; PosMuezne Itnllkei Ri* ■ t«dne Dtn —♦60, #b n* ■ idilah TO« !•— Poštnina otaJana v gotovini JTkhod nedelj« i d*-umom mesečno ■«)QfltT0 l #*ro6» h« MJOUbOtt, f/S J * .BOR p f ; Plameni* lt«r»lke» «*, \ : r*«n*> Din - -50, «b a«. • 4cijab Din 1‘—. a UlUSl}tfI51 t <) H t Mah- • tora, Jnr£i£«n tu. it, 4, L nad- « • Siropj*. Taialoo tolamrb. it. 276, ! J '-'TKA V A «ii '“»h. ja f Jui^iiirri m • uli« «. t, pritličja, dano. Tata. I a °* »t- 24- Sile po£-noc«kOTju ir a • , oun »t«. 11.181- ■ J- I*» raiačll* i>rm 4mai}a a« n« I J ‘»lra. — Bokoiin »• na rra£afo. J • s ................. Leto: Maribor, sobota 29. jjuHJa 1922. Številka: 169. Usoda socijalizma in delavske internacionale. med 6°^G’ ^ Kw^ene Prej ali slej vse tu7!fT0dn0 organizacije, je zadala | Savsko internacionalo. Delavska g _arc^*iii orpranimcija. ki je obetala un Pr°^ n^caj leti krasne uspehe ter z ttrtrfVifea*m zaupanjem ztla v bodoč-s v s+ ^anes zdrobljena in razkosana i nešteto skupin, ki so strastno bore j'u?a Proti drugi. Tako silnega razdi-' , a-ia ni doslej doživela še nobena lavf^ vo^ika organizacija, kakor dede' i*1’ ^a'5xova parola: »Delavci vseh P *? •, družite se!« se jo spremenila v d«? iSl v ®i®to nasprotno: »Delavci vseh med s^re^a5te se!« Velika delavska ^euaarodna organizacija se jo razbila intp 60 *P^omacional, posamezne teh W?*CM*al 80 56 raakropile zopet v, ^ frakcij, a tudi te posamezno so stv p8?°e m°d seboj. Orožje delav-gp a’ je bilo nekoč nabrušeno za na-^1 n|ke delavstva, se sedaj zasaja v j te,.ay 6 vrste same, revolucija, kanil*0 S° hoteli uporabiti proti nasprot-s) °;m delavstva, je objela njihove vr-v >n mir, katerega so hoteli dati člo-6t-, yu> se je izpmnenil v krvavo gu-^aiL t vo-’no med njimi samimi. Veli-bjiw i rus^a revolucija, katero je jja- r'ajo prve dni delavstvo za svojo - •Vec3° in odločilne zmago, se je spre- < Iz narodne skupščine, v eni se}! sprejeti. vojačke službe, ker bi s tem Ju šil zakon, po katerem mora vsakdo — bodisi katerekoli veroizpovedi — služiti v skupni armadi. Veliko krivico bi pomenilo, če bi morali v armadi služiti pravoslavni in muslimani, ne pa tudi katoličani. Vojaško službovanje za svečeništvo jo uvedeno tudi -v drugih državah. Proračun vojnega ministrstva je bdi z veliko večino sprejet. Sledila je razprava o proračunu ministrstva javnega dela. Govorili so zemljoradnik Aradžič ter klerikalci1 ženilo v žalostno tragedijo delavstva,« V v ' "CUVPBI/11V UVittVOtV«,?, ‘asen poraz socializma. Delavstvo ije z delavstvom, delavstvo strelja Proračuni štirih ministrstev Beograd, 28. julija. V včerajšnjih treh sejah so bili sprejeti proračuni ministrstev vojne in mornarice, javnih del, saobračaja ter pošte in br-aojava. Pri proračunu vojnega ministrstva so se zlasti naši klerikalci Brodar in Zebot zaleteli v debato. Značilno pa je, da je Brodar blagoslavljal, kar je Zebot preklinjal. Brodar je namreč izrekel zahvalo vojne, mn ministra, da je odpravil nedostat-ke v vojski. On — Brodar — ima Iz vrst slovenskih vojakov zagotovila, da je sedaj hrana zadostna, da so stanovanja čMa in da Imajo tudi zadosti perila. Zebot pa je v svoji slepi nestrpnosti govoril seveda popolnoma nasprotno. Tudi je očital vojnemu ministru, da ni hotel sprejeti škofov iz Zagreba in Ljubljano v zadevi vojaške službe duhovščine. Minister vojne general Vasid je na vse takoj odgovarjal in zlasti tudi Zebota postavil na laž. Odločno se je izrekel proti zahtevi klerikalcev, da se zniža vojaška službena doba (saj poprej v Avstriji proti triletni niti črhnili niso. Op. ur.). Glede oficirskih plač. je na vzgledih dokazal, Veržeju za zvezo Prekmurja z da so tako male, da se mnogi oficirji venijo, katere bvša Avstro - Ogr-pri skromnem življenju morajo zadol- ska ni hotela dati. zevati, če opozicija iz par slučajev Proračun ministrstva za javna de-slaboga ravnanja z vojaki hoče slikati la je bil sprejet. našo vojaško upravo kot splošno sla- O proračunu ministrstva saobrača. ter vrgel vojno. Toda tega ni storil. — Izkazalo se je, da interesi delavstva niso v vseh državah enaki ter da tudi ne morejo nastopati skupno. Nemški so-cija.listi so videli in čutili, da so v pregosto obljudeni ip pretesni Nemčiji skrčeni pogoji za razvoj, zato so šli v boj z enakim veseljem kakor vse druge stranke, v boj za razširjenje Nemčije in s tem tudi delovnega področja nem,sitega delavstva. Enako pa so šli molče v boj tudi socijalisti vseh drugih držav in narodov. S tem pa je zadela socijalistično teorijo prva nesreča. Svetovna vojna je končala v mami* kateri državi in za marsikateri narod drugače, kakor se je pričakovalo. Oni S9 kom a d<>lavstvo. Moskovski proces cev Un*s!ov Proti socialistom, delav- j delavcem, je za to na.ilepša jjog • ®koro enak neizprosen boj med Jjjj •1?€®njmi delavskimi skupinami se j ge n."Idi v drugih državah, samo, daf ro J krvav kakor v Rusiji Ško- Tazri^ j *al°atno 6^co delavskega) lij, Budi naša južna soseda Ita- 6Vo- lta®ne delavske frakcijo tratijo jijj j6 eQeržije v medsebojnem boju, ki f-v.lako slabi, da so brez moči naprami niii, In’ ki d'an za dnem bolj redčijo* bog0ve vi-ste. Vsled tega ska 80 italijanska delav- 0rgankacija v par letih skrčila V fw-na Polevico. Toda ni se nam tre-^la ?^ same preko mej, primerov o needinosti i-mamo dovolj tudi ožjaf v Baši lastni državi in tudi v Hfltjj 1116j ali naše Slovenije. Nekdaj e-• a ^ialno-demokrationa stranka tan. ra®bila na nešteto frakcij. Povsod ruševine. je varok temu strašnemu raz-Usp^L Savske intemacijonale ter ne-Vejt ^ socijalizma, se vprašuje člo-ločj’ 0 Srleda vse to? Človeški duh svoje delovanje v dva dela, v n nešteti drugi eoeiali- apostoli so .postavili krasno te-W ■rafrednem boju delavstva, ki t>dTev1 Prinesel temu zmago, a svetu DolnJ^. Popolno preureditev na po-% novi osnovi. To je bila teorija le ^ je bilo vse delo socijalistov Veljj. lTje®j.u teorije, je praznovalo ^ba ,UsP?be; kakor hitro pa je bilo nporabiti v praksi, se je ■Prvo •a ^ n^jahna in neizvedljiva. ^ivef1 n®jy®čjo< *»ko preizkušnjo je ?vetov^ alistiena ideja ob izbruhu Htj vojne. Soeijaliaom bi moral }ih n^jtemefljnejših svojih nače- «er -1-^* vojni, proti vsalci vojni, in; 8aBizar. ' ^.a]' Bogova svetovna er- \ ithc* . c»a najmočnejša, je ves sveti • dft ee Jbo j0ioei«žil .te) moči ! socijalisti, ki so bili v bistvu vendar Milanovič, Zebot in Stanovnik Prvi I ^SU V ^ ^le se pritožuje, da ministrstvo ne zida ka- ! i .- , , , voTir^lriv^jijl toltških cerkev. Drugi je tožil o slabih bo ta vo^na končala z nniho- t, _ rpl . ! vo zmago. Vojni rezultati in vojne kon- ^ v Tret-Y ^ 30 ra7- junkture so prinesle v nekaterih dr- grajal zaradi odpu^a cestarjev, ees, žavah brez hoja vlado SOcftdistam v da so to_ pristaši SIS. Minister Avstrija in Nemčija sta dobili 1 Popolnoma socijalistični vladi, Mad- t S ? 1 žarska in Rusija pa sta postali komu- komisija. on pa se je izrekel proti n-, nisti6ni reprjjbmi Sen in končni cilj j j™11'' °V^a^ijalizma se je uresničil torej v štirih strstw za Slovenijo ne bnga, je ne#- važnih evropskih državah. V teh dr-pravacen, kar dokazuje dejstvo, da je ?javah ni 8ocijaligtov ni6esaj 0Viral0f n ^ postavita mj)st_pn jzves|;i svoje načrte, vporabfti teorijo °’»svojih apostolov v praksi. In izvedli so jo, a ne v svojo zmago, ampak v svoj poraz in to enako mmimalisti in ekstremisti. Socijalni demokrati v Avstriji in v Nemčiji, ki so dobili v teh1 bo, s tem hoče le diskreditirati državo .ja. bi je nato sledil, so govorili Posl. j pred inozemstvom. Očitek posl. Zebota, Ge'ouh, Deržič in Kučid. j • so,1® ^kmalu uvideli, da se da ni hotel sprejeti škofov, je neresni- Tudi proračun tega ministrstva je A1 , Ya^ v ^ - '^v-vi6 Ttt + n30 čen. On jih je sprejel in ž njimi razgo- bil sprejet* in končno brez debate še fqf;°hT nibLn^r, r*hL ?i pa mogel »sodili n» Wjt Prort*n mta«r»tv. » PoSlo to br. ^SoT^k“K! a pri tem so spoznali, da se vsega državljanstva ne more nikoli stlačiti T. en sam delavski razred, kakor hitro pa to ni mogoče, je treba poseči, ako ee -r, . v noče uporabiti ekstremističnih, boljse- Ravena, 27. julija. (Izn^rno.); viških metod delavske diktature, po Po končani stavki poljskih delavcev so, kompromisu. Tak kompromis pa po-zahtevah _ sociaiisticn,, ^ republika.ns.ki j meni ^ obmt ^ K in komunistični poljski delavci, naj fa-1 clemokratissnui in obe socijalistični vla-•• T*«*,* t +• • + + isti nemudoma zapueto mesto. di, ona v Avstriji in ona v Nemčiji sta vicarji. Listi komentirajo ta sklep ter predmestjah je padlo vec bomb, pn ^ p^taJi demokratični; s tem sta pa naglasajo, da je s tem odpor proti so- o^mur je bilo vec oseb ranjen* Med j M p^; ena,ki drugim danaS. delovanju desnice znatno zmanjšan. fasisti in v mesto prodirajočimi delav- j ^ »buržujskim« vladam. Socijali- t, . n. . , . /T . \ -tr r> ^i36 pT^ (^™l'r 60 zem 6« je v praksi izkazal kot neizved- . Bm 27.j,dba. Izvirno.) V Rave- delavci nekega fasista do smrti pre- ]jLv> Sprevrgel se je sam v demoknw m so o polnoči proglasili splosno stav- tepli. Vsled tega je prišlo kmalu na to c;j0 ko. Fašisti-prihajajo v velikem številu do pravcate bitke, pri čemur je več. od vseh strani. V cremonski pokrajini mrtvih in nad trideset ranjenih. Faši- so podali vsi socijalistični občinski od- sti iz okolice drve iz vseh strani v me- bormiki ostavko v. znak protesta proti sto. Delavstvo se pripravlja na gene- terorju fašistov. ralno stavko. naj bi katoliški bogoslovci bili prosti zojav. Vedno večji kaos v Italiji. De Nava sestavlja vlado. — Stavke in bftke med fašisti in Rim, 27. julija. (Izvirno.) Ker je Meda odklonil mandat za sestavo kabineta, je prevzel mandat De Nava. Nek sklep Ljudske stranke (popolari) povdarja solidarnost z liberalnimi le- delavsftvom. fc—■ O ■ LLOYD' GEORGE O POTOEBI PROF. EINSTEIN PRIDE V, JUGO-NOVE KONFERENCE. SLAVUO. London. 27. julija. (Izvirno.) Vi Beograd, 28. julija (Izv.) Znani spodnji zbornici je poročal danes an- fizik in ustanovitelj relaitivitetne teo-gleski zastopnik na haaški konferenci rije, profesor Einstein pride v kratkem Lord Gream o poteku konference. Iz razil je pri tem upanje, da, je Rusija, če Ibo sledila njena nadaljna politika zadnjim predlogom na haaški konferenci, nastopila pot svoje gospodarske obnove. Lk>yd George je izjavil, da že v naprej vidi potrebo nove konference. Zaveznikom se nikakor ne more pred- v Jugoslavijo, kjer priredi več predavanj v prid gladujoče Rusijo. BORZA, Zagreb, 28. julija (Izv.) Sklepni kurzi: Pariz 67—67%; Cucrih 15.25—15.60; bacivati, da so povzročili invazijo Ru- I^^on 3^3 3.65; Berlin 15.13—15.85; sije. Preprečili so samo nemško na- Dunaj 032—0.22M, Praga 1187—1.88; tkano, ki se je hotela polastiti ruskih' Italija 3.74%—3.76; Newyork 80 81 H; Budimpešta 5.35—5.45; Vamšava 1.25— zakladov. Genovska in haaeka konfe- renca sta mnogo [pripomogli k vzgoji Rusije. i • 1 . -g • proti razširjenju eoli:re. i.60. ;■ ; CnrKh, 28. jtaljja: (lav.) Predtbbrza: _ Pariz 43.65; Zagreb 1.60; Londbn ?3.42; _ Beograd. 28. ^ (for.) MSni-strstvo za narodno zdravje (sanitetni Newyorik526H, Dunaj 0.01 /*, zjg. Krone oddelek) je izdalo stroge varnostne od- 0.0®; Budimpešta 0.34; Varšava 0.085-1, redbe, da se pre^v^či Taaširja.nje koiere Bukarešta 3-30. po železnici ‘ v v *-<3r* Še hujši udarec pa je zadela praksa ekstremistični socijalistični teoriji —* komunizmu ali boljševizmu. Komunizem je_ že poprej, pred praktično preizkušnjo socijalistjčnih teorij uvidel, da je izvedba socijalizma na demokratični podlagi nemogoča, ker se v praksi 60cijalma primes demokracije popolnoma izgubi in postane tak sistem enalc vsakemu drugemu demokratičnem^ »bnržujskemu«. Radi tega je zavrgel načela demokracije ter se zatekel M goili diktaturi delavskega razreda. $5 Madžarski je poizkus delavske diktature po komunističnem sistemu sikra-hiral, še predno je prišel do popolnega raacvita, zato nam njegovi uspehi in neuspehi ne smejo biti merodajni, omenimo pa kljub temu lahko, da je imel in še ima za Madžarsko težke posledice. Do polnosti pa se je razcvel komunizem v Rusiji ter s svojim razevitom jasno pokazal, da njegove teorije ne prenesejo življenjskih preizkušenj, —t Posledice eksperimentov v Rusiji su strašne. Oni komunizem, ki je obljubil svobodo, je prinesel ruskemu ljudstvu najhujše suženjstvo in teror; mesta miru mn jo prinesel neprestane vojme, poboje in vstaje, mesto blagostanja! bedo, glad in smrt. Slika, ki jo nudi Rusija danes po štirih letih boljše viških eksperimentov, je strašna. Noben družabni sistem ni doslej še zahteval |c£ay vkakor kio^namu Njago- • T £B O E 'SJartoor, 3». julij* I98S •v© za.misli, Ki so v teoriji obljubljale nebesa, pomenijo v praksi pekel in že danes je jasno, da so komunizem traj no no bo mogel obdržati. Vsi zpaki kažejo, da bo vodila njegova evolucija v Rusiji do nove hirržuozije, ki bo sicer »boljševiška«, toda v bistvu popolnoma enaka carjstični, ali pa bo še slabejša. tem pa pridemo zopet tja, kjer smo brli poprej. Socijalietione teorije so se v praksi pokazale kot neizvedljive, deloma pa celo kot. skrajno škodljive; doživele so poraz. In ta poraz je vzrok zmešnjavi, ki je nastala v socijalističnih vrstah. Teoretiki, ki so bili v svojo teorije tako zavarovani, da bi bili zanje žrtvovali življenje, se ne morejo sprijazniti z rezultati, katere so rodtie te teorije izvedene v praksi. Eeostavno nočejo verjeti, -da te teorijo res niso pot odrešenja, ampak so mnenja, da so propadle le zato, ker za njih izvedbo v praksi ali še niso bili dani potrebni predpogoji, ali pa se je izvršila pri izvedbi napaka, ki je pokvarila uspeh. Zato iščejo sedaj te napake, študirajo predpogoje, a ker se takih dozdevnih napak najde lahko več, nastane lahko tudi več mnenj ih več novih teorij; vsako teh mnenj, vsaka teh toorij okuplja krog sobe večje ali manjše grupe pristašev in tako nastajajo razne neetevilno frakcije. V vrste delavstva in v ideje socijalizma je zasejan razdor, ki se vedno bolj bohotno razrašča. Poedini teoretiki-ide-alisti, ki še niso obupali nad uspehom, kličejo še vedno, dan za dnem v svet Marxovo parolo: »Delavci vseh dežel, združite sel«, toda ti njihovi klici so glos vpijočega v puščavi. Razdora, ki ga je povzročil poraz socijalističnih teorij v praksi, ni mogoče zadržati, šel bo dalje, ker zahteva to že gol naraven zakon. Socijalizem s svojo intornacijo-oalo je odigral, ne v poedinosti. pač pa v celoti, ker poedine socija-listične stranke in skupino bodo živele še dolgo, toda do skupnega vzrasta no bo prišlo nikoli več. Poraz socijalizma, »grajenega na podlagi razrednega boja, pa odpira dan za dnem bolj pot demokraciji. sloneči na podlagi sporazuma in sodelovanja med razredi. Edino v demokraciji, toda resnični, pravi in ne lažmi in le navidezpi demokraciji! ie spas in boljša bodočnost človeštva. »I—M——i II ■ I—■ .... ■ ■— I- r Ovojna lice Madžarske. Madžarska vlada je s časom uvidela, da sp svet noče več spuščati v romantične politične pustolovščine ter so povsod kaže resna volja, doseči potom točne izvedbe mlrovn. pogodb poiinčno in ekonomsko konsolidacijo. Vse upanje na hitro izprcmemljo položaja, nastalega vsted mirovnih pogodb je splavalo po vodi in Madžarska je temu primemo izpremenila svojo taktiko. Najprej je »žrtvovala« zloglasnega Ivnna Hej asa, vodjo šovinistične Madžarske, ki ji je dve leti dobro in zvesto služil Tih. S Gjordjevlč (Nova Evropa): Židje Balkanskega poluotoka. Sistematično proučevanje Zidov na Balkanskem poluotoku jo pri nas komaj v početku. Da pa so pride dalje, 80 potrebna mnoga preddela. Mi hočemo tu zabeležiti le nekoliko besed o onem, kar mislimo, da je treba imeti V mislih pri nadaljnem delu. Na Balkanskem poluotoku so se pojavili Zidjo zelo zgodaj. V starem veku težko da je bila na obalah Sredozemskega morja kaka zemlja, v kateri hi bilo Židovskih kolonij z zasebnimi verskimi občinami. Osobito veliko jo bilo takih kolonij na ustjih velikih rek, V Mali Aziji jih jo bilo vrlo mnogo. h nje so se etopnjema raztresli po o-.'Tdjili krog Črnega morja, po Grški po njenih otokih'. Mesta: Atene, . int, Solun, Filipi, so Imela že zelo odaj židovsko kolonije. Apostol Pari jih je na svojem misijonarskem rr; to vanju našel povsod po Mali Aziji, Makedoniji in Grški Povsod, kjerkoli so se nahajali, so se pečali s trgovino, obrtjo ter bili posredovalci med . svojo 'domovino, njeno kulturo in njenim Enoboštvom ter drugimi zemljami. Ko bo prišli nad Žide v Palestini žalostni dnevi, so postajale njihovo kolonije po "tujih deželah vedno večje in večje. Na Balkanski poluotok' so prišli mnogi židovski kolonisti tudi ©o Titovem ra*. ter s svojim imenom zakrival vse za hrbtne namene in poizkuse oficijelne Madžarske. Ivana Hejasa so zaprli radi pripravljanja vstaje na Burškem. Paralelno s to vstajo bi imela izbruhniti akcija monarhistov v Avstriji, na kar bi sledil reakcijonami preobrat v Nemčiji, in akcija separatistov v Češkoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji. Ta akcija je sicer fantastična, toda dovolj zmožna, da bi izzvala nemire in nerede v zainteresiranih državah, ki so ponovno pokazalo odločno in resno voljo, sodelovati na velikem skupnem delu zn obnovo Evrope. Da vsaj na zunaj pokaže svojo »dobro voljo« pred ostalimi evropskimi državami in da se vsaj za nekaj časa iznebi že malo neprijetnega nadzornika svoje notranje politike, ki je že prerastel glave legitimne oblasti na Madžarskem, je dala vlada Hejasa zapreti. S tem bi bilo zadoščeno zunanje politični formi; nastalo pa jo vprašanje, kak odmev bo izzvala aretacija v notranjosti Madžarske1? Navidez jo sledilo temu koraku vlado veliko razburjenje vseh Madžarov, ki se zbirajo o-krog .društva »probujajočih se Madžarov«, a to društvo tvori danes vočji dol madžarskega naroda. Vlada jo torej morala pokazati, da zna postati tudi energična. V to svrho se je odigrala nova komedija: Takoj po aretaciji so sklicali probu-jeni. Madžari velik shod in razdelili po Budimpešti na desettisoče letakov, na katerih s fantastičnimi frazami poživljajo na osvoboditev toga krščanskega, madžarskoga polboga, borca za svobodo in osvoboditev tisočletno nezavisne, srečne, krščanske in velike Madžarske. Policija je z očividno malomarnostjo in nekakim strahom zaplenjevala po mestu te letake, ni Pa zganila niti me-zimca, da bi zabranila to zborovanje ali prepovedala protidržavne (vladne) go-voro in napade. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se pred-baciva krščanskomaoijonalni vladi, da je na povelje Židov vrgla Ivana Hejasa v ječo. Preganjanje tega junaka pomeni žalitev krščanske Madžarske. — Probujoni Madžari izjavljajo, da so solidarni s Hejasom ter da se bodo ž njim ramo ob rami borili za krščansko Madžarsko in njeno integriteto. II koncu pa poživljajo vlado, naj ne preganja -krščanske Madžarske, nego naj pazi na revolucijonarno destrukcijo in njen tisk, ki se ponovno smelo organizira. Potek celega zborovanja ter sprejeta resolucija sama, nosi. protižidovski in šovinistični značaj ter okrivlja na eni strani Žide, de so z ogabnimi špekulacijami uničili Madžarsko in povzročili propad stare in slavne kraljevine, na drugi strani pa poživlja na maščevanje nad izdajalci-židi, in na borbo za vzpostavitev tisočletne integritete dežel krone sv. Štefana. Po zborovanju eo hoteli prirediti prebujeni Madžari po rpestu demon- dejanju Jeruzalema (70 let po Kristu), po zmagi nad židovskim uporom v Palestini (135. leta) ter ob času cesarja Adrijana, ki jim je prepovedal približati se še kdaj Cijonu. Z odlokom nikejskega odbora pod cevsarjem Konstantinom (325), — da so Židje zavrženi od Boga, ker niso hoteli sprejeti krščanstva. — je bila odločena njihova usoda za dolga stoletja. Posebno na Balkanskem poluotoku je z naraščanjem moči krščanske cerkve raslo tudi sovraštvo do Židov. Cesar Teodozij n. jim je odvzel vse državljanske pravice, omejil jim pravico izvrševanja vorskik obredov, zabranil zidanje sinagog, otežkočil posedanje sužnjev ter jih izključil iz državnih služb. Cesar Justjnjan pa jim je položaj le še bolj otežil. Niti notranji potresi v Bi-zantinijimiso ostali brez težjih posledic za Žide. Za časa ikonoborstva eo jih cesarji, proti/vniki ikon, preganjali, da bi pokazali, da niso pod ajhovim vplivom, kakor se je govorilo. Vsled teh neprestanih .preganjanj in zapostavljanj so Židje jeli zapuščati krščansko bizantinsko cesarstvo ter se seliti med barbare, ki so se vedno bolj bližali jugu ter s tem stopali v zgodovino. V četrtem stoletju se jih najde že v K3J-nu, a nekoliko pozneje na dolnji Volgi, kjer je bila v državi Kazarjov njihova vera državna. Kljub vsemu temu pa je nekaj Zidov ostalo tudi na Balkanskem poluotoku, V dragi polovici devetega stoletja so propagirali žjdovsivo notp- stracije, ki pa vsled dogovorjenega odpora policijo niso prav uspelo. Še bolj jasno pa osvetljuje dvoličnost madžarsko vlado še nek drag njen akt: Hejasa so zaprli iz zunanje-poli-tičnih vzrokov. Da pa pomiri široke sloje ljudstva, kateremu dvolična politika vlade ni znana, je podal notranji minister Rakowsky sledečo javno in — neoprezno — izjavo: Vlada je pred par dnevi zaznala, da so po deželi zbirajo vojaki. Sledovi so vodili v Zapad-no Ogrsko in preiskava je dognala, da vodi vso akcijo poslanec Ilir. Zalibog nismo mogli tega pokreta preprečiti brez vsakega obmejnega incidenta. — Bili smo prisiljeni, da nastopimo z vso energijo in dali smo zapreti voditelje. Med temi je tudi Ivan Hejas, če-gar položaj pa je v dveh ozirih boljši od onega ostalih voditeljev. Prvič je on skušal umakniti svoje organizacije iz te akcije, čim je zvedel, da vladi ni pogodu, drugič pa je moško priznal pomen in namen te akcije. Energični koraki so bili tem bolj potrebni, ker vlada ni mogla trpeti, da posamezniki v državi zbirajo lastne četo in se jim postavljajo na čelo. tudi če pri tem zasledujejo idealne cilje. V interesu javnega miru in roda prosi vlada vse one, ki žele isto, da prepuste vladi, da ona izvrši svojo dolžnost, ne pa, da so z vstaškimi četami rešujejo državne ria-loge. Ta izjava R,akowskega je dovolj jasna. Minister sam brani in upravičuje aretacijo voditelja vstaškega. pokreta Hejasa, čegar aretacija je čisto navaden madžarski humbug. On je pa-trijot, dela iz idealnih motivov, samo je vladi neprijetno, ne radi n.ie same, temveč radi zunanjega sveta, ki bi po formi vstaje lahko prišel na to, da je Ilejas vendarle resnični, dasi neodgovorni gospodar Madžarske. Minister izjavlja, naj so prepusti vladi »izvršitev državnih nalog« in dolžnosti, ne pa zasebnikom. Vlada sama. se s tem identificira s Hejasovimi cilji, samo ni sporazumna v tem, da to izvedo privatna oseba Hejas, temveč, da izvedo vlada sama. Zn. one, proti katerim je naperjena ta akcija, je pač popolnoma vseeno, ali jo vodi madžarska vlada ali pa Hejas. Politične vesti. * Meje v Prekmurju. Včerajšnji »Slov. Narod« prinaša poročilo, iz ka-torega bi bilo sklepati, kakor da hoče razmejitvena komisija napraviti . pri Dol. Lendavi neko korekturo v našo veliko škodo. Poroča tudi o shodu, ki se je vršil v Dol. Lendavi in ki je protestiral proti priklopitvi Dol. Lendave Madžarski. Ker je razmejitvena komisija — kolikor jo nam znano — svoje delo v Prekmurju že končala, se ta vest gotovo nannša na pritožbo, katero so Madžari glede razmejitve v Prekmurju predložili Zvezi narodov. V danji Bolgarski. Španski Zid Benjamin od Tudela (umrl 1. 1173.) jih je na svojih potovanjih našel povsod, tako po južnem kakor po vzhodnem primorju Balkanskega poluotoka.' L. 1294. in pozneje so na Bolgarskem živeli v zelo obilnem številu. Bolgarski car Jovan Aleksander (1331.—1365.) je bil oženjen z Židinjo. Iz te dobe datira tudi več podatkov, ki govore o njihovem bivanju v Srbiji Ko je srbski kralj Dušan potrjeval samostanu Tresikavcu pravice, katere so mu podelili njegovi predniki, je v potrdilnrh listinah navedel tudi meje podeljenih ozemelj okrog Prilepa, ki gredo na »židovski dol« ter »židovsko porečje«. L. 1442. so se pojavili Židje tudi v Prištini, kjer je postal neki Zid poleg nekega Genovčana zakupnik glamskega srebra. Te stare židovske naseljence na Balkanskem poluotoku so v petnajstem stoletju potisnili v ozadje novi, tako-zvami španski Židje (Sefardinf). Pregnani iz Španije L 1492. so tamkajšnji Židje našli zatočišče v tedanjem turškem carstvu. Največ jih je prišlo v Carigrad, Solun in druga primorska mesta, odkoder so polagoma prodirali tudi v notranjost Balkanskega poluotoka, osobito v večja mesta. V Sarajevo so dospeli že leta 1541. Gotovo pa so v drugih mestih z boljšimi komunikacijami bili že poprej. Stare listine jih omenjajo izreono v Sofijj, Jcdre-nju, Plovdivu, Slltvrijl. Setesu -in v Trikali (1550. 1.) tac y Beogradu (1564 zvezi s tem jo tudi poročilo, ki je prišlo iz Londona 24. jul., da je svet Zvezo narodov določil belgijskega predstavnika v svetu g. IIeymansa, da prouči vprašanje razmejitve med Madžarske hi Jugoslavijo ter da petem poroča svetu Zveze, ki so bo po njegovem poročilu odločil, ali ima vzrok posredovati ali ne. Poročilo pravi dalje, da je g. Heymans predlagal, da so 14. avg. 1.1. sestane v Ženevi konferenca naših in madžarskih zastopnikov, da bo on od obojih obveščen o čelom spora v Prekmurju. * Sporazum z Italijo obeta biti J kratkem perfekten, ker je glasom naj-novejših poročil italijanska vlada, četudi v demisiji, sprejela vse predlog*, iz Beograda za izvedbo rapallske pogodbe. General Barbasi je šel v Zadar, da skupno z delegacijo ŠHS določi 6VO bodni pas okrog Zadra. * Politični proces v Olomucu. » oktoberskem zasedanju poroto v Okornu cu pride na vneto razprava proti?** osebam, ki so bili pomagači znanega slovaškega separatista patra Hlinke v, boju proti edinstveni državi. Obsojenci so že 26 mesecev v preiskovalnem poru, ker je bilo treba gradivo njim zbirati eelo v Ameriki, v Pari^m na Poljskem itd.J kamor je segala n agitacija. Glavni kolovodje so uit&kk obtožbi s "tem, da so se dali voliti *? poslance ali pa eo pobegnili v Am®r ko. Razprava bo trajala 14 dni. . * Nemci v Vojvodini se jako živahno pripravljajo na volitve. Svojo P°ri t.ično organizacijo so znatno izpopolnili. Imajo doslej 44 krajevnih organi®1;' cij, in sicer 22 v Banaitu, 18 v Back-4 v Sremu, Putincih, Indjiji jn Nikih' cih. * Madžarsko dvoličnost In hi®**' ščfno, o katerih govorimo v današnj®111 članku, jasno karakterizrra dejstv®> da je državno pravdništvo že izpusti« nadnoročnika Hejasa. . * Italijanska kriza še vedno čftk» rešitve. Ko je Bonomi vrnil mandat 2* sestavo vlade, ga je kralj ponudil rikolcu Modi. ki je pa takoj odklocb-Sedaj se je kralj obrnil na Giolittlj*’ od katerega pa še ni odgovora, ker 3® v letovišču v Viohyju. . * Ruska mobilizacija na poU*^® mejah? Časopisi prinašajo vesti o ran ju ruskih čet na poljskih mejah' Četrta in petnajsta ruska armada^ sj® že zbrani. Tudi ob estonsko-letski h1 ob ramunski moji ima Rusija »brah® čete. Dnevna kronika. — 28. julij. Danes je osma obletni®* avstrijske vojne napovedi Srbiji. , _ — Uradniški zakon In demokrat**! poslanci. Beograjska »Demokratija* dne 26. t. m. poroča: »V demokratske*® klubu je včeraj predsednik stranke J* kluba g. Ljuba Davidovič energi®®" zahteval, da se iusistira na tern. 1.). Ker so španski Židje prišli na ^ ' kan v velikem številu, so popoh101^. kot potisnili prejšnjo balkanske vsilili jim španski občevalni jezik, terega so poslužujejo še dandanes t®* jih tako izenačili s seboj, da danda» na vsem Balkanskem poluotoku ni.0 ti sledu več o prvotnih starih Židih. ^ Na Balkanski poluotok pa je P1^ še drugi židovski sloj in to s To so takozvani nemški Židje nazi). Pregnani iz Anglije, Francij?. Nemčije so pobegnili na Češko, in v Rusijo, a od tod so se polag^^ri doselili tudi na Hnvatsko, Madžar*"-ter v Romunijo. Dasiravno so 80 ^ nemški Židje zaustavili večinoma -severnimi obalami Save in Donave, ^ nekateri vendarle prodrli tudi dall®-notranjščino Balkanskega poluoto®^' kjer se jih poleg španskih Zidov nja v raznih mestih, kakor v Soresu in v Trikali (1. 1547.). v So in v Plovdivu (1. 1550.) ter v Beoffr*|L 01. 1578.) Za časa avstrijske okupo® Srbije (1718,— 1789.) ee je doselilo kaj istotako nekaj nemških ZidoV _ da ti so se z avstrijsko vojsko ve®* 0 ma umaknili zopet nazaj. V ceveboj®^ Srbijo jo v devetnajstem stoletju t prišlo nekaj nemških Zidov in * večinoma lekarnarjev, bankirjev trgovcev, osobito v Beograd, kjer 1 jo še danes svojo lastno cerkveno o no in sinagogo, ločeno od ^pilI,žvfh Zidov.'Istotako jo prišlo nekaj nfm -jo« Zidov no osvoboieniu tudi v. Delfih ^atoor^^TTiaia SBtTK« Be ^ačrt zaloma o ura/in ik}K ? a K o 5 zapora in 50 din. globe; kroj. mojster [Premazi zakonodajnemu odbora. Gosp. Da vidovič odločno zahteva, da se ta zakon, sklene pred odhodom parlamenta na počitnice. — Klub je zahtevo še-ia stranke odobril.« « 77 Novinarski kongres male antan- ki se je vršil te dinl v Karlovih Va-je bil v torek, dne 25. t. m. zaklju ^en' .J*0 vsestranskem obravnavanju azmh perečih vprašanj je bilo končno sprejetih šest resolucij. Prva priporoča Poglobitev medsebojnih odnošajev med Travami male antante in Poljske ter iPodporo vsakega stremljenja za med-f,bo^n° spoznavanje. V drugi se odobrava ustanovitev skupnega glasila, ®®ear namen naj bo medsebojno spo-. a vanje novinarjev male antante in Oljske,,ob enem pa naj služi za inf .lc^° mzemstva. Tretja resoluf‘ -.i ?®wv* 'zgradbo in izpopolnitev radio-za poročevalsko službo. Četrta teva ureditev brzojavnega, telofo-!“ PoStnoga prometa. V to nL,°,^ 86 sestavi posebna komisija ojeoa iz delegatov novinarskega n/v?FI^Sa ma'^e antante in zastopnikov i n“1 uprav in dopisnih uradov ma-_ antante. Peta resolucija navaja 7j& ^esno zvezo posameznih rn? fnl.. Ura^ov male antante, šesta ^raža željo, naj se bodo-v , ?n8’'re®ov udeleže tudi zastopniki vcaspPranih agentur male antante, ftono je bil soglasno sprejet predlog, kon^ n-a^ vr.^° vsako leto po dvakrat novinarjev male antante, vsa-Prih j drugi dTŽavi in mestu, pednji kongres se vrši na Poljskem, ein v Jugoslaviji in Romuniji. t.v~“ ^e^k požar v Razvanju. V četr-ivrt ZvC er krog pol 22. ure jo izbruhnil v Fratniku Franciu Rečniku v Raz-&ar ^ J** ^osP°darskem poslopju po-Skoraj istočasno jo začelo goreti v 1 njegovem sosedu A. Zebeju. alu jg hji0 v 'plamenu. Od vseh kn ^ Prihitele požairne brambe, ta-.-Maribora, Kamnice, Studencev, ka> Kačja, Radvanja, da rešijo, jo s«86 J^Siti. Iz gorečih hlevov se °Sre^l0 ®Prav’ti živino na, varno, Zaloff1 ^spodarska poslopja z vso *3Utr ,Zl^a.™ Sena P°f?ore^a' 2. uri Val«4^ 8e skupnemu naporu prebi- gasilcev posrečilo, ogenj o-Sn rw!* ^Poda.raka poslopja in hlevi nit, KOr<^' tal. Oba posestnika tr-^ t. °Snxxmno škodo, to tem bolj. ker Skn^01^ 2Core'1' vsi letošnji pridelki. — Sin si16 deloma krita z zavaroval-^jen" ^ se, da je bil ogenj podtak- Č6t~~ na seJmib treba imet? oznn-3. i c.°.ne’ Okr. sodišče v Prevaljah je a« , 3*- obsodilo več trgovcev, ki eo Iri6|?e^™n v Prevaljah dne 18. maja i-be L 5:0 na stojnicah, pa brez označ-Obsojeni so bili: trgovka Ma-^emec iz Marenberka na 24 ur za- Pora Uit 800 din. globe; Anton Vačov-gloTJ na 24 ur zapora in 50 din. ^ - Leon. Cič iz Guštanja na 24 ur str^kupaciji Bosne in Hercegovine s Vaj^jAv^trije pa se jih je naselilo v vlx- v^° tudi v ti dve deželi osobito ~*^a mesta, *keito J * v glavnem Židje Ballcan-ziclav V° Uatoka. Ali kljub temu, da luotok Problem na Balkanskem po-^ezni ^iS ^e,Tn' 86 tako razdele posa-in doeer 1?c>(^i >z njihovega življenja vendar '1Gvan-ia- izgleda enostavno, je Vallj.si sle© j..-.. ^ to: njihova država z židcv-letja. v81’10 trajala do enajstega sto-Svojiii -2 30 1. 1016. premagali in o- bognji. Usi* »e se njena prebivalci raz-aTaPak strani, a ne kot Kačarji, ^eieli * j. ‘ ,^'dovsko vero pa so in taki P°®dinci drugih narodov 1* 80 gotovo Pr^'i tndi na teiko Hn, P°^uotok in akoravno je Pravo staro poreklo bal-Pred očm,’1! ’ trcib^ ea je vedno imeti „ ter skuSati, da se ga kolikor' (Koaoc priEo4najč.V Ivan Gostenčnik iz Zg. Višinj na 24 ur mpora in 100 din. globe. Vzkiicno sodišče v Mariboru je v razpravi 25. t. m. zadnje tri sodlbe v polnem obsegu potrdilo, le pri Marija Nemec je znižala globo na 50 din. — Nadnčiteljska služba je razpisana v lepem trgu Ljubno v Sav. dol. do 20. avg. t. 1 — Veliki požari v Savinjski dolini eo v noči od nedelje na pondeljek uničili gospodarska poslopja posestnice Hanžič na Gor jakovem pri Kaplji, dalje v Preserjah pri Braslovčah gospodarska poslopja posestnikom Črriuk, Berger, Ažman in p. d. Bredneek. Škoda je ogromna. Ogenj je — kakor su-i^ijo — bil zlobno podtaknjen. — Vlom v Zgorn. Polskavi. V noči o!\ 24. na 25. 7. je bilo vlomljeno v trgovino g. Bizjaka (prej Peteline). Do-zdaj neznani vlomilci so bili očividno zelo neženirani, ker so si celo od sosedne gostilne še prinesli klop, da so lažje zlezli v trgovino, ki je ob državni cesti sredi vasi. Odnesli so vso manu-fakturno blago. — Gremij trgovcev za Prekmurje v Murski Soboti je poslal posl. dr. Kukovcu dopis, v katerem mu izreka toplo zahvalo za požrtvovalnost, s katero je dosegel pri ministrstvu saobračaja otvoritev prometa na progi Murska Sobota—Hodoš, ter ga prosi, da tudi še nadalje z isto vnemo podpira gospodarsko težnjo Prekmurja. — Občinske volitve v Čakovcu so se vršilo 23. t. m. Nastopil so tri liste: Iir-vatskega bloka, socijalistična pod imenom obrtniška, in meščanska. Prvi dve listi ste dobili po 9, tretja 6 mandatov, — Bodočnost Kamnika, Kopaljščni gostje v Kamniku eo te dni doživeli veliko iznenadenje. Med kopanjem jo naenkrat izginila voda! Pozneje se jo ugotovilo, da je nek tamošnji trgovec z dovoljenjem oblasti sredi kopališke sezone odvedel vodo — drugam, kjer je njemu pogodu. K opali fini gostje so seveda drag za drugim odpotovali, trdnim sklepom, da povabijo vse svoje prijatelje, da pridejo prihodnjič v Kamnik na kopanje... — Bojeviti Zagrebčani. Minulo sredo so se krog polnoči sporekli v 2Maribor« sestanek vseh aktivnih' iprralcev vseh skupin. Vsled važnosti dnevnega reda. ki obsega: sestavo rezervnega moštva, volitev kapetana rezerve ter ustanovitev lahkoatletsko sekcije — je prisotnost vseh obvezna, : Svoboda komb. : Rapid rez. V nedeljo so vrši kot predigra ob 3. uri na »Rapidovem vedno ostal na isti višini, kakor predvojni in temu se bodo morali ali slej zopet privaditi. Usoda onih izvozničarjev pa,- ki 60 to postali šele med in po vojni. v ki f° škodovali ugledu trgovstva, države^m v največji meri upropastili našo val”' to, nas pač ne «ne in ne more odvrniti od teh korakov. Na ta način bi z enim mahom & boljšali našo valuto, pospešili razvoj industrije in dovedli celo našo nar^* no gospodarstvo do konsolidacije. Kdor uporablja ZLATOROG MILO podaljša trajnost svojega perila. Glavno zastopstvo in zaloga: R BUNC iti drug, Ljubljana — Celje 115« 11-Marlbor, Bernhard Kellermann PREDOR. belil se je in tolstel in bil že lenokrven. Peketal je ved- začutil vodo, mu je lakotnica zdrgetala, kakor da & no enako. Njegovi možgani so že bili uravnani na tako je prešinil električni tok, in se je začel prestopati ve peketanje in zdaj ni več mogel drugače. Mac se je leh- nezadovoljen. ko s ščctjo (o njej se bo koj govorilo) sukal pred njim — Boney ni prestopal hitreje. Mac ga je lahko bil —i tedaj se je Boney, stari slepar, delal, kakor bi se žuril, j kazal je voljo, z glavo kinkal hitreje, po blatu čofal po- ; udarneje — hitreje pomikal pa se le ni. Mac ni ravnal z njim posebno rahlo. Če je hotel, i naj se Boney prestopi vstran, ga je s komolcem TemuJayrjewi*Mac oddeljen, pa se je prestopal’: i mesec dni kakor senca ob njegovem boku, dokler ni bil ? ■. .,e 1 priučen. Potem jc Jay izginil in Mac je posel opravljal f ^ z , kar se ’,e ^odi!o ^stokrat, ga je Mac i Pos!J*£ ••• “ s^r .me » prna peKarn* na bunknil s pestjo po nosu — zakaj Mac je moral voziti: R|aTnein trfU> prasnila isto- in izpodili bi ga, če ne bi bil kos svojim vozičem. Ni; t,m. J248 *_3 smel biti obziren. Kliub vsemu sta si bila dobra prija-t telja; Včasih — ko je Mac prežvižgal že ves svoj Difak z lepo pisavo *e *prvj-repertoar — je Boneya potrepal po vratu in ž njim po-; me proti dobremu pl*«ila za strani pikalo in trkalo! Nasprotno: nemela je mrtva. JId3 h°W are y0U t0'day’ °Idi dobo U dnL “ PohTedb* T tihota, kakor v grobnici; toda lahko si žvižgal, razu- fell™? A1 [1Rht are you?* ~ „ meš? Le pri grezi, kjer je drsel koš in je nekaj mož poluletnem poznanstvu je Mac opazil da je• Bo- voziče potiskalo vanj in vlačilo iz njega, pri skladih,; ncy umazan. Le tukaj v temnobi, pri brlivki, je bil vi-kjer so kopači ponaiveč Macu nevidni, uškrnjcni tičali ■ deti bel. Ko bi ga spravili na svetlo holy Gee. med hribino in odbijali premog, je bilo nekoliko ropota.. kako bi Boncya moralo biti sram. Na enem mestu osmega dna pa je bil strahovit vrišč. ‘ Mac se je odločil in je kupil čohalo. V Boney-, Soba „ prehrano rred t bli- Tam sta delala vrtača. Dva moža, ki sta gotovo že j jevi glavi ni bilo več nobene spomisli na tako ugodo,; iini kolodvora, s« odd*. N»- davno oelušela, sta z rameni tiščala pnevmatično po-j to je Mac spoznal, zakaj Boney je okrenil glavo. Tega j ganjane svedre ob pečino, 111 tukaj ni bilo moči razu- pa ni storil ni tedaj, če so zraven njega razstreljevali.) meti nobene besede. j Potem je Boney od zadovoljstva nihal svoj debeli vi- j Na osmem dnu je delalo sto osemdeset oseb — in seči vamp, da bi se naužil čohežnega ugodja. Mac je' vendar je Mac videl katero le malokdaj. Časi kakega poizkusil tudi z vodo, ker si je vtepel v glavo, da mora j nadziralca, časih streljača, to je bilo vse. Bilo je vsek- \ Boneya storiti snežnobclcga. Toda brž ko je Boney! dar dogodek, ako se je v temoinem rovu pojavila br-j ........................................- — livka in je prikresal samoten hodec. Ves čas svojega i Roman. (Dalje.* (22) j Jay se je naregnil. »Hola! Je že prišel!« je kričal, j »Mac, včeraj sem iz pokerautomata dobil še tri drinkse.. . Hej, hej, stop Boney!« ! sam. — Na osmem diiu se jc udomačil in niti pomislil ni, aa bi mogel biti deček desetih let kaj drugega nego konjski poganjač- Izprva ga jc temota, še bolj pa strahotna tišina tu spodaj trapila. A zdaj? Kako je le mogel biti fak fool in domnevati, da bo tu spodaj od vseh (Dalje prihodnji®*) Glavni urednik: Radiraj Rdi ar. Odgovorni uradnik: Radon OiiiL Mala oznanila. Proda s« mala hlia * ▼rtom v okolici M»ribor*,ci " n« 340.000 K. VprtSati: Sl?: ▼enjka ulica 22 pri bfha Novak. 1298 Mlad, soliden gospod« portor mesa, i«ie »tanovanJ dveh sob, meblirano ali » meblirano, za sebe in Plaia dobro in naprej. ponudbe pod ,Eksportor Jv, gprnt lista. , Kumare iz evetljidnakor k? *j[ do SO K, Melancanl koro»“ 4 do 6 K in vsa draga **L, mara najetnejle pri „VR\ Džamonja in drugori, Mari»° • Telefon 160. 1136 10"V upravi lista. H64 8-1 Dobro mleko in drugi mlečni izdelki * o d«bijo r mlikarni Ivana Golob, Slorenska ulica St. 16. 1266 10-1 slov poTt uprava. U67 roda ;o popolna oprema za trgovino. Vprašati t trgovini LeSnik, Gosposka ulioa it 14 1268 2-1 posada je Mac vozaril po teh pustih, črnih, nizkih hod- i j s nikih. Zbiral je voziče s premogom pri skladih in sko- 1 nec dričnic ter jih vozil h grezi. Tukaj je konja zapregel j jfii-pred sklopljeni vlak praznih vozičev, vozičev s kame- j nino za zadelavo dokopanih skladov, vozičev z opor- < njami, tramovi in deskami, da z njimi ukrepijo rove, in je voziče dopravljal na njih mesta. Poznal je ves rovni blodnjak, sleherni tram, ki ga je ulomila navnoter pri- i tiskajoča hribina, vse sklade, naj so jih nazivalj George j Washington, Merry Aunt, Fat Billy ali kakorkoli. Po-, zflal je vetrne zaslone, izza katerih so se dvigali težki jamski plini. Poznal je slednji »pokrov za na krsto,« ysak tak v hribino vmešen kratek slop, ,ki lahko zdaj edaj buhne sem vun in te pribije na steno. Natanko je vedel, kako se jama prevetruje, poznal duri, ki jih najmočnejši človek ni mogel odpreti, preden ni dal duri tiščeči sapi duška, odklopivši linico v njih — tedaj je sapa žvižgala kakor ledena burja Nadalje, bali so rovi, polni, zatohle soparice, da se ti je neutegoma z obraza usul znoj. Stokrat med posadom je prehodil te ledene in vrelične rove, prav kakor v isti čas tisoč konjskih poganjačev. Po dokončanem delu se je vozil s sodrugi iz jame ,w navzgor brzečem, rovštajočem košu, vozil se je iz jame in sc vozil v jamo, ne da bi si pri tem kaj mislil, prav kakor se clerk vozi v. liftu, da pride v svojo offico in iz office na cesto. Tu spodaj, na osmem dnu, se je Mac seznanil z Napoleonom Bonapartejem, krajšano: Boneyjem. Tako je bilo ime njegovemu belcu. Boney je prebil tr spodaj v temini že leta in je bil napol slep. Hrbet mu je bil u-krivljen in glava mu je bila povešena do tal, od večnega prihuljevanja v nizkih rovih. Boney si je v lužah med tirom razhodil kopita, da so bila kakor kolači. Bil je že iz najboljših let in so je golil. Okoli oči in nozdrvi je imel mesnordeč* kolabarjei ki .^.pogled niso bili Jepi. Kraj vsega pa se je Boneyu; godno imenitno; de- TISKOVNA ZADRUGA Z OMEJ. ZAVEZO v MARIBORU Vabilo na 1 podpis pristop in delnic. Upravni odbor „ Tiskovne zadruge z o. z. v Mariboru * je na svoji zadnji seji sklenil, da prične zadruga v kratkem z rednim izdajanjem knjig in drugih publikacij. Ker pa je dosedanja glavnica zadruge premajhna za večje obratovanje,' se obrača tem potom na zavedno napredno javnost z vabilom, naj bi čim številnejše pristopila k zadrugi s podpisovanjem delnic po 200 kron. V interesu hitrejšega in boljšega uspeha bi bilo želeti, da bi vsak novi član po svojih denarnih močeh pristopil s čimvečjim številom delnic. Prijave sprejema v to pooblaščeno ravnateljstvo Mariborsko tiskarno d- d. V Mariboru, Jurčičeva ulica 4. Maribor, 24. julija 1922. * Upravni odbor. Ustnik is izdtjatdj; KaozarcU — Tisk*1 Marfearaka tiskarna d. d«