Štev. 17 TRST, ponedeljek 17. januvarja 1910 Tečaj XXXV IZHAjA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pfsamlčne štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2 O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ---Plačljivo in utožljivo v Trstu. = NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti je moć! za celo leto 2<» K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n;t- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Naročnina na nedeljsko Izdanje EDINOSTI" stane : sa oelo leto Kron 5*SO, za pol leta Kron 2 80. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio 6a!atti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. . „■........- Poštno-hranilnični račun St. 841 652. TELEFOM St. 11-57. VčerajSni shod pol. društvo »Edinost« izpal naravnost sijajno. Gledališka dvorana ,N. D." je bila polna, kakor redko-kedaj. Dr. S 1 a v i k jc otvorii shod imenom pol. društva rEdinost", povdarjaje, da pol. društvo leto ne bi moglo bolje zaključiti kakor s shodom, na katerem poda račun o delpvanju deželnega in državnega zbora. Moč in uspeh strank se pokazuje o volitvah. Mi nastopamo o volitvah, ne zato da bi dosegli dejanske uspehe, ampak zato, da pokažemo eksistenco onim, k1 nas uta;uje}o. Zadoščenje imamo danes, da ćc že nismo mogli poslati v tržaški deželni zbor, oziroma mestni svet svojih za Mopnikov, sede v istem taki zastopniki drugih strank, ki so prišli v omenjeni za->top z našo pomočjo. Ako vam poročamo o delovanju v drž. in dež. zboru, storimo to zato. ker smatramo, da gre isto delovanje na račun pol. društva. Sadovi volitev dozorevajo v dež. in drž. zboru. To delovanje gre na račun pol. društva, ker sedi v drž. zbor i preds. pol. društva »Edinostcf a v dež. zboru ves odbor in predsedništva pol. društva, ker slone vsa bremena na onih in istih osebah. Treba bo torej, da pridemo v tem oziru do tega, da si razdelimo bremena. Prosil je konečno zborovalce, naj vzamejo na znanje poročila, ki jih bodo slišali, ter podal besedo dr. Ryfcaru. Poslanec dr. Ryb&? je v dolgem, na Široko zasnovanem govoru podal svoje poročilo o dogodkih v dunajskem parlamentu, ter je v zadnjem delu svojega govora posegel tudi v domače življenje avstrijskih Slovanov. Po kratkem uvodu o ravnokar vrše-č h se volitvah v angleški parlament je rekel govornik, da se morajo na Angleškem, kjer je zibel parlamentarizma čudom čuditi temu, da se v avstrijskem parlamentu bijejo najhuji boji radi stvari, ki so same ob sebi umevne. Vsi c:ii, ki so mislili, da v parlamentu splošne volilne pravice ne bo več narodnih bojev, se ču-lijo ljuto prevarjene. Tudi mi obžaljujemo narodne boje, ker ti ' ovirajo reševanje druzih vprašanj, ali prisiljeni smo v to borbo, ker gre za našo ekzistenco in ker je narodno vprašanje pri nas tudi vprašanje kruha. Na razsežno je govornik obrazložil, kako si hočejo Nemci in Italijani na vseh poljih javnega Življenja ohraniti koristi in P O T) * T S T E K. Oi> Igralec. *OMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. H us L i pjirtRl K. M. lJoH'oievrtbij. Poslovenil K K. Toda jaz sem se vsled nekakega čudnega hudomušja nalašč sklenil rdeče, zapazivši, da je prišla že sedemkrat po vrsti. Uverjen sem, tia je bilo pri tem precej samoljublja; zahotelo se mi je spraviti gledalce v strmenje z brezumnim riskom in — o, čudovit občutek, — spominjam se razločno, da me je res hipoma brez vsakega izzova samoljublja prevzel strašen pohlep riskovanja. Nemara se duša, pro-šedsi toliko občutkov, ne nasiča, ampak le razdražuje in zahteva še občutkov, vedno silneje in silneje do popolnega utru-jeDja. In res ne lažem, da bi bil vrgel petdesettisoč forintov na eno stavo, ako bi bančna pravila to dovoljevala. Okoli so kričali, da je to noro, da prihaja rdeča že štirinajstih. „Monsieur a gagn«'? deja cent mllle {lorins1)," se je razloge! glas kraj mene. >) (Jftspod je priigral /,<» stotisoč forintov. dobrote privilegiranega naroda. Ves boj, ki se bije v avstrijskem parlamentu, je boj med zatiralci in zatiranimi. Radi teh bojev tudi ni mogel parlament priti do nikakega pezitivne^a delovanja. Nato je govornik razpravljal žalostno poglavje iz življenja avstrijskih Slovanov. Razpravljal je o vzrokih, zakaj, da mi Slovani, dasi smo v večini v tej državi, ne moremo priti do politične veljave. Najprej je kriv temu tudi sedanji volilni red, ki je uvel pač enako volilno pravico za posamično osebo, ne pa za posamične narode. Drugi glavni vzrok pa je, na eni strani neslovansko vedenje Poljakov, na drugi strani pa žalostna razcepljenost strankarskega življenja med nami Jugoslovani, a še bolj med Čehi. To upliva slabo tudi na razmerje med slovanskimi poslanci na Dunaju, za kar je govornik navel par drastičnih izgledov. Veliko zlo je tudi to, da se pri nas radi vsakega koraka hitro obsoja poslance, ne da bi se poznalo vzroke, ki so mu dikti rali taktiko in ne da bi se čakalo na vspeh njegovega koraka. Nato se je bavil govornik z obžalovanja vredno napetostjo med Hrvati in Srbi v Bosni in Hercegovini in je ogorčenimi izrazi obsojal divja' nje gotovih strank na Hrvatskem proti možem hrvatsko srbske koalicije, ki so si nadeli plemenito nalogo, da odpravijo za vse Slovane usodni spor med Hrvati in Srbi. Po dogodkih zadnjih časov se je vsa Evropa zainteresirala za jugoslovansko vprašanje in to bi bil za nas prevesel dogodek, ako bi bile razmere med nami take, kakor bi morale biti. Tu se je začel govornik baviti z našo tržaško slovensko politiko in je izborno pobijal razne napade, ki se ponavljajo zopet tudi zadnji čas toliko na to našo politiko, kolikor tudi na njegovo osebo. Vsaj na nekoliko vspehov moremo kazati in zato smemo tudi zahtevati vsaj toliko, da se nam priznavajo pošteni nameni. Povzdignjenim glasom je vskliknil govornik : „V hudih bojih smo z narodnimi sovražniki in socijalno demokratičnimi nasprotniki, ali nobenkrat sa ša ni dogo-dilo. da bi hoteli ti nafti nasprotniki kateremu naših boriteljev očitati kako nepo& eno dejanje P Tembolj moramo zahtevati o 1 lastnih rojakov, da nas ne sodijo krivično. V zaključku svojega govora se je bavil govornik še z razmerami med pripadniki raznih slovanskih plemen v Trstu, katere razmere po njegovem mnenju tudi niso take, kakor bi morale biti. Njegovo stališče je: Slovenec, ki živi v hrvatskih krajih, pridruži se stremljenjem hrvatskega naroda, a Hrvati in Srbi v Trstu, kjer je kompaktna masa slovenska, naj se bore skupno s Slovenci za cilje slovenskega naroda. Takim postopanjem bomo koristili bratu, slovanski skupnosti in s tem tudi — sebi. .. Kakor doslej, tako ne bomo mi tržaški Slovenci tudi v bodoče delali nikake razlike med Hrvati, Srbi in Slovenci. Govornik je zaključil izrazom trdne vere, da nam bodočnost prej ali slej prinese narodno edinstvo, posebno pa skupnost književnega jezika. Ves ta krasni govor je bil spremljan od množice z glasnim pritrjevanjem, a na zvršetku je žel govornik burno odobravanje. Dr. W i 1 f a n je poročal o delovanju v dež. zboru in povdarjal posebno, da nas čaka še mnogo bojev, prej ko bomo dosegli priznanje svojih zahtev od strani ita-lijciisko-liberalne večine, ki ni predstavi-teljica celotnega italijanskega naroda, ampak le predstaviljica ene stranke, kateri nerekuje vse njeno javno delovanje, narodni fanatizem. Pod krinko uljudne zu nanje forme, skriva italjanska večina v mestnem svetu največje sovraštvo proti vsemu, kar je slovensko. Na drugi strani je proti slovenski manjšini socijalno-de-mokracija. ki razvija sicer jako lepe, a večinoma neizvršljive ideje. Ta stranka ni } v riarednem oziru nič bolje, od italijansko-liberalne stranke. Da čuva videz internacionalizma, se pospne ta stranka do kake platoniške izjave v ko *ist našim kulturnim postulatom, a kake dejanske pomoči od te stranke nimamo pričakovati. Tudi dr. \Vilfan je žel za svoja izvajanja živahno pohvalo zborovalcev. Toliko na govor dr. Rybara, kolikor na oni dr. \Vilfana, se še povrnemo. BRZOJflUNE UE5TI. Volitve v Angliji. LONDON 16. Do i. ure popolnoči so bili znani sledeči rezultati o volitvah za poslansko zbornico : 43 unijonistov, 37 liberalcev, 6 delavska stranka, 5 nacionalistov. Unijonisti so pridobili 18, liberalci 3 mandate. Na podlagi dosedaj znanih uspehov je vladna stranka zgubila 15 mandatov. Hipoma sem se streznil. Kako? Sto tisoč forintov sem priigral ta večer? Kaj mi je treba več! Vrgel sem se na bankovce, jih stlačil v žep, ne da bi štel, pograbil zlato, vse zavitke in stekel iz vokzala. Naokrog so se vsi smejali, ko sem šel skozi sobe, videč moje natlačene žepe in vsled teže zlata nesigurno hojo. Menim, da je bilo več nego pol puda.1) Nekoliko rok se je stegnilo k meni. Razdajal sem s polnimi rokami, kolikor sem zagrabil. Dva Žida sta me ustavila pri izhodu. „Vi ste smeli! Vi ste zelo smeli! Toda odpotujte jutri prav gotovo, če ne vse zaigrati..." sta mi rekla. Nisem ju poslušal. Drevored je bil temen, da niti svoje roke nisi mogel razločevati. Do hotela pa je bilo pol verste.2) Nikdar se nisem bal tatov, ne razbojnikov, še majhen ne; niti sedaj nisem mislil na nje. Neznano mi je, na kaj sem mislii med potjo. Brez misli sem šel. Občutil sem samo strašno slast uspeha, zmage, mogočnosti, ne znam se izraziti. Migalo mi je pred očmi tudi Pavlinino obličje: pud = 40 funtov. '-) verstu = nekaj nad cn kilometer. Khuen Hedervary na Dunaju. DUNAJ 16. Khuen-Heder\vary je dospel sem ob 7. zvečer. Jutri ga sprejme cesar v avdijenci. Pozneje je dospel We-kerle ; tudi njega sprejme cesar v avdijenci. Nov turški veliki vezir odlikovan. CARIGRAD 16 Sultan je podelil velikemu vezirju ll^ikki-begu medziž.a- red z briljanti in šejk ul islamu veliki kordon osmanlije reda. Nabava za srbsko armado. BELGRAD 16. Ker je tvrdka Schnei-der-Creuzot dovolila zahtevane popuste, je sklenila srbska vlada, nabaviti dobave za armado pri tej tvrd k i Vojni minister je pooblaščen, da sklene s tvrdko pogodbo za nabavo. Ministerski svet se je pečal s konfliktom med princem (rjorgjem in mestnim prefektom Alimpičem. Kakor se čuje, je sklenil ministerski svet, da ne sprejme AlimpiČeve demisije, pač pa mu se da zadoščenje s tem, da se bo napotilo princa, (jjorgja, da zapusti Belgrad za nekaj časa in se poda v inozemstvo. Sodi se, da kralj pritrdi tej rešitvi. Odlikovan italijanski senator. RIM 16. Kralj je podelil zgodovinarju. senatorju Villariju red Annunziata. Dr. Fran M\i: Napoleonova Ilirija. Iz Zagreba 4/1 I Minolo sredo je imel v tukajšnji mestni hiši dr. Fran Ilešič iz Ljubljane predavanje o „Napoleonovi Iliriji". Dvorana je bila natlačena občinstva. Mestni župan dr. AmruŠ je najprej pozdravil gosta v imenu glavnega mesta Hrvatske. Zatem ;e povdarjal bratsko ljubav, ki veže Slovence in Hrvate, na-glašivši, da je ljubljansko mestno zastopstvo imenovalo tri ulice s hrvatskimi imeni. Dr. Fran Ilešič je nato, zahvalivši se za prisrčen vsprejem, pričel svoje predavanje o „Napoleonovi Iliriji", navedši politične, socijalne in kulturne odnošaje, ki so tedaj vladali v Napoleonovih pokrajinah Ilirije, katere sedež je bil v Ljubljani. Dalje je predavatelj iztaknil izredno zanimanje Napoleona za sosedni pokrajini Bosno in Hercegovino, a to svoje zanimanje je dokazal s tem, da je ustanovil v Travniku francoski konzulat. Kar se pa tiče Srbije, ni Napoleon nikdar mislil na njeno pripojitev Iliriji. Zatem je predavatelj omenil zanimanje Francozov za naše pokrajine, tedanjo Ilirijo. Leta 1808 je prišla pod Napoleonovo oblast republika Dubrovnik, ki je v tem padcu videla tudi svoj gospodarski propad, ker se je mislilo, da bo Napoleon vedel sem, da grem k njej, da se precej snidem ž njo, da jej bom pripovedoval in kazal... Toda jedva sem se spominjal, kar mi je preje govorila in zakaj sem odšel, in vsi oni nedavni občutki, ki sem jih imel še pred eno uro in pol, so se mi zdeli davno prošli, zabrisani in zastarani, česar se ne bomo več spominjali, ker se začne popolnoma novo življenje. Blizu drevoredovega konca me je hipoma prevzel strah! Kaj, če te sedaj ubijejo in oropajo ? Z vsakim Korakom je rastel strah, in skoraj tekel sem. Naenkrat seje na koncu drevoreda zasvetil naš hotel, razsvetljen z neštetimi lučmi. Slava Bogu, doma sem! Stekel sem v svoje nadstropje in naglo odprl vrati. Pavlina je bila tu in je sedela na mojem divanu pred zažgano lučjo. Roke je imela prekrižane. Začudeno me je pogledala, saj sem oni trenutek res prav čudovito izgledal. Obstal sem pred njo in začel metati na mizo vso množino denarja. XV. Pomnim, da me je silno presunljivo gledala y obličje, ne da bi se dvignila z mesta, ne da bi menjala svojega stanja. „Priigral sem dvestotisoč frankov!" sem zaklical, ko sem vrgel poslednji zavitek na mizo. Ogromna kopica bankovcev in zavitkov zlata je pokrila vso mizo. Nisem mogel odtrgati več od nje svojih oči in trenotkomu sem docela pozabljal na Pavlino. Zdaj sem jel spravljati v red kup bankovcev, jih skladal in odlagal zlato v eno samo kopico; potem sem pustil vse začel z dolgimi koraki hoditi po sobi, se zamišljal, potem zopet prihajal k mizi, zopet začel šteti. Nenadoma, kakor da sem se zbudil, sem skočil k durim in jih hitro zaklenil z dvojnatim obratom ključa. Potem sem postal zamišljeno pred svojim malim kovčegom. „Ali naj položim v kovčeg do jutri V" sem vprašal z naglim okretom k Pavlini, mahoma spomnivši se nanjo. Še vedno je sedela nepremično na starem mestu, toda ostro me je opazovala. Čuden je bil izraz njenega obraza in ni mi bil po godu! Ne motim se, če rečem, da je bila y njem zavist. Naglo sem se ji približal. „Pavlina, evo petindvajsettisoč forintov t. j. petdesettisoč frankov celo več. Vzemite in vrzite mu jih jutri v obraz Htran II. „EDINOST 4 št. 17. V Trstu, 17 januvarja 1910. Srčno hvalo darovateljem izreka Odbor akad. fer. dr. »Balkan«. Pevsko in bralno društvo Zastava1 v c:eial proii g-ospodarskim koristim Dubrov-i isa, ali to ne odgovarja resnici. V dokaz trditve, da Francozi niso delali proti gospodarskim interesom Ilirije, ! Lonjerju je priredilo Silvestrov večer,^ ki je predavatelj navedel številne ceste in je bil zelo zabaven. Posebno sta ugajali komunikacijska sredstva, ki so jih ravno igri „Raztresenec" in pa „Eno uro doktor4. Francozi zgradili. Diletantje-domačini so vloge dobro izva Bi!o je tedaj Hrvatov, ki so pozdravljali in Lonjerce izvrstno zabavali. Sedaj Ijali napredovanje Napoleona, in hrvat,ki j se pripravljajo pevci in diletanti, da pri- slavno imel svoj vhod v Karlovec na čelu Jrancoskih čet. V tej pesmi se je slavilo in poveličevalo Napoleona. Štiri leta potem, ko je Napoleon pro- pesnik Lopašić je s primerno pesmijo po-1 redi podobno prijetno zabavo tudi na zdravil maršala Marmonta, ko je zmago-' pustni torek. Naše gledališče. „Po 15. le ihu „V temi:i. „Samaritanci." Te tri noviteto domačega tržaškega pisa pal, a so naše pokrajine izpod francoskega telja so privabile sinoči v gledal šče rano-gospodstva prišle zopet pod Avstrijo, vi- go občinstvo. Gledališče je bilo jako dobro cimo istega Lopašiča, kako pono-no je s obiskano. pesmijo pozdravljal cesarja Franca, ki ga je nazval „svjetlećim suncem". Ali v vseh teh pesmih, kakor tudi v Buren aplavz koncem prvega dejanja druge igre je privabil pisatelja — predsednika N. D. O., dr. Josip Mandića — tedanjem življenju ni bilo pri Hrvatih na- da Je stopil iz svoje anonimnosti in se pri-rodnega čutstva, ki se je pojavilo še le kazal na odru. prihodom francoskih čet v našfc kraje. V ostalem prepuščamo besedo sve- ICar se pa tiče naobrazbe naroda, je Jemu navadnemu recenzentu. govornik iztaknil, da so se Francozi brigali j Listnica UredlltŠtVa. tudi zato. ter so v to svrho u »tanovljali - - . , . . J Smesnice Ker brez podpisa, romala s. le in nameščali učitelje, ah poleg tega ^ ^^ niso pozabili na gospodarski razvoj ljudstva, in so učili ljudstvo umnega gospodarstva. Vzlic temu so frančiškani, kjer so le mogli, napadali francosko upravo, in one, ki so bili privrženci Francozov, češ, da so Francozi sovražniki cerkve. Nu viša duhovščina se je simpatično vedla na-, siroti Francozom, ki so dali svobodo i Gcsp I. S. v H. — Vaša zadeva ne spada v uredništvo. Izvolite se obrniti na inser tni oddelek našega lista. Prosek. Privatna zadeva. Ne spada v javnost. Naznanite policiji, ali financi. Vesti iz Goriške. Cesta pri Sv. Kržu. Tukaj smo usta* veroizpovedi pravoslavnim in Židom, proti novili »Bralno društvo*. Na občnem zboru, čemer je bila tudi niža duhovščina. ki se je vršil dne 13. t. m. so bili izvo Porazom cesarja Napoleona leta iS^ ljeni v odbor za leto 1910. sledeči gg.: razrušila se je tudi njegova zgrada Ilirija. Predsednik; F. Batić, veleposestnik;} pod- To je, naše dežele so p^dle pod Avstrijo, kakor so bile tudi pred Napoleonovimi vojnami. Nu, vpliv francoske kulture je ostal £KLACIBO£ patrobioln za Urujflin« sdrav-ijenjt. Potrcbooin« tx gam 'a In ne^rodirce^b blaga :::::::: Jifl3'TfTHfff^TttCTnHfT BI I mili 8,&l<*gti tn- in taoseia. vin, fipii it\. lii.erj«* in razprodaj* oa d. beio m drobno Jakob T'rsi Via deli« 6, nasproti Caffe Centrala Velik izbor Francosk»»>:» šampanjca, penučib d* zertoin italijanskih in avstrn-curaltih via. Bordeaaj Burgunder, renskih vin. Mo-.e!)a. m Chianti. Kna, konjak, ra/D«. t-tr post-hni priikor tudi iulemacijonaloih komadov. Najboljši nabavni vir za plošče in gramofone, ker se ne omejujem samo na m itd lek, ampak imam ▼ zalogi već prvovrstnih izdelkor. Prodaja po najnižjih tovarniških eenuh. If Staro plošče zamenjavam. Zaloga pere«, membran, igel i. t. d. If Lastna delalniea za poprave. M. Ilica 39. DRUOKER. - ZAGREB. — Hica 39. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir in razne s anina baker tudi razn vrstna vina in vedno sveža Dreherjevo pivo. — 0 odlik, prodajal, obuvala „Caizoleria Triestina'4 Trst, ulica Giosue Carducci 21 (prej Torrente), dobi 8e poleg raznih tinih Čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najziuernejšiL cenah in sicer : Moški čpvlji iz usnja Boxcatf (za povezati) Kron 9 60 „ ,, „ Boxcalf (z elastiko) „ 9 60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxcalf zap. Triumph 10 — Kavno taki čevlji za dečee 1 krono manj. Vsaki par je iz najfinejšega usnja DELO SOLIDNO. Ve ik izbor izdelanega perila, ovrat-! nikov, zapestnic, srajc, nogavic in j rokavic! Žepne rute tucat od K i*— dalje. Rokavice i iz kože od K 2-30 dalje Dežniki od K 2 50' — dalje. — Vse to Be dobiva v novi prodajalni Enrico Z@rquenich Trst, Passo S. Giovtnni 2 (Kasprati Novin obokom). X>OtXaXK«XK»0000« jI. JHillovah mehanična delalniea M«]., d»teif« in korobaMv j Tr5' „.„^"..ilji0."'0 ' w >9 ulica del Bosa Ste®. 14. xxxkxkxxkkkkx*kk Zaloga ovsa V Trstu, 17. januvarja 1910. EDINOST" št. 17. Stran IM odstopi fin. odseku ; za zgradbo pelagroza- zgoščenim plinom. Ena edina velika cen-' rija se dovoli iz dež. sredstev že zapadli, trala bo dovolj, da razsvetli ves gori znesek 40.000 K ; predloga za cesto Grgarj označeni prostor. čez Banjško planoto in Kal do Avč se, Grozen dogoiek v zverinjaku Iz New-odstopi tthn. in fin. oeseku ; predlog za;jorjca poročajo, da je v Hubertovem zveri-podporo 3120 K za zgradbo ločilnega na-j njaku razjarjen leopard napadel krotilko sipa med Sočo in Terom v občini Ruda j pavlino Russel ter jo težko ranil na vratu, se odkaže tehn. odseku; ingerenca dežel-j Zverino so m0g-li samo s pomočjo razbe« ne Obnovitev zapadlega prispevka 2000 K za naselila [, *uske -S00.000 K se potrdi. Končno posl. Faidutti vprašanje. Čemu d i se ni do danes še sklical verifikacijski odsek, potem ko delajo Že vsi drugi odseki. Deželni glavar dr. Pajer se 1 ekam zwja in izjavi, da je to stvar predsednika dotičnega odseka. — Kakor se vidi, je namen zavlačevanja overovljenja volitev in terorizma. Aforizmi. O ljubezni: Hoteti nekoga pozabiti, znači, da misliš na njega. »L Vsaka velika ljubezen nas poviša nad sebe, ker ona nas napravi, da ljubimo drugega bolj nego sebe. Srca ki se ljubijo, podobna so ubogim; zadovoljavajo se s tem, kar se jim daje. Ljubi one, katerim zapoveduješ. To je najbolje sredstvo, da ti bodo pokorni. Ljubezen je najbolje sredstvo, s katerim m ?rate uplivati na svoje učence. Prepričajte jih. da ste jim prijatelji, prizadevajte si, da vas bodo zaljubili in prepričali se bodete, da je vrlo lahko doseči, da se vam pokoravajo. * Vsemu se je mogoče upirati, samo ne ljubezni. Ako vi hočete pridobiti ljubezen drugih, nimate za to bolje sredstvo, kakor svojo ljubezen proti njim. Razne vesti. Nov izum Tesle. Hrvatski rojak Nikola Tesla v Ameriki dela že dvajset let na brezžični električni svetlobi. Ne\v-yorški »VVorld« poroča, da se mu je posrečilo r- -».ti problem in izum dovršiti. Tesla je sam i/javil, da zamore s svojo »brezžično >vc-tlobo« razsvetliti Združene države. Taka struja se razdeli v zraku in razprši v raznih smerih kakor severna luč. Tesla h če najprej razsvetliti new yorško luko v okrožju sto angleških milj. Njegove svetilke so navadne krogle iz stekla, kij s j hermetično zaprte, a napolnjene so z tf L« 31 i XX Odprla se je XX { I nova gostilna „Carmen" s i 2 v ul. del Toro 18 in ul. Boschetto 4 | Marino pivo prve vrste in Spaten iz zaloge F. VOLPICH. — Istrska in dalmatinska vma in teran. — DomaČa kuhinja vedno preskrbljena z vsakovrstn. jedili. Priporoča ee udana lastnica odbora pri imenovanju kletarskih ; ijeniH železnih drogov odtrgati od žrtve, nadzornikov; predlagatelj stavi nujnost., j^j bržkone ne okreva. Bugatto je nasproten, češ, ne gre daj 201etno deio ,.SQdmarkeu. Lani je mi-odstopa zbor še ti to malo pravic, ki jili^ nolo 20 let. odkar dela med Slovenci naj-ima, dež. odboru. Končno je sprejet pred-1 nevarneje in najpogubneje nemško društvo leg, kakor ga je stavil dež. odbor. Predlaga j >Sudmarkc. Danes šteje društvo nad 700 naj se pooblasti dež, odbor ukreniti kar j podi užric 365 000 členi. Podružnice so zdru-treba zi uravnavo vodno policijske službe; 2ene v >Gaue«. Društvo vzdržuje 130 (se sprejme). Oonovitev podpor 500 K: ljudskih knjižnic s 120.000 knjigami. Sam© že dovoljene ob svojem času občini sv.; na Spodnjem Štajerskem je pokupila »Siid-Lucijski za popravo vodovoda. (Se potrdi.) marka« nad 1000 oralov zemlje ter tam Odlikovana kro jacnica Trst V?a de!Ie Poste št 12, l nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) Jzvršufe vsakovrstne obteke szajnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne traijorms. Bogata zalaga tti- irt inoz. blaga in vseh predmetov. spadajočih v krojaško obrt. Naroči se Mjo iefiao ia ss dostavljajo na floi a DELO SOLIDNO protestante. Društvo je zgradbo vodnjaka v Opatjemselu, (Se po-j razdelilo nad i milijon kron, od teh so trdi.) Zvišanje prispevka za cesto Zdrav- j dobili nemški dijaki na ustanovah 50.000 šćina-S:. Martin. (Se odstopi odseku,) Ir*i«V ca yltftn}« «vlaj, krav, laaj, Ivi t i»r VitrJ?i'i C'2ir.)* » IJnHUanl. PrnJutt U If.^ft 1» Uuir I Humbert Hanak Trst. Via Benedetto Marcello št 2 priti vogal ulice Tigor fizdalovaielj biljardov prej uslužbenec ^vetovnoznane tvrdke Seifort «fc sinovi na Dunaju. Sprejem* po najzmernejših cenah vsako vrstne poprave biljanloVjpalic in igralnih miz ter vsako mizarsko delo zh kavarn j in zasebnike. Delo se izvrši točno in solidno. if Qlnypni l pos|užui*« * si 1* UlU I ulil • i dine slovenske urarne in zlatarne v Jrsiu, Via del Rivo št. 26. Vsako popravo jamči s« za 3 Jati, lato ta k o tudi vsako naročnino. Naročnine se sprejemajo tudi pisrrenim potoni. Prihaja tudi na dom Svoji k seže(o Kupuje razbilo steklo vsake vrst . > - J • :? ;•-. -.,:■ < - U'f T*.' NOVO POGREBNO PODJETJE rnr 2 bogatolopremo za vsako- Corso 49(Piazs;a iftCiidoni) (vrstni pogreb. ^H in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic r perle, porcelana.— Veižka zaloga voscenin svec Prodaja na debelo In drobno Opazke: Debele številke značijo popoludne O = Osebni vlak in B = Brzovlak 2.55 3 Gorica (Prvačins — Ajdovščina) Jesecict — " Ti l-ii— Ljubljana—Celovec. 4.C0 O do Kotlina preko Bivia. V (:5 b do Kormina (se zvezo na Červinjan). 2 40 O iz Iulije preko Červinjana. OANIELE PILLlM TR8T - aJiloa Aoquedotto 04 TELEFON 241 Velika zaloga g&šenega in =■ živega apna. Tovarna cementnih plo&č zaloga oglja za peči. ^n je tisti, n tat reru pravi /oaai in odlični kemik uiilne i udu« t rije, g. dr. K. DEITii — Derolin, da ima veliko pmir večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lot il perila. ]tfinios°v pralni prašek J« torej najboljše, kar ee more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar e« najbolj da misiiti, je POCENI in daje blisčečo beloto in je popolnoma brez doha Zavitek \s ko stane samo 30 vin. Dobiva ae v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in mitom. Na debelo I.. Mini o s Đanaj I. Molkerb&stei 3. ■»KiiaBMWiaBiagaii8gigBaaiBgiiagaBi l Velike nove prodajalnice ^S^ pohištva in tapetarij :: Paolo Qastwirff? :: TRST, ul. Stadion Jt 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlee) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 15OO do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITETA : železno in medeno pohištvo gogata izbera vsakovrstnih siolic, — Popolne opreme in posamezni deli. K