Utf WiMn 69 bVTob« I9*r ko' »eUnik - Od 1. januar la 1^58 kot poltednik — Od 1 Januarja 1960 trikrat te-^"sko, in sicer ob poneki j kih, sredah in sobotah LETO XVI. — ST. 121 — CENA 10 DINARJEV KRANJ, SREDA, DNE 16. OKTOBRA 1963 — Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka, Tržič — Izdaja-CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan ? L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes seja občinske feščine Sk. Loka .8KOFJA LOKA — Danes popol-*b« " bodo *estaH odorniki obeh tku*V na 8- »kupni seji občinske «2* ' preds«dnlk mi,an °,ov-bf-.1" b° poročal o obisku v po-jj ene«n mestu Medicina v Itall- 0 «ht0 Pa bo oodal formacijo , Poanju gospodarstva v razdob-t »nuar - september 1963. K tej it«, Pa Je priključeno tudi po-lou° ko*nt«iJe sveta za industriju, o ugotovitvah v »*ešir-p^Bede izvoznih težav, zato Je ^7j5°Vatl dokaj živahno razpra-j^^L WJe bodo med drugim ob-djfcj^81* poročilo občinskega sin-t^^na sveta Skofja Loka o po-Of^fcdelave statutov delovnih I« »u?**^' razpravljali pa bodo tottjT"* uvedbe prisilne uprave v Go^ke,n podjetju »Tabor« v ^oi^va«1 in o sprejetju odlo- (.r«gresu za mleko, jj^^eninio naj, da je moč vse ^Hlilr i 6 dejavnosti občinskega *vey a,.nega sveta Skofja Loka v °Mobr Statuti razdeliti na dvoje »rja dJ' Prvo — od*začetka janu-Iovnih° ap,rila*-- kofso bile v de-at*tuta 0r8aruzaciJan imenovane %$$ 5^® komisije in se je delo % ^ražalo skozi politično ak->1 njik pomenu izdelave statutov Viri' vl°8i Pri nadaljnjem ^ilno dru8° obdobje pa je v v^JLk3, Se Je akcija spremeni-(>tfcQ$2J'*c.ret;no>pomoč delovn i m ^'a^Tr^Jam oziroma njihovim *»r&H • komisiJam. ^eto^ .Neprestanih akcij in po-^ y} v z zvezi z izdelavo sta-sfodV'*1 Je or8aniziral občin-4jetj?ik . ni svet, so y nekaterih Wm ^eli izdelavo statuta za sindikalne podružnice. Nadaljevanje ~ na 2. strani 9 no VeUot lani 5§S*iiJ5- oktobra - Na Ju-^»k* oo svet za Industrijo uNjy »kupščine Kranj raz-%k 0 Poročilu o gibanju ko-Jj4ftbjuProl2vodnJe in Izvoza v ^1563, >nuarja do septem- Sln]Pa *° količinski plan pro-|NlTin , «la s 77,7 odst. Pro-^ 01« 56 od*1- več kot lani v ^ bJu- ti*?1** izvoza so dosegla s J***«!^!^^*^1* v Primerjavi z Istim M je bil izvoz za po-$S Planirani izvoz so N^I**818 p°dJetia ibi» *%0 ' ^nika in Oljarica. Na L*" kot ^°dJetJa izvažajo precej J1* in drugimi prcd%e* izključeno, da se bo P1 sestal tudi držav, ki se zadržujejo Yorku v zvezi s sedanji"** > njem Generalne skup^' j, Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki Ljudje in dogodki © Ljudje in do^ Nekaj podatkov o fluktuaciji na Gorenjskem Pogoste odpovedi delavcev Boljši zaslužek med važnejšimi vzroki za menjavo delovnih mest Vseh pet gorenjskih zavodov za zaposlovanje delavcev beleži precej pogosto fluktuacijo delavcev na svojem območju. Najbolj pogosto menjavajo službo nekvalificirani delavci, kvalificirani pa odhajajo v večjem številu le iz tistih podjetij, ki jim zaradi raznih težav ne morejo nuditi dobrih osebnih dohodkov. Odpovedi delovnega razmerja so v večini primerov subjektivnega značaja, v manjšem delu pa zaposleni odhajajo iz podjetij in zavodov zaradi vojaščine, upokojitve, izteka raznih pogodb in podobnega. Samovoljne odpovedi delovnega razmerja, odpovedi delavca ali sporazumne odpovedi pomenijo najbolj pereče probleme službe zaposlovanja. Zaradi njih utrpi gospodarstvo veliko škodo, ki je pa spričo številnih sestavnih delov (priučevanje in uvajanje novih delavcev, nadomeščanje, Izguba delovnih dni Itd.) še nihče ni mogel natančno oceniti. # Na območju kranjske občine se je fluktuacija delavcev letos v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšala. V prvem polletju letos je odpovedalo delovno razmerje 1193 delavcev, lani v istem razdobju pa 1638. Med letošnjimi odpovedmi je 60 odst. odpovedi nekvalificiranih delavcev. Samo- voljne zapustitve, odpovedi delavca in doseženi spoVazurn zajemajo 781 primerov. Največ fluktuacije je v gradbeništvu, kmetijstvu in komunalni dejavnosti: k temu precej pripomorejo tudi sezonski delavci. Do konca prvega polletja je prišlo v kranjsko komuno 642 delavcev z drugih področij, lansko leto v istem času pa 757. # Pri fluktuaciji delavcev v radovljiški občini imata prav tako kot drugje važno besedo gozdarska in gradbena dejavnost, ki V veliki meri zaposluje sezonske delavce. V prvem polletju jc za- pustilo delo in se zaposlilo drugje (v komuni ali izven nje) 972 delavcev, v tretjem tromesečju pa 753, kar je glede na število zaposlenih v tej komuni precej visoko število. # V jeseniški občini je do konca prvega polletja fluktuiralo okoli 1200 delavcev; največ v Železarni, za njo pa so gradbena podjetja. # V tržiški občini je iz industrijskih podjetij (ta imajo štiri petine vseh zaposlenih) v prvih šestih mesecih odšlo 188 delavcev (seveda so sc na njihovem mestu zaposlili drugi) v naslednjih treh mesecih pa še 114. Med njimi je največ nekvalificiranih. 9 škofjeloški zavod za zaposlovanje je v celem lanskem letu zabeležil 1342 primerov fluktuacije, v letošnji pni polovici leta pa 651. i Med temi je bito 85 samovoljnih zapustitev dela, 82 odpovedi delavca in 152 sporazumnih odpovedi — pretežno na željo delavca. Razen tega da fluktuacija tu pa tam opozori na neurejene razmere pri sprejemanju novih delavcev, na neurejene odnose v podjetjih ali na njihove gospodarske težave, je obenem tudi znak, da pri nas še ne poznamo nezaposlenosti. Industrijska šolska malica — Danes za napie- Kranj, 16. oktobra opoldne bo na zavodu dek gospodinjstva Kranj prva po-skušnja industrijsko pripravljene malice. Udeležili se je bodo pro-izvajavci, predstavniki šol, zavoda za zdravstveno varstvo, centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana in drugi. Ob tej priložnosti bodo pretentali cene in kakovost pripravljenih vzorcev in izbrali najbolj ustrezne. Druga poskušnja bo nekoliko pozneje na šolah. Kot je znano, bodo ■ industrijsko pripravo malic oskrbeli dopoldanski oziroma popoldanski obrok učencem in dijakom šol v mestu, in to po tem. ko bodo šolam pošle zaloge živil mednarodne pomoči. Verjetno bo to okoli novega leta. — S. Trgovine s sadjem in zelenjavo so dobro založene Potrošniki se v tem času nad založenostjo trgovin s sadjem in zelenjavo ne pritožujejo. Več ugovorov je na račun cen, ki se jim prav nič ne pozna, da je sadje po večini dobro obrodilo in da je tudi zelenjave povsod dovolj. Obrat ljubljanskega podjetja Slovenija - sadje Agraria Kranj je že začel pripravljati zimske zaloge. V hladilnicah imajo večje količine jajc, v njih pa bodo shranili tudi grozdje, tako da ga bodo predvidoma lahko prodajali do marca. Skladišča zalagajo z jabolki, hruškami, kislim zeljem in repo, ostalo vloženo zelenjavo bodo sproti nakunovali pri predelovalnih podjetjih. Ob tem se ponovno zaostruje problem pomanjkanja primernih skladišč za sadie in zelenjavo v Kranju, saj so ti, ki jih ima Agraria sedaj, v pravem pomenu besede zasilni. V Agrarii pripravljajo načrte za večji novi objekt, ki bi ga gradili ob Savi v bližini klavnice. V njem bi bili upravni prosto- ri, delavnice, prostor za predpaki ranje, skladišče embalaže, skladi šče za konservirana živila in podobno. Posvetujejo se s strokovnjaki^ da bi določili tako velikost objekta, ki bi zadoščala vsaj za 25 do 30 let. Predstavniki Agrarie bodo pri« ^stojnim organi/ac. in organom predlagali, da bi v spodnjih prostorih javnih skladišč (k tem je tudi Agraria prispevala svoj delež) čimprej uredili hladilne naprave, ki bi prišle prav tako za skladiščenje svežega sadja in zelenjave kot tudi za potrebe klavnice in mlekarne. — S. Nadaljevanje s 1. Stranj V vrtinca nalog pomenili o pripravah in izdelavi poročil, kar naj bi pripomoglo, da se bodo komunisti na konferencah lotili in tudi nakazali rešitve najtežjih problemov, bodisi v delovnih organizacijah ali pa na vasi. Na Jesenicah so imeli o tem že več posvetovanj in sej občinskega komiteja. Da bi bili komunisti kos nalogam, ki niso lahke, jn da bi uspešno razvijali napredne ideje in težnje v kolektivih ter jih uresničevali prek samoupravnih organov, pa povsod posvečajo veliko pozornost tudi utrjevanju svojih vrst — notranjim ideološkim in kadrovskim problemom. Povsod so na dnevnem redu volitve novih vodstev, kar izraža težnjo, da bi prišli na vrsto »sveži«, novi najsposobnejši člani. V Kranju, kjer v zadnjem času število članstva raste, tudi to jesen pripravljajo 5 večernih dve- do trimesečnih šol (4 v večjih podjetjih in eno v okviru občine za manjše organizacije), v katere se bo vključilo okrog 400 slušateljev. Za nove člane pa organizirajo še poseben 14-dnevni seminar. — K. M. 2 Potrebno je planiranje kadrov zagotovil odbornikom, ki so postavili vsa ta vprašanja, da bodo dobili na prihodnji seji, ki bo predvidoma v začetku novembra, kolektivne odgovore na danes postavljena vprašanja! Dokajšnjo razpravo je na današnji seji sprožil tudi odlok O posebnih obveznosti nosivcev stanovanjske pravice za nesmotrno izkoriščanje stanovanjskih' prostorov oziroma njegovo izvajanje. Odborniki so po razpravi sprejeli sklep, da bo ta odlok veljal od 1. januarja prihodnjega leta. Kot prvo točko današnjega dnevnega reda, ki so jo dopolnili še z izglasovanjem pooblastila predsedstvu občinske skupščine in komisiji za volitve in imenovanja, da oba organa inlenujeta komisijo za pregled statutov delovnih organizacij, so odborniki obravnavali osnovne teze za sestavo družbenega plana občine Tržič za leto 1964. Predložene teze za sestavo družbenega plana so bile dokaj načelne, medtem ko naj bi druga etapa sestavljanja družbe- nega načrta obsegala kon^ih #" podrobne razgovore po ** raV»" lovnih organizacijah. $9 j* teh osnovnih tezah, ki P -« nekajkrat usmerila na bleme, ki jflr>v občinskem ni mogoče rešiti, je T>ot}0*. nje kadrov sestavni del P*1^^ trdila, da mora biti sestavo družbenega V^*'^^ nik Cernigoj, ki je to P je občinsko skupščino ^tffl nekaterimi povsem k°ntrtflU-1lj' podatki, ki Prikazujejo^^'« stanje in perspektivo kadrov v tržiškem SoSvnje *-V nadaljevanju danasw1 ^ jr skupščina obravnavala 1 jela nekatere odloke teT Ijala o zemljiških in .or8^Tp. sko tehničnih vprašanju1- Hkrati pa je delovne ori^^( predvsem pa njihove * $ f komisije zavajalo nu-l>lJeD^ # f še čas. Stare navade. $p moč takih problemov loti" # ko voda teče v grlo, misel, da bo moč osnut* fSp, prepisati ali pa da v\Jeteti £ kovnjak« izdelal za pn* jn&J norar, je povzročilo, da J tfP katera statutarna komi* J na napačno pot. i\tO^ zacijah'so iskali iz2°v0*;c tef^ tu občine, misleč, da fljJf]J^ pričeti, dokler ne bodo z fl» znan jeni; izgovori so tu čun polletnih obrač un£0vJ^yi s tov, pomanjkanja stro itd. ObSS pa je vseskozi ^ te izjave kot povsem "p slcu£ ne (in to upravičeno) ^W dokazati statutarnim *#* nujnost in dolgotrajni v ^ delave statuta. " ^^rfi0'* Na splošno lahko ugow yP ima samo nekaj podjetu ,f ni izdelane teme statuta- ^ p ga pa je potrebno ome" ^ j. na področju komune< vj tov podjetij, ki imaJ°r|W Prometni objekt se bo že takoj vključil v pospešeno Cu že na Gorenjskem. 20. decembra bo namreč na brniškem h b Hin prista,° letalo Adriaavioprometa, ki bo pripeljalo 80-član- j[i/ok|ju,0 Kristov. Od teh se jih bo 21 nastanilo v Šport hotelu %n? kraji' .p_re°stali pa bodo odšli v druge znane gorenjske turi-Vid ]4 i (Bomn.i, Kranjska gora itd,). Turisti se bodo menjavali «lni Gristi ----J t "UjaiVM W 1 ti------------J----- tovrstna potovanja in nastanitve pa organizira ho- ^mlUn'Stična ag«ncija HOTELPLAN, ki bo letos v svoj delovni l^i pr:Jrvič vključila tudi Gorenjsko. K temu je nedvomno lteh0renisk°riOn;!o prav brniško letališče, ker bodo namreč od tu O p!"evn • luris,ičn'h krajev oziroma do krajev nastanitve avto-vxf fiaspj.^1 kralkotrajni, medtem ko za zagrebško letališče velja H. C^?n^se.z^^e ni tako daleč za nami, bodo zato aktualni | •ta y°datir" se/-ona še m tako daleč za nami, Oh. v i ki Jih ic športhotel na Pokljuki zabeležil v poletnih hJj ođ8t_.e*oSnji poletni sezoni je imel namreč Sporthotel približ-fio^t i,a tkov več prometa kakor v ustrezni lanskoletni sezoni. tujih* je Mignil izključno le-na račun tujih gostov. Močan %Vn Tia g0stov kažejo tudi številke o nočitvah v januarju, febru-V*0sto °U lctožniega leta. V teh mesecih so se namreč nočitve 6$ .^80 Z v Primerjavi z ustreznim prejšnjim obdobjem povečale ?st°tkn St°tkov- medtem ko so nočitve domačih gostov padle za ta^iJUb °V; v celoti pa so se nočitve povečale za 30 odstotkov. H30teli, Vedenim podatkom o prometu oziroma nočitvah pa v *ij,e,nu " na p°kljuki menijo, da bo letos finančni efekt slabši ah 'V^u p,, T ruKJJ"Ki menijo, aa oo leios imancm oicm. s'«"/^ «»« Cv^ dv: • kakor Iani- Vzrokov za to je več! Amortizacija se je %'.W?n,lla kar za 55 odstotkov (hotel je praktično še dokaj ^ 1 tud- so se obresti na poslovni sklad, nekoliko se je ^ti^ion 1pavšal. porasli pa so tudi materialni stroški, medtem ^iS^inlf ,h cen "'so spreminjali. Nekoliko nameravajo povi- KJ^*£°2sC CCnc ŠelTvletošnji zimski sezoni, tako bodo znašale >'Hbi 2S50 dinarjev. 20 ležišč ^ S *e oh«, vsai za osem do deset avtomobilov. Ustrezni načrti Vd* b0 t ajaK vendar Je trenutno velika ovira denar. Upajo pa, Htj 0 "spelo, ko bodo realizirani predpisi glede določenih ° Sert* .do,ar ustvarjenega prometa s tujci. " teV^Ja T Predvidevanjih bodo nad garažami zgradili tudi NT^l 3, a hotelsko osebie. Tako bi lahko depandanso ob hotelu, VbHHStenl, za stanovanja osebju, preuredili v depandanso za **■ J p pridol>ili 20 novih ležišč, kar bi bilo nedvomno hotelu Na kratkem valu 9 BLED — V soboto in petek je bilo na Bledu 9. posvetovanje hrvatskih ;in slovenskih kirurgov. Takšna medsebojna srečanja prirejajo kirurgi vsako' leto izmenično na Hrvatskem in na Slovenskem. Letošnje srečanje je bilo jubilejno. Posvečeno je bilo stoletnici slovenskega zdravniškega društva. Na srečanju so razen tekočih problemov kirurgije prikazali tudi njen zgodovinski razvoj in medsebojne stike v preteklosti. Glavna tema, ki so jo obravnavali, je bila »rakasta obolenja na dojki«. Zvrstilo se je še vrsto drugih referatov o različnih problemih kirurgije. f> BOHINJSKA BISTRICA — V nedeljo je delavsko prosvetno društvo Svoboda Bohinjska Bistrica priredilo enodnevni izlet v prelepo dolino Voje nad Staro Fužino. Ob tej priložnosti so se poklonili spominu borcema Avgustu Ga-šperinu in Tomažu Godcu. Pr-I vi je padel v dolini Voje, To-I maža Godca pa so tamkaj uje-I li in odpeljali v Nemčijo. Na j pohodu so imeli tudi občni g zbor Svobode, ki je prvi te I vrste v radovljiški komuni. 1 Več o tem bomo poročali v g prihodnji številki. I O V petek, 18. oktobra, ob Z 17. uri bo v Radovljici ob J klavnici otvoritev novega skla-1 dišča oz. zbiralnice za kože, g katerega investitor je podjetje S Koteks-Tobus iz Ljubljane, i Kapacitete novega skladišča je okrog 20 vagonov kož in ostalih stranskih proizvodov pri klanju živine in ga bo uporabljala tudi jeseniška klavnica, ki nima primernih prostorov. Radovljiško skladišče je eno najmodernejših v Sloveniji, saj je bilo vloženo v gradnjo, skupno /. nakupom starega poslopja okrog 20 milijonov dinarjev. Pri vsaki klavnici jc zelo važno izkoriščanje stranskih proizvodov, kot so kože, kri, kosti, rogovi itd. Z zgraditvijo tega modernega skladišča se bo kvaliteta kože brez dvoma močno popravila, pa tudi delovni pogoji za osebje bodo boljši. • LESCE — Letošnja turistična sezona jc bila za kraj zelo ugodna. Na območju Lesc in bližnje okolice s Šobčevim bajarjem so v poletni sezoni zabeležili 33 tisoč nočitev ali 15 tisoč več kot lani. Od tega odpade samo na tuje goste 26 tisoč nočitev, 7 tisoč pa na domače. Gostov jc bilo v Lescah 9247, od tega 7964 tujih, ostali pa so bili domači. V Lescah razpolagajo z 72 zasebnimi turističnimi sobami, 18 pa je društvenih v vveekend hišicah. Ali že vesie. ...da šteje ODBOR ZA SESTAVO PERSPEKTIVNEGA PLANA OBČINE TRŽIČ sedem članov, in sicer: predsednik Milan Ogris, člani pa Franc Žitnik, Frnest Noč, Karol Kravcar, Lovro' Cerar, Rino Simonetti in Jože Mokorel. ... da je MIRKO BREJC, vršivec dolžnosti upravitelja osnovne šole »heroja Bračiča« napisal legendo k freski TRŽIČ SKOZI ZGODOVINO, ki je na steni avle nove šole na Zalem rovtu. .da se je OBČINSKA SKUPŠČINA zavzela, da je treba poskrbeti za cesto od železniške postaje Križe do Kovorja. Le z dobrim vzdrževanjem bo mogoče preprečiti morebitne nesreče. UDELEŽBA! Tokrat bodimo kratki, omejimo se bolj na gola dejstva. Danes teden je zvečer v Cankarjevem domu v Tržiču predaval, komentiral jn obujal spomine na kočevski zbor aktivni udeleženec tega zgodovinskega zasedanja in sedanji podpredsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj.. To je bila tudi osrednja proslava ob jubilejni obletnici zbora odposlancev slovenskega naroda. Vendar pa je bila sicer vsebinsko oziroma programsko zelo dobro pripravljena proslava slabo obiskana. V dvorani, ki je imela še precej prostih sedežev, je bilo sorazmerno dosii mladine, kar je vsekakor zelo pohvalno. Premalo pa je spominski večer privabil v dvorano Cankarjevega doma starejših oseb, ki jih na ta dogodek vežejo ce'o lastni spomini. Kaj je botrovalo slabi udeležbi? Po praznovanju začetka slovenske parlamentarne zgodovine, ki je zajel vso Slovenijo, bi pač morali sklepati drugače! Zato verjetno tudi v tem primeru velja poznani rok, da dejstev ni mogoče zanikali, temveč le pojasnjevati. — P. 0!i Savi Dolinki tzboljšav ie letos izplačala najprizadevnejšim avtorjem tehničnih izboljšav že nad pol milijona din navrat!. Ne samo zaradi nagrade, marveč zaradi koristi, ki jo nudijo podjetju in s tem družbi, naj bi se le-tem pridružili še tisti člani kolektiva, ki imajo predloge že izdelane in jih še niso predložili v ocenitev. % ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER NA JESENICAH je odobril učencem zadnjih letnikov poklicne železarske in lehničiie srednje šole, ki delujeta v njegovem •klopu, strokovno ekskurzijo v Zenico. Ogledali si bodo obrate in tehnološke procese jugo slovanskega železarskega giganta v Zenici ter zgodovinske posebnosti Sarajeva. Prva skupina ie bila v Zenici in Sarajevu v zadnjih dneh minulega tedna, druga pa bo odpotovala v začetku prihodnjega tedna. m SVOBODA »TONE CU-FAR« NA JESENICAH bo v okviru matinej, ki jih. je organiziral v letošnji sezoni na Jesenicah RTV Ljubljana, priredila v nedeljo matinejo pod naslovom »Izpod očaka Triglava'. S približno sto barvnimi diapozitivi, ki jih bodo dopolnjevali oz. spremljali recitator-ji, instrumentalni sekstet, komorni zbor in ansambel narodnih plesov, bodo prikazali lepote Gorenjske. O GLEDALIŠČE »TONEČU-«AR« NA JESENICAH je ime- lo v soboto zvečer članski sestanek, ki ga ima pred pričet-kom vsakoletne sezone. Tudi letos so pregledali dejavnost in dosežene uspehe minule sezone in razpravljali o programu, ki po <*bsegu in kvaliteti ne bo zaostajal za dosedanjimi, kljub pomanjkanju finančnih sredstev. Največ so razpravljali o adaptaciji Titovega doma, ki ne ustreza več sodobnim potrebam in je spričo pomanjkanja sredstev za vzdrževanje obsojen na propad. Na sestanku so vsi izrazili, da so pripravljeni delati v upanju, da bo njihova amaterska dejavnost vsaj delno upoštevana tudi pri nujnosti adaptacije Titovega doma. V soboto in nedeljo so se na Bledu pomerili gozdni delavcl-sekač» , M. oW©'>r8 00 iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun # iz naših komun ® iz naših komun iz naših komun i iz naših koniun Naš razgovor FRANC PAGON imiiiniimiHNiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiNiuiiiMiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiii Radost pod skalami »V tisti ozki grapi pod skalami bolnišnice »Franja« sem doživljal svoje najsrečnejše ure. To je bilo 1. maja 1945, ko smo po radiu zvedeli za osvoboditev. Niti svojih ranjenih nog nisem več čutil. Vsi bolniki in ranjenci smo skakali od sreče. Hudo mi je bilo le, da v tisti sreči, po tolikih letih trpljenja nisem Imel priložnosti objeti tistih, ki so z menoj ilegalno delali, tvegali življenje, in tistih, ki jih ni bilo več med živimi.« Tako je povedal FRANC PAGON, politični in družbeni delavec iz Stražišča. ki ga razen Kranjčanov poznajo tudi mnogi aktivisti in borci na Gorenjskem iz najtežjih dni revolucije. Pred dnevi je »srečal Abrahama«, kot pravijo za petdesetletnike. Ob tej priložnosti smo mu iskreno čestitali. In še nekaj smo ga vprašali, in sicer — kdaj je bil v življenju najbolj žalosten, prizadet in kaj ga je najbolj potrlo. »Takrat, februarja 1942, ko so po Stražišču in Kranju aretirali celo vrsto sodelavcev,« je dejal. »Cele skupine najboljših sodelavcev, dobrih tovarišev in tovarlšic, aktivistov in organizatorjev so odgnali v Begunje. To je bil zame največji udarec,« je dejal tovariš I Pagon. »Veliko, veliko je bilo takih dogodkov, največ žalostnih,« je še f pripomnil. Morda je ob tem mislil na tista mlada leta, ko je mo- I ral zapustiti priljubljen dom na Cerkljanskem, da bi se rešil faši- | stične tiranije in je prišel v Kranj, da bi v Jugoslaviji našel svo- I bodo. Toda zaman! Tudi tu je bilo treba to šele izbojevati. Ta tež- f nja ga je vključila v napredno gibanje, v vrste komunistov in nato I med organizatorje OF in med borce. Večkrat je bil ranjen. Danes f ga poznamo kot skromnega in delavnega političnega delavca ter kot [ poslovodja knjigarne »Simon Jenko« v Kranju, — K. M. Najprej bodo zgradili šolo v Cerkljah KRANJ — Svet za šolstvo občinske skupščine Kranj je na svoji zadnji seji obširno obravnaval predlog posebne strokovne komisije o prioriteti gradnje novega šolskega poslopja v Cerkljah in v Preddvoru. 2e dalj časa je namreč sporno, kje je šola bolj potrebna, zato je občinska skupščina imenovala posebno strokovno komisijo, ki je imela nalogo, da ugotovi dejansko stanje obeh šol. Šoli sta prenatrpani V letošnjem letu je bilo v Cerkljah 19 razredov s 545 učencev ln še 35 v glasbenem tečaju. V šolo hodijo otroci zelo daleč; nekateri tudi po dve uri. V Preddvoru pa je bilo 13 učilnic, v njih pa je 348 učencev. Pri obstoječem stanju oddelkov in otrok sta obe šoli prenatrpani, saj sta bili zgrajeni pred 100leti. Vsaka ima po tri učilnice, ki niso primerne za pouk. V Preddvoru pa so to učilnice, ki so v prehod- iiiiiiimirmitimimmiiimt..........iii.ii...... m Minimumu.....mm lili.........L 11'HIIIIIIIHIIIIIHIIIIflllllHlllimiMimilllMfii, Tuji gostje prevladujejo Zakaj se mora kolektiv hotela Evropa potegovati za skupinske goste? Predlansko leto so v hotelu Evropa Kranj zabeležili 2 tisoč nočitev tujih gostov, lani 5 tisoč, letos pa jih bodo predvidoma 6 tisoč. Letos so tujci v hotelu prvič prevladovali, že v tem času so kapacitete za prihodnje leto skorajda oddane. Pred sklenitvijo je namreč zanimiva pogodba. Neka nizozemska potovalna agencija je iskala primeren kraj v Sloveniji, kjer bi se njene skupine lahko zadrževale po en teden in odhajale na daljše in krajše izlete in se odločila za Kranj. V skupinah bi bilo od 40 do 45 turistov, zmogljivost hotela pa je 54 prenočišč. S skupinskimi gosti si hotel table, ki pa jih Cestno podjetje ne dovoli postaviti. Zakon namreč predvideva, da cestna podjetja določajo, pod kakšnimi pogoji je mogoče postavljati ob cestah table, ki niso prometnega značaja. Cestna podjetja pa že dobro leto premišljujejo, kakšne pogoje naj Evropa pomaga zaradi svoje pomanjkljivosti, ker ne stoji ob prometni cesti. Vsi tisti, ki Kranja ne poznajo, za hotel ne vedo in čeprav iščejo prenočišče, vanj le redko zaidejo. Sicer iniajo že poldrugo leto narejene reklamne Prebivavstvo Savodnja praznuje Za letošnji krajevni praznik so prebivavci Sovodnja s pomočjo političnih in družbenih organizacij pripravili dokaj pester program. Praznik bodo praznovali teden dni, in sicer od 13. do 20. oktobra. 13. oktobra je bila vas Savodcnj slavnostno okrašena z zastavami in ozvočena. Ob 8. uri zjutraj se je pričelo zbirati prebivavstvo pred zadružnim domom, od koder je krenilo nad 100 ljudi v sprevodu v Staro Oselico, kjer je bila na Bogatajevi hiši odkrita spominska plošča šestim padlim borcem NOV. Na odkritje so prišli tudi zastopniki organizacije ZB NOV iz Zirov, zastopniki sosednjih organizacij ZB NOV Trebi-ja, Gorenja vas, Poljane, ki so položili žalne vence. Izveden je bil program — uvodni govor, petje domačih pevcev in recitacije. Govoril je zastopnik občinskega združenja ZB občina Skofja Loka Ludvik Štucin iz Gorenje vasi. Popoldne pa so odkrili spominsko ploščo tudi v sosednji vasi Laniše, in sicer petim padlim borcem NOV. Tudi te proslave se je udeležilo nad 100 ljudi in je bil izveden približno isti program z u vodnim govorom. Tudi tu so položili številne vence iz. domačih in sosednjih organizacij in kolektivov. Program so izvajali domaČi pevci in recitatorji podružnične šole Savodenj. Priprave na praznovanje občinskega praznika SKOFJA LOKA — Čeprav nas loči do praznovanja občinskega praznika Skofja Loka (18. december) še dva meseca, so se že začeli pripravljati. Na pobudo občinskega odbora ZZB Skofja Loka in s pri tankom občinske skupščine bodo v okviru praznovanja občinskega praznika odkrili spominsko obeležje ob cesti v Srednji vasi v Poljanski dolini. Gre za spominsko obeležje, ki Ca bodo postavili po zamisli inž. arh. Alberta Sušnika v spomin na tri padle partizane. To so bili narodni heroj Franc Ravbar-Vitez, politkomisar III. alpske cone, Stani: Starc-Fazan, namestnik komandanta III. alpske cone, in Gregor Rupnik-Grogče, kurir. Vsi trije so padli 14. januarja 1943 v bunkerju partizanske tehnike nedaleč od Srednje vasi. — St. S. Po odkritju obeh spominskih plošč so v zadružnem domu Savodenj predvajali sovjetski film »Slepi muzikantje«, zvečer pa je bila prosta zabava. V tednu pa bodo na Savodnju še razne kulturne in druge prireditve. Uprizorili bodo igro »Vrnil se je«, podelili bodo vojna odlikovanja nekaterim zaslužnim članom ZB, organizirali bodo kreso-vanje na Ermanovcu itd. F. G. Prometna dejavnost in nesreče v vitrinah Skofja Loka, 15. oktobra — Po naročilu občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu so delavci škofjeloške stanovanjske skupnosti včeraj začeli postavljati vitrine. V teh vitrinah bo grafični in slikovni prikaz tako prometne dejavnosti kot nesreč v škofjeloški komuni, razen tega pa bo v eni izmed vitrin prikazana tudi preventivna dejavnost škofjeloškega AMD. Tako se bodo vitrini, ki oznanja spored škofjeloškega kina »Sora« ob mostu pri avtobusni postaji,'pridružile še v tem tednu nove; pravzaprav postavljene so že, samo opremiti jih je še treba. Pričakovati pa je, da bodo člani občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu poskrbeli, da ne bodo slike in grafikoni preveč zastareli in pa da ne bo v njih zveriženih slik, kot je to videti v vitrinah nekaterih društev nfi Mestnem trgu. —- St. S. interesentom zastavijo, in obenem ne dovolijo postavljati novih tabel. Zanimivo je, da v hotelu opažajo, da prihajajo tujci, ki sg prvič v ,Kranju, v hotel le do 19. ure, ko jih tja lahko napoti prometni miličnik na križišču. Za letošnje leto so sklenili največ pogodb z avstrijskimi in danskimi potovalnimi agencijami. Razen avtomobilov slučajnih gostov se je tako pred hotelom zaustavilo tudi 80 avtobusov, ki so prihajali v Kranj po vnaprej določenem razporedu. Prav velikemu deležu tujih gostov se morajo zahvaliti, da bodo letos lahko nekaj sredstev namenili za sklade. (V lanskem letu sicer niso imeli izgube, vendar tudi za sklade niso mogli poskrbeti, v vseh prejšnjih letih pa so imeli zaradi visokih stroškov vzdrževanja primanjkljaj.) Pretekli mesec so z lastnimi sredstvi (Evropa sodi v okvir podjetja Delikatesa) nakupili novo opremo za sobe. Ker v hotelu Evropa niso mogli pnenočiti vseh gostov, ki bi to že-'leli, so sodelovali s hotelom Jelen in organizirali tudi 20 ležišč v zasebnih sobah. Organizacija zasebnih turističnih sob je šele sedaj, ko jo je vodila hotelska recepcija, uspela. Po takih sobah je povpraševanje zlasti pozno zvečer ali ponoči. — S. V Tupalčah bodo te dni uredili javno razsvetljavo, ki jo je kraj že dalj časa pogrešal. Da bi bila vas čim prej razsvetljena — kar bo seveda v korist dokajšnjemu prometu — je bilo treba pohiteli s pripravljanjem lesenih drogov Vsakokrat po nekaj # V nedeljo, 20. oktobra, bodo predstavniki TURISTIČNEGA DRUŠTVA BESNICA v domu ob Slapu razdelili nagrade desetim lastnikom hiš, ki so svoje domove in njihovo okolico najlepše uredili ln okrasili s cvetjem. Posebna komisija je pred dnevi pregledala vse hiše in njihove vrtove na svojem območju. Za isti dan ob 15. uri TD organizira predavanje o gojitvi cvetja. Predavanje bodo spremljali z barvnimi diapozitivi, nanj pa so povabljeni vsi prijatelji cvetja. # SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI JEZERSKO je na zadnji seji sklenil, da bo odkupil žago za drva ukinjenega Remontnega obrtnega podjetja. Z njo bodo žagali drva, dokler ne bo ustanovljen potreben sevris. Tako so rešili problem, ki se je pojavil po lanski ukinitvi omenjenega podjetja. # DELAVSKA UNIVERZA KRANJ je v program dela za letošnjo jesen vnesla tudi predavanja za tiste starše, ki imajo svoje otroke v vzgojno-varstvenih ustanovah. Predvideli so 13 takih predavanj, ki jih bodo posredovali zdravniki, psihologi in socialni delavci. Ti bodo tudi odgovarjali na vprašanja slušateljev. 6 Preteklo nedeljo je podjetje SAP Ljubljana — poslovna enota Gorenjska uvedlo že drugo progo mestnega prometa, in sicer Kranj—Žabnica z vmesnimi postajami v Stražišču, Zgornjem, Srednjem in Spodnjem Bitnju. Iz Žabnice odpelje prvi avtobus ob 5.30. zadnji pa ob 22.30: Podjetje namerava postopoma vpeljati še več prog. Proge in čas vožnje avtobusov bodo prilagodili pogojem mesta in okolice. nem mladinskem domu. Dve učilnici sta neprimerni, ker imata dostop le skozi prvo učilnico, kar ni primerno in moti pouk v vseh treh učilnicah. Obe šoli nimata tudi drugih prostorov, ki jih zahteva sodoben pouk (delavnice za tehnični pouk, učilnice za tehnični pouk, kabinetov, zbornice in telovadnice). Sola v Cerkljah ima v stavbi prek ceste vsaj zasilno telovadnico in delno urejeno letno telovadlišče, česar šola v Preddvoru nima. Primerjava, ki marsikaj pove V gradbenem oziru sta obe šoLi enako stari jn grajeni na enak način. Veridar pa je stavba v Preddvoru bolje ohranjena, ima boljše pode in trdnejše stropne konstrukcije ter boljša okna in vrata. V Cerkljah je lesena izvedba provizoričnih učilnic nevarna, ker bi bilo ob požaru reševanje otrok izredno težko. Vodovodna instalacija v šoli Cerklje ne ustreza zaradi premajhnih profilov cevi in nezadostnih umivalnikov v učilnicah in hodnikih. Sola v Preddvoru pa ima ustrezajočo vodovodno instalacijo in dovolj vode. V Cerkljah tudi ni možnosti za prezidavo ali povečanje stavbe, medtem ko se v Preddvoru stanovanje upravitelja in samske sobe lahko preuredi v dve učilnici, s čimer bi bil rešen problem prostorov v prehodnem mladinskem domu. V tem primeru bi bilo treba poiskati družiinsko stanovanje za upravitelja in garsonjero za eno učno moč. Čimprej obe Podi na šoli v Cerkljah se ne dajo higiensko vzdrževati. Tla v učilnicah na podstrešju in na dohodih vanje pa so neprimerni, ker so položena na tramovje. Stranišča v šoli Cerklje so slaba in jih je premalo. V Preddvoru pa so stranišča dobra in zadostna. Hišna kanalizacija v Cerkljah je v stari izvedbi, kar povzroča močno zamakanje zidovja, speljana pa je v staro greznico. V Preddvoru pa je kanalizacija dobra in je priključena na cesitno« kanalizacijo. Nobena izmed šol nima garderob za obleko in obutev. V Preddvoru je oboje na hodniku, medtem ko je v Cerkljah obleka deloma tudi v razredih. Mlečna kuhinja v Cerkljah je po svoji ureditvi in pogojih obratovanja na boljšem kot v Preddvoru. Po vseh teh ugotovitvah je že komisija, na seji pa še svet skle- nil, da bodo gradili kljah. Sedanje šolsko poslopja se lahko deloma uporab'10 ^ za internat, s čimer M "»i * tudi problem učencev v ^ sklh ta oddaljenih krajev *.„ šolskega okoliša. Z novo P pJ šolskega poslopja v CerKi se bo lahko dokončno »j, tudi reorganizacija P0*1*,« U šol SenturŠke gore, Veleso^B Zaloga. Ce pa bi bila na J*p „», finančna sredstva, bi D,'lrtpI vam je na raz-Ujet cestni avtobusni pro-8 Progami: Primskovo anJ. Planina — Kranj Kranj SiaT Opremljeno sobo eni ali %, ^Jama. Ogled od 15. ure "aslov v oglasnem odd. ^ 8ln«k 3890 grem poma*at go- za sobo in hrano. — , SPre1i; oglasnem oddelku 3891 i vau m mizarskega pomočnl- %n v" — Mizarstvo Franc Hoj Kokrica 219 3892 v^ko 8pre'mem pomočnico in ^nj i..**" Franc Vidmar, kroiač\ lltov trg 13 3893 zahvala Hj jj'ste mi ob bridki iz-le8a dragega moža- ANTONA MUŠICA 11, * 1 IC *9,Ujoča žena Jerica z otroki ' 14- oktobra 1963 Sili vl°la*ilne besede, mu po-n ve in cve,:ie, ter Ra snre" 50vi ™dnji Poti' iskre" Dancing Kavama. Evropa v Kranju obratuje spet vsak dan C razen torka) od 20. do 3. ure. — Igra ansambel ŠANY 3894 ZB terena Primskovo - Klane prireja »Veliko vinsko trgatev« v nedeljo, 20. oktobra 1963, ob 15. Mestni avtobusnt promet vam zagotavlja varno vožnjo uri v prostorih Zadružnega doma na Primskovem. — Za dobro pijačo in jedačo preskrbljero. Vljudno vabljeni! 389^ objave Pri zdravljenju hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažimo bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to je rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosi-stičnem trgovskem podjetju »Živila«, Kranj, Veletrgovini »Loka« Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. RAZPIS Glasbena šola na Jesenicah razpisuje v šolskem letu 1963/64 naknadni vpis gojencev za pouk KITARE Vpisovanje bo od 21. oktobra do vključno 29. oktobra 1963 v pisarni glasbene šole (poslopje gimnazije. I. nadstropje — desno) v dopoldanskem času od 9. do 14. ure. Pouk se bo pričel 1. novembra 1963. Vsa ostala pojasnila dobite pri tajništvu šole. Ravnateljstvo RAZPIS živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana — Gorenjsko poslovno področje Kranj sprejme takoj: 2 SKLADIŠČNA DELAVCA V SKLADIŠČU LESCE 1 SKLADIŠČNEGA DELAVCA V SKLADIŠČU KRANJ (ob Savskem mostu) Stroški nrevoza na delo se povrnejo nad 600 din. Osebni dohodek po pravilniku. Potniki, poslužujte se mestnega prometa, ki ga je uvedel SAP Ljubljana — PE Gorenjska — Kranj RAZPIS Obrtno podjetje Cerklje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 GRADBENI TEHNIK 2 KVALIFICIRANA MEHANIKA 2 KVALIFICIRANA ZIDARJA 6 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Ponudbe, pismene ali ustmene, na upravi podjetja. **&aVa BOLNIŠNICE ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO H jj obvešča, da se dajejo ustne in telefonske Informacije samo Ohl 12' Ure" 'feh ]nski Pa so dovoljeni na ginekološkem oddelku samo ob nede-0S( pra*niklh od 13. do 14. ure. obiski niso dovoljeni. tiska CP »Goreniski tisk«. Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči Nniu NB v Kranju 607-11-1 -135. Telefoni: glavni ln odgovorni Uredništvo in uprava 21-90. 24-73, 28-97. Naročnina: letna S^lOv čna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek • ^ bi, bota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20. za nenaročnike ^cda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Gibanje prebivavstva NA JESENICAH Poročili so se: Peter Popovič, tov. delavec in Nada Milivojac, gospodinja; Ljubomir Stošič, žel. uslužbenec in Danica Stanojevič, kuh. pomočnica; Anton Dolžan, in-kasant in Frančiška Legat, tov. delavka; Rajko More, ključavničar in Katarina Bohinjec, delavka; Ivan Pušavec, instrumentalec in Marjeta Bizjak, uslužbenka. Rodile so: Ljudmila Pogačar — deklico, Marija Krivec — deklico, Frančiška Spendov — dečka, Vera Zalokar — dečka, Nežka Larisi — dečka, Irena Bratina — dečka, Dora Beltram — deklico, Marija Jemec — dečka, Marica Barišič — deklico, Jožica Robič —• deklico, Marija Justin — dečka, Juli-jana Peterman — deklico, Jožefa Smolej — dekjico, Frančiška Srno-lej — dečka, Zdenka Dragovan — deklico, Ivanka Kovač — deklico, Ana Kolenc — dečka, Zdenka Dragovan — deklico, Ivanka Kovač — deklico, Ana Kolenc — dečka. Umrli so: Drago Križnar, uslužbenec, star 39 let; Jernej Petač, osebni upokojenec, star 77 let; Anton Odar, livar, star 60 let* Zoran Stanojevič, star 1 leto. V KRANJU Poročili so se: Josip Kamenski, kovinostrugar in Ivana čebul j, tovarniška delavka; Albin ^ Podlesek, konstrukter in Sonja Žagar, tov. delavka; Julijan Zupancc, mizar in BODICE # Vedno pogosteje mi očitajo, da ni prav, ko tako rad kritiziram. Prav, bom pa tokrat malo pohvalil, — Zelo navdušen sem bil, ko sem pred nekaj dnevi opazil, da je komunalni servis v Kranju popravil stopnico (beri 1 stopnico!) na stopnicah, ki povezujejo Jelenov klanec s Staro cesto. Pozabil pa sem poudariti: končno popravil! Tista stopnica je bila namreč oškrabljc-na vse od pretekle zime. Skoda, da je niso popravili takoj spomladi, saj bi bile nekaterim tako prihranjene razne nevšečnosti, de;::-;;;: izpah noge pa bolečine in podobno. Ampak stopnica jc le popravljena. ^ 9 No, feb ravno pdstranjamo Take nevšečnosti, tedaj se lotimo še cvetlične grede sredi kranjski' tržnice. Če bi bila lepo urejena, mogoče ne bi imel posebne pripombe. Nerodno pa je to, ker je /daj zaradi zemlje, ki so jo nanosili t jaka], stiska s prostorom še večja. Jaz bi tisto zadevo čisto preprosto pospravil. • Pretekli teden sem si ogledal, kako napreduje gradnja pločnikov na Primskovon. II ia . , . takole je, če so prej pešci skakali izpred avtomobilov v jarke, tedaj jim bo to v prihodnje prihranjeno. Na vsaki strani ceste bo približno 3 metre Širok pločnik. Torej čez glavo dovoli za koristnike tiste ceste. Ta pa bo kar preozka za živahen promet v tem predelu mesta. No, po toči zvoniti je prepozno! Za vsak pri- Jože.fa Tomazin, nameščenka; Jernej Perko, pom. kurjač in Brigita Gros, tov. delavka; Janez. Močnik, tesar in Uršula Pirnat, kontrolorja; Franc Debenec, strojni ključavničar in Antonija Rakovec, preši val ka; Stanko Oreč, delavec in Marica Brkič, čistivka; Franc Jenko, stroj, ključavničar in Frančiška Gale, tov. delavka; Rodile so: Mira Perko — dečka. Magda Stilec — dečka. Martinka Križnar — dečka, Marija Ranisav-IjeVifi — deklico, Marija Čufer — deklico, Rosinka Potočnik — dečka, Marcella Mis — deklico, Viktorija Jauh — dečka, Milka Bešič — deklico, Cecilija Porovne — deklico, Katarina JanŽekovič — dečka, Cecilija Pecher — dečka, Tva-na Palovšnik — deklico. Katarina Polanc — dečka, Ana Belehar — deklico, Marta Bajt — dečka. Sb\ ka Pfeifer — dečka, Barbara ?.an — dečka, Ivana Bogataj — deklico. Umrli so: Marija Zaletel, gospodinja, stara 50 let; Anton Musič, Osebni upokojenec, star 68 let; Frančiška Ropelj, osebna upokojenka, stara 63 let. v TRŽIČU Poročili so se: Franc Teran, predmetni učitelj in Ana Rozman, knjigovodkinja; Simon KaStrun, mizar in Karoiina Zupančič, uslužbenka; Osman Malkic. delavec in Helena Mežnar, delavka. Umrli so: Frančiška Povše, osebna upokojenka; Franc Ce-bron, čevljar; Alojz Rozman, osebni upokojenec. mer pa le postavite prometne znake za PREPOVEDANO PARKIRANJE. Za poizkušnjo parkirajte "fička", pa boste videli, kako sc bo takoj vse zabasalo. # Zdajle sem se domislil ceste, ki pelje na škofjeloško pokopališče, f a jc sicer dovolj široka, ima pa druge tegobe. Iz cestišča Štrli kot pest debelo kamenje, tako da ie ljudje umikajo čislo na skrajni r^b ceste. Stvar bi naposled le zaslužila asfaltno prevleko, zakaj cesta je zelo obiskana. Jaz bi vse tiste, ki se za cesto ne menijo, obal v ženske čevlje z visokimi petami in jih poslal tjakaj na sprehod. Sc z nizkimi petami si komajda kos tistemu kamenju. Upam, da bodo pristojni vsaj do dneva mrtvih prekrili cestišče s plastjo peska. Bolje nekaj, kot. nic! 9 Zdaj pa eno turistično. Pred nehaj dnevi ie skupina Avstrijcev obiskala restavracijo Evropa v Kranju. Posedli so, potlej pa potrpežljivo- čakati, kdij in od kod se bo prikazal natakar. Vrag vedi, kam .,' •'(• potuhnit. Kratko malo... ni ga !r!o. Eden izmed gostov pa s" ie znašel. V smislu samopostrežbe je stopil v kuhinjo in povprašal, kaj imajo ta pod zob. — Mislim, da ta restavracija ni čisto primerno Hrr'?tO'-:;1 fettt, da ne govorijo enako. S mer akju t ha avtobusni post tU prav:, da ie do I.iubefia 12 kilometrov, tUti Dri turističnem društvu pa vpije, da ie le 9 km. Naslednji, smerokaz pa se spet zadovoljuje z 12 k m. Trije kile rt pa le niso Zdravstveni dom Kranj obvešča starše, da v otroškem dispanzerju ne bo ordinacije dne 16., 17., 18. In 19. t. m. v otroški posvetovalnici Straži-šče pa odpade ordinacija dne 18. t. m. v nujnih primerih se obrnite na ostale splošne ambulante ZD Kranj. mačkine solze, zlasti, če greš pes. ♦ V zadnjem času oci so picsLiegii nunsko radijsko poročilo. Razvo-Sfcdjte ?b svetlobi petrolejk. Bilo jc povelje glavnega poveljnika ^ili .skuPinc, namenjeno napredujočim skupinam. Nemci so bJsto bodo spremenili smer tankovskega napada. S°žaje n°ž so Prejeli povelje za takojšen umik; zasedli naj bi ^edn- v, bližini vasi Novaia in Stara ja Tarasovka in zaustavili ^ tankc- J Vb J 16 bil° treba "kreniti vse potrebno, da bi zajezili prodor, -"skih -ta bi,a sP°sobna ,e oddelek težkih havbic in skupina pro- Tftr\ topov. ^ei.'"u Premestili konico napada proti jugu. Toda za to ni'nihče "%ri Preden so povelje posredovali in izpolnili, so prodirajo- PRVO POGLAVJE »i!* Wnar nai bi bil oddelek težkega topništva, sta bili v resnici Ite ai sn°-načeti bateriji s tremi topovi in štirimi goseničarji. šele V?Nvij,; J'!l umaknili iz bitke in ?x ..daj so goseničarji čakali, da jih S^-dr' ?nernu izmed gOseničarjev so že sneli motor in odvili 8a s<> v8' triie ]ia so Čakali, dn pridejo na vrsto. Prvič po dolgem jj brali p°iaki labko slekli obleke kos z« kosom, kuhali perilo in cUtije f° Mnogih bil kali, ki so trajale dneve in noči, so slekli svo k K * 'Q sPali v svežem perilu v prezakurjenih kmečkih kolibah. dorč'niUSnežerii 'm močno razorani ravnini, ki jc ležala v hladni J*'h Sp So .s.e bližali nemški tanki. Toda vojaki so trdno spali v lt JVck Jcln''b hlačah in celo v snu čutili mir in toploto. b]^e, k;511^'1 sc je vil bel dim. mesečina je razsvetljevala ceste in b0t: in (|So v ledenem mrazu hrepenele po vonjavah bivališč, to-*°Pli v'^11'.?0 s;iniaiile o skorajšnji izmeni in o tem, da se bodo ečerJi lahko slekle in smele tudi one zaspati. Le v eni hiši niso spali. Petrolejka, ki jo jc kurir osnažil. je slepeče svetila. Po žebljih na stenah so viseli plašči, a na postelji v kotu, kamor je svetloba le slabo prodirala, so ob vznožju ležali krzneni jopiči in orožje. Pri mizi jc sedela četvorica: poveljnik oddelka major Ušakov, srednje visok, robat moški z zagorelim, surovim in odločnim obrazom, komisar stotnik Vasic, načelnik štaba, stotnik Išenko in štabna zdravnica nekega drugega polka. Potovala je k svoji enoti in prenočevala v tej vasi. Celo savno so zakurili — na fronti redka sreča — in vrhu tega še pozimi! Kodrasti, kratko pristriženi črni lasje so bili po kopanju Se malce mokri in z zardelimi^ lici v čisti, tesni bluzi uniforme je sedela ob mizi pa nenehno čutila pozorne moške poglede. Peti v tem krogu je bil osemleten deček, ki je z materjo živel v mali hiši. Stal je med Vasičevimi koleni in ga pozorno opazoval, ko je s konico finskega noža rezljal ptico iz lesa. »Počakaj, še petja ga bova naučila,« je dejal Vasic, ko je pritegni! bliže krožnik za fantiča in prestregel njegov preplašeni pogled. Deček je strmel v živo modro konzervno škatlo, na kateri jc bila narisana rožnata, mastna in na kosce zrezana klobasa. Kot očaran je strmel vanjo. Vasic je vzel konzervo, izbezal z nožem vsebino na krožnik in primaknil kos kruha. »Jej!« je rekel. š Bose otrokove noge so se v temi odlepile z ilovnatih tal in se * — obotavljivo — dotaknile Vasičevih škornjev. Dvoje oči, ki so se lesketale v siju svetilk, je preletelo obraze in potem sta dve rjavi, od vetra razbrzdani Sapici hlastno pobrali klobaso s krožnika. Deček jc žvečil z odprtimi usti in zaprtimi očmi. Zdaj se je Že nekam privadil tujcev, toda ko so mu prvič postregli, je vzel hrano, jo stisnil k prsim, pogledal v tla in takoj izginil za posteljo; lam, v temi, je čepe in naglo poiedej, »Komisar!« je Ušakov za klical prek mize, »pomisli vendar, tudi ona je bila v Odesi!« Pokazal je na zdravnico, in ker se mu je zdelo potrebno, da takoj proslavijo ta dogodek, je pogledal na mizo kakor gospodar: »Arčil!« Med vrati se je prikazal Bagradze s preplašenim obrazom. Nosil je bluzo, mastno na prsnih žepih in trebuhu. Rokave je privihal, krepke, kosmate roke je držal vsaksebi, prsti in dlani so se mu lesketale od maščobe. OJcrog kurirja je vonjalo po bravini in čebuli. »šc dve minuti, tovariš major!« je zdrdral s trzajočimi brki in izbuljenimi očmi. Zdravnica je odmaknila glavo, vedoč, da ima lep profil, pa z zanimanjem opazovala vojaka. Slutila je, da je v hišo zanesla nemir in da pomeni razlog teh priprav, in lo ji je delalo zadovoljstvo pa pognalo rdečico v lica. Gospodinja te male hiše, Ukrajinka z dolgim predpasnikom, se je prerinila mimo Bagradzeja ii^ ga odrinila. »Ta nepridiprav ne pripravlja nikakršne pečenke! Celo živalco je položil na oglje in jo zdaj smodi. Meso je počrnelo kakor premog!« Bagradze se je naglo obrnil k ženski. »Ah, kaj! Ne gobezdaj! Zadrži sapo!« je pričel kričati, ji preteče mahal s pestmi pred obrazom in jo divje gledal. Ženska se je smehljala, kot da želi reči: »Kaj naj bi pač zahtevali drugega od takšnega kosmatca opičnika s Kavkaza!« Ušakov je naglo prekinil prenir. »Z eno nogo si še nd.aj, / drugo pa že zdavnaj zunaj!« je na-hrulil kurirja in sc o/il po sobi kakor zmagovalec. Vasic je vedel/ komu je namenjena predstava, vendar tega ni pokazal. Že dolgo je živel v. Ušakovim in ga je dobro poznal. Ušakov je s kratkimi prsti svoje trde dlani poravnal svetal koder nad čelom in dejal: »Komisar, se še spominjaš dni v.Odesi? In napadov s tistimi smešnimi čolnički na glavi namesto čelade; kako so opletali nad nami?« Oči so se mu zadržano lesketale in zdravnica ga je opazovala. »Neumni smo bili še pa neizkušeni.« je pripomnil Vasic. Pri no-gah je čutil fantiča, ki je žvečil, požiral velike grižljaje in napenjal telo« Gledal je zdravnico in Ušakova. Tovrstne zgodbe trenutno niso nikogar zanimale. Vasic se ie dobrodušno smehljal in dalje šalil: -Rad bi vedel, čemu pride človek tri svet brez nadomestnih delov! Kadar Človeku odleti glava, ne ostane nič, na kar bi lahko posadil svoj čolniček.« »Utihni! Utihni!« ga ie prekinil Ušakov in pokazal jeklene zobe, ki so mu jih vstavili potem, ko je bil ranjen. »Utihni, komisar!« Po mizi je udari! s pestjo tako odločno, da mu ni kazalo oporekati. .Rad |e izgovarjal besedo - komisar«, kajti z njo ni menil le komisarja, tomveč ves svoj oddelek, in temu oddelku je pač poveljeval. V besedi »komisar« mu ie zvenelo neka i iz fasov revolucije, česar ni bilo več v sedanji oznaki »politični namestnik«. v. C5 M.-* A. iS Sport # šport i SREDA, !«. oktfi^. šport # šport Tri ure med najboljšimi smučarskimi skakavci in tekači — olimpijskimi kandidati - _____________ SREDA, 16- oWg šport 9 šport • šport 0 šport g šport # šport 0 šport » šport # šport • šport • šport • šport • šp^rt* mf mmmm —y- endar na v zvezi z naslovom ne ere za nrestl*. nr___j__ n„ „„ „„«.r««t9li. ko Trener tekačev JANEZ PAVCIC odstranjuje mrežo s teniškega igrišča, na katerem se bodo tik za tem s skakavci pomerili v nogometu ... Vendar pa v zvezi z naslovom ne gre za prestižno tekmo, ki naj bi pokazala večji napredek in boljše rezultate naših smučarskih tekačev, ampak za čisto navadno nogometno tekmo, ki pa se je, žal, končala nepošteno ...! Sicer pa presodite sami! — Ob istem času se je v športhotelu na Pokljuki zbralo 15 naših najboljših smučarskih tekačev in 5 skakavcev. Čeprav so si bili prijatelji že od prej, so drug drugega začeli izzivati,, kateri izmed njih več veljajo. »V nogometu smo boljši mi,« so trdili skakavci, medtem ko so bili tekači za celih 180 stopinj drugačnega mnenja. Beseda je dala besedo, spor pa so razčistili na pokljuškem teniškem igrišču, ki so ga v ta namen preuredili v nogometnega. Dogovorili so se za pravilo, da bodo štirje skakavci igrali proti prav tolikim tekačem dvakrat po četrt ure. — Ko se je čas iztekel, je bil rezultat 3:2 v korist skakavcev. Brata Pavčič sta kot stebra tekaškega moštva protestirala. »Prav gotovo niste reve in imate toliko kondicije, da boste zdržali še nekaj časa!« sta nadlegovala nasprotnike, ki so, predlog — da bo končni zmagovavec tisto moštvo, ki bo prvo doseglo gol — seveda sprejeli, športna sreča je tekačem obrnila hrbet; spet so namreč skakavci najprej zadeli nasprotnikovo mrežo. Brata Pavčič ne bi bila to, kar sta, če ne bi bila »doma« v takih situacijah, za mali nogomet sploh ni noben rezultat,« sta trdila, jmo do 5 ali pa bomo razglasili, da ste skakavci brez kondicije!« Tak ultimat pa se je izzvancem zdel poniževalen. »Pečeno — storjeno« so se spet zapodili za žogo... — Sami pravijo, da so v prvem delu preveč »forsirali«, zakaj neutrudljivi tekači so zapored dosegli tri gole — in zmagali z rezultatom 5:4, čeprav so skakavci vmes praktično že dvakrat osvojili obe točki! »4:2 igraji Trening delovni dan T-ekači so bili na treningu deset dni. V glavnem so gledali, da so izkoriščali vse rekvizite, ki so jih prinesli s seboj — medicinke, vreče s-peskom, napravo za krepitev mišic na rokah itd. Največ pa je bilo seveda teka. Dvakrat so napravili 16 oziroma 20 kilometrsko turo na Li-panco, sicer pa so skoraj vsako dopoldne 2 uri tekli po gozdu. Precej pozornosti so posvetili tudi šprintu in igranju z žogo, tako da prav nobena izmed osnov za >tako imenovano hitro vzdržljivost ni bila zapostavljena. V nedeljo so celo tekli s smučmi! Zjutraj je bila namreč po pokljuških travnikih slana, da so se tekači počutili kot na snegu. — Vsi so bili te dni zelo zavzeti, tako da lahko pričakujejo dobre rezultate tudi pozimi. Sicer pa se bodo 7. novembra na Pokljuki v enaki zasedbi znova sešli na podobnem treningu — v enaki zasedbi. Veseli in žalostna • Po napornem ."treningu so bili tekači navadno še vedno za zabavo. Po večerji jim je prirejal komične predstave Cveto Pavčič. Do solz so se nasmejan, ^ preoblekel v žensko. Bil J ^ prepričljiv, da je obu^!l lonarje« — številka 38. Vsa ^ niti ne bi bila tako njegovi podplati ne bi o" ^50 43 čevljarskih številk! TaWJ^| se mu noge vnele, da ., naslednji dan ostati v PosteJsj i • Lakota iz Mojstrane ^ zanimal za glasbo, dokler ^ šel na rta trening, sedaj P3 J p največji prijatelj. Zaniet!Lj}je' Pata Boona in druge mel da s< plošč so ga tako prevzele, j ni mogel premagati in le * $i trenerja Janeza, če lahko ^ treninga »odgovarja« za ji gramofon. Kdo Franceta ^ osrečil? — Gramofon si Je stil ob vzglavje... . & V • Zadnja vest iz tekaJ«* bora pa ni vesela. Ma^vcr t pijski kandidat PETE»NJ^ zaposlen na težkem mestu v podjetju PlaoJci*$ vendar za svoje športno oe nima plačanega dopusta ^.^t drugi športniki. 26 tisoč #±,1 osnovnih mesečnih P1*' pfec«j mu po takem treningu f pj skopni, tako da premišlj^^ pravzaprav ima od ddtP.^ trdega dela, da je postal vr . , smučarski tekač. Preneka^J podobnem položaju bi ^10$L odnehal... Tekači so premagali skakavce Resen pomenek s trenerjem skakavcev Vsega tega pa seveda ni jemati preveč resno, saj bi navsezadnje še kdo mislil, da so sc naši olimpijski kandidati prišli na Pokljuko zabavat. Da to ni res, naj pove zvezni trener naših smučarskih skakavcev LOJZE GORJANC: »Sedaj imamo med skakavci zelo malo izbire, kar se vidi tudi po tem, da je na kondicijskem treningu le 5 tekmovavcev. Manjka olimpijski kandidat MARJAN PEČAR, ki si je na poletnem alpskem smučanju pod Prisankom zlomil nogo, tako da najmanj do marca ne bo mogel trenirati, kaj šele tekmovati. Brez njega bo naša reprezentanca vsekakor zelo oslabljena, saj je že z vestno vadbo pred sezono napovedal, da se vrača v staro formo, ki mu Je pred leti pomenila mesto med najboljšimi srednjeevropskimi skakavci. — Svetovni rekorder JOŽE ŠLIBAR bo letos prenehal tekmovati, medtem ko so trije člani ljubljanske Enotnosti — OMAN, KOPRIVŠEK in KRIŽAJ pri vojakih, od koder pa jih bodo — vsaj upam — pustili na tekmovanja. Kako je s tistimi, ki so na treningu? — LUDVIK ZAJC in BOŽO J EMC sta se poleti in jeseni pripravljala na sezono. Čeprav jima nekateri očitajo, da so bile priprave neznatne, sem sam drugačnega mnenja in trdim, da sta za naše razmere (konkurenca) že sedaj v formi. To je pokazal tudi test v Ljubljani, kjer sta bila prav Zaje in Jemc daleč najboljša. Drugi test bo po tem treningu; tedaj pa bomo videli še, kdo je v tem času najbolj napredoval, zakaj prvo testiranje zaradi svojevrstnih telesnih sposobnosti nekaterih tekmovavcev ni povsem regularno. Na Pokljuki so še Blejec KOŽELJ, Mojstrančan DOLŽAN in mlajši mladinec ŠTEFANCIC iz Kranja, ki naj bi jim bilo s tem omogočeno, da napravijo kak korak naprej. Žal, na treningu ni nadarjenega Jeseničana SMOLE-JA, ki je izostal zaradi šole (je pred gimnazijsko maturo), in članov Enotnosti z ERŽENOM, GIA-COMELLIJEM ln JURMANOM na čelu, za katere je njihov klubski trener šraml izjavil, da Jim kon-dicijski trening ne bo koristil ln se bodo na tekme pripravljali raje po svoje ...!« Kmalu na snegu »Ta tem skupnem treningu so <\ skakavci ob dopoldnevih pripravljali 40-metrsko skakalnico, na kateri bodo letos po vsej verjetnosti najprej skakali, zakaj Pokljuko navadno sneg pobeli že v začetku septembra. Prej bodo za teden dni odšli na terensko smučanje k Češki koči, kar jim po kondicijskem treningu ne bo škodilo, saj se bodo morali — preden pridejo na skakalnice — privaditi tudi hitrosti. Tekačev »kot Rusov« Povsem drugačna pa je glede izbire tekmovavcev situacija pri tekačih, saj se jih je na Pokljuki zbralo 15, razen tega pa so trije izmed naboljših manjkali. (Seljak in Gregorič se nista odzvala pozivu, medtem ko je Jeseničan Kobentar na Pokljuki zbolel in se vrnil v dolino.) — Trening vodi Janez Pavčič, pOma-ga pa mu brat Cveto. Medtem ko je lani naše tekače pripravljal na tekmovanja poljski trener Kobv-lanski, pa se je prizadevni J. Pavčič v razgovorih z norveškim trenerjem Nilssonom in z dopisovanjem s trenerjem druge -italijanske garniture Rizzerijem toliko usposobil, da ga je celo uspešneje zamenjal, zakaj Poljak je imel pred prihodom k nam opravka z izkušenimi tekači, tako da je pri nas kaj naučil le kakega veterana. Trije, ki bodo letos skušali seči po najvišjih »skakalnih« 18 fg^ Od leve proti desni — BOŽO JEMC, LUDVtK ZAJC 10 KOŽELJ (Bled) I. republiška odbojkarska liga Jeseničani v II. ligo? Nedeljska srečanja v I. republiški odbojkarski ligi za moške so potekala v glavnem po pričakovanjih. Sicer pa je bilo to kolo zelo skopo, saj so bile odigrane le štiri tekme. Majhno presenečenje je brez dvoma pripravila ekipa Mežice, ki je gladko odpravila doslej tretje uvrščeno ekipo Maribora (3:0). Kanal jc zopet pobral ves izkupiček, tokrat v borbi s Tegradom (3:2), in se tako pomaknil ma tretje mesto, kjer bo gotovo tudi ob zaključku prvenstva; le v primeru, da Novo mesto osvoji vseh 6 možnih točk in da Kanal izgubi obe preostali tekmi, bi tretje mesto pripadlo Novomeščanom. Igravci Jesemic so v predzadnji iekmi pripravili svojim navijačem »mrzel tu?*, saj so na svojem terenu po nepotrebnem oddali obe Dober start triglavanov Kranj, 13. oktobra -« Po poletnem odmoru se je spet začela sezona kegljaških tekmovanj. Najboljši gorenjski kegljači iz Kranja in z Jesenic so imeli prvi večji nastop včeraj v Zagrebu v okviru proslave 25-letnice kegljaškega kluba Grmoščica. Triglavani so za začetek dosegli soliden rezultat — 5077 kegljev. Prijetno je presenetil le izkušeni Vlado Martclanc (919), ki je sedaj v zelo dobri formi. Bolja sta bila še Kordež (866) in Tur k (859), ostali trije pa so podrli le nekaj kegljev več kot 800 (Bregar 818, Ambrožič 811, Žiberna 804). • Slabše pa so se odrezali Jeseničani, ki so podrli skupno 4886 kegljev. Tudi pri njih je bil najboljši bivši državni reprezentant Slibar z 872 keglji — L. S. točki Tegradu. S tem porazom bodo po vsej verjetnosti morali zapustiti družbo republiških prvoli-gašev. Sicer pa je stanje na lestvici dokaj nejasno, saj pridejo v po-štev za predzadnje mesto kar štiri ekipe, med katerimi pa so Jeseničani na najslabšem, saj bodo v primeru poraza v zadnjem srečanju sami obtičaili na predzadnjem mestu. Lestvica: Branik 18 15 3 50:21 33 Fužinar 18 14 4 49:27 32 Kanal 16 9 7 32:35 25 Maribor i 17 8 9 31:36 25 Mežica r 18 7 11 30:40 25 Tegrad 17 7 10 27:38 24 Zoriš 17 7 10 34:39 24 Jesenice 17 6 11 33:41 23 Novo mesto 15 7 8 32:30 22 Črnuče 15 4 11 25r39 19 — M. Kuralt Na kondicijskl trening tekačev na Pokljuko so prišli tudi trije tekmovavcl, ki sedaj služIjo vojaški rok v JLA — Kalan, Bavče in štrbenk. Vsi so bili v presenetljivo dobri kondiciji, po čemer se vidi, da so se tudi v vojski brigali zanje. Na sliki — Bavče meče »medicinko«; na desni njegov klubski tovariš Kranjčan * Švab - 667 v daljino V soboto in nedeljo sta bili v Celju dve pomembni atletski prireditvi: slovensko prvenstvo v mnogobojih in štafetah ter finale tekmovanja za »pokal Slovenije«. Gorenjski atleti so imeli veliko uspeha na obeh tekmovanjih. Na prvem tekmovanju se je" izkazal Triglavov deseterobojec Kaštivnik, ki je zbral 4472 točk in s tem postavil nov gorenjski rekord. Zal, je imel drugega dne precej smole torico. Dobra sta bila tudi Verdnik v teku na 1500 m (4:13,6) in Vari (padel je v teku na 110m ovire) in ni presegel meje 5000 točk, v metu krogle (5) — 15,07m. V ekipi ESš je bila najboljša Rozma-ki pa jo je — realno gledano — sposoben doseči. Upoštevati moramo nova, ki je pretekla 600 m v času 1:53,8. Kamnogoričani so zbrali tudi, da se je šele letos posvetil tej disciplini in je bilo to njegovo 8927 točk, Kranjčanke pa 5906 točk. -— M. T prvo tekmovanje. Upamo, da ne bo izgubil volje in bo s treningom popravil slabe točke (meti) ter se drugo leto uvrstil med najboljše v tej najtežji atletski disciplini. Na tekmovanju za pokal Slovenije sta gorenjska predstavnika Partizan Kamna gorica in ESš Kranj zasedla drugo oziroma tretje mesto, kar Je lep uspeh. Izmed Gorenjcev je dosegel najboljši rezultat švab, ki je skočil v daljino 667 cm in s tem za 12 cm izboljšal svoj gorenjski rekord. S tem skokom se je verjetno uvrstil že v tretji disciplini (višina, troskok, daljina) v najboljšo slovensko dese- Reprezentanc Gorenjske sestavljajo v glavnem kranjski aH«*1 Tekmovalna skupnost & ^ ko Gorenjske je se?ta!"fljs^ i zentanci za troboj D°le ^ \fi Primorska — Gorenjska- ^pi ^ nedeljo v Novem mestu-gl2tn°v.d(j sestavljeni pretežno i* članic AK Triglav. M«* ^ f sestavljajo: 100 m, ^ijo^ 4 x 100 m Protič, M- > > Galjot, Pirjevep (vsi Trn* ^ čevar (Bled), 400m V i Triglav), Ažman (He^V/ je Stružnlk, Mežek v Vari (K. gorica). dO|0