju konstruirati za brezžični brzojav aparat, ki se da nositi v žepu. Prejemna postaja obstoji iz aparata, podobnega kronornetni in ima na okrogli plošči razna znamenja. Na dveh krajih so zareze, kamor se pritrdijo žice. Poleg-tega ima prejemnik brzojavke palico in žico. Palica ima kovinasto armaturo. Brzojavke se lahko odpošljejo na daljavo 30 do 40 km. Brzojavka se čita z okrogle ploščice aparata, kjer kazalec kaže razne črke, kakor jih brzojavi odpo-šiljalec. Dosedanje vesti o aparatu so prav ugodne. Mali oglasi. HaJmanjSa pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obaelnejši se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSc inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je mnnjSlh trgovcev in obrtnikov v Gorici, ..•_..--------.--------estl|) |lihfi lnjhna. Zelo pripraven lokal za prodajalni m oflrla takoj v najem v Kapucinski ulici štov. •i. - Natančneje se izve v »(Soriški ljudski posojilnici* v Gosposki ulici št. 7. jVJaratfoo čistile za zobe Eustomaticus v prahu ali v ceveh dr. Alfonza Milani ja. j« edina >mcs naravnih snovij, ki ne škoduje zdravijo. ,in je edino čistilo za zobe, ki daje -- pravo beloto. Zdravniške in zobozdravniške avtoritete bodisi italijanske ali tuje priDoznavajo. da je to čistilo najboljše. Dobiva se v vseli glavnih prodajalnah. Naznanilo. Slav. občinstvu se uljudno naznanja, da je z 4. dnem lega meseca prešla trgovina s porcelanom in steklom g. A. Fonzari-ja v Gorici v Ra štel j a v slovenske roke. — Isto je prevzel Josip Bregaht, koji se slavn. občinstvu najuljudneje priporoča. Pozor! Dobri) vpeljana, 10 let obstoječa, nianutakturna trgovina, ki nese letto 25-000, dO 30.000 kron čistega dobička — se proda s hišo vrecl. Dokazi na razpolago. — Vprašanja na naše upravništvo. lidlikevaaa pehanja h tbitiUm Karol Draščik v Gorici na Kernuv(lastni lili) zasuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vin« In 11 ker J* na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦ar* po Jako zmernih cenah. *"*• Sans souci najboljša tazemska znamka napravljena po francoskem načina. Grami eremant, Carte Or, Asti spumante. Gennaro Ossoinack — Reka odlikovana klet šampanjca. Ceniki na zahtevo gratis. Ko zdaj že vsak po zraku leta, bodočnost zračna se obeta, le vsak *0H0» naj si prišpoga, da mu ne bo pretežka noga. Kdor |ia ne mara pod nebo, po zemlji rabi naj Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da otvorim v četrtek 10. t. m. I v Gorici Via Smole it 6 | modno trgovino za gospode in dame ter se tem potom za obilni obisk najtopleje priporočam. Ker izdelujem kravate in perilo sam, zamorem z najboljšim blagom najcenejše postreči. Spoštovanjem Engelbert Skušek Ljnbljaaa — Gorica. J. Medved, Gorica Tekališie. Josipa Verdi it. 32.' J| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici jj» >v itd. s (tido- «6 H registrovana zadruga z neomejenim jamstvom, NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« jo z nzirom na premenjena in dne 21. decembra 190'. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra i90f>. sklenilo za leto Miuti. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom popojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želj: izposojevalca določi tudi na lu ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/»% prispevka v posebno rezervo v.a m« rebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,% večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni,po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec*. Nova pravila fo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. 8» 1» 8» 2* s» 8» S* 8* a* 3» d »s|>o(loin gostil aičarj^ m in drugim s« n'juJno naznanja, da' je izšel nov s!o-* enski c«oik gramofonov in ploSf, dvokoles, šivalnih strojev it? vito nizkimi cenami pri Batjel ! Gorica Stolna ulka 3-4. , Tam je velika zaloga vt>a- ' kovrstnih gramofonov o