PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA jfto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din i Danes ob 16. v Boljuncu bosta tov. Vidali in dr. Dekleva govorila v imenu Zveze bivših političnih preganjancev o temi: Problemi miru v Trstu TRST četrtek, 27. maja 1948 Poštnina plačana y gotovini 5p‘dizione m abbon. postale Stev. 907- Bazečaratije hlapcev V enoglasnem zboru z za-Mdno-blokašJcimi bratci so tr-‘Mki magnati (s a. Tako je. Vse to bo teh oficirjev po točnih direk-toah svojih vlad izvajalo. In JdKovih podrepnikov gospo-°u antikomunistov liberalcev e bodo nič vprašali niti za 0]}enie niti za svet. Teh šest Jtoirjev bo kratko in malo Giunte in njenih demo-jj1-'8tjanov, kvalunkvističnih li-n?alcev, akcionističnih repub-doncev in socialistov brezob-sprovajalo Marshallov 8fco (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 26. — Glede tržaškega vprašanja je podal italijanski poslanik v Washingtonu Tarchiani nove izjave. Tarchiani, ki se je mudil nekaj tednov v Kirnu, se odpravlja jutri zopet v Washington. V razgovoru z dopisnikom nekega vladnega lista je poslanik Tarchiani pripomnil, da je prišel v Rim, da obvesti Sforzo o stališču ameriškega zunanjega ministra o raznih problemih tn med njimi tudi o tržaškem vprašanju. Dostavil je: «Tržaško vprašanje je na jasen način in definitivno postavljeno. Ni druge rešitve, ki bi bila združljiva z mirom in italijanskimi koristmi, razen formalne obveznosti, ki so jo prevzele ZDA, Anglija in Francija. V Washingtonu bom nadaljeval svoje delo, da pospešim naglo rešitev tega življenjskega vprašanja. Italijanska vlada ne bo- sprejela kompromisov in se bo držala jasnih izjav zapadnih držav*. Mnenje, ki ga je izrazil Tarchia-n. na tak način vladnemu listu, ne more izražati, tako poudarjajo danes v političnih krogih Fronte, nič drugega, kot mnenje oziroma bolje, samo navodila, ki jih je prejel Tarchiani od De Gasperijeve vlade, ki kakor koli nehote izdaja, da sledi politika italijanske vlade korak za kcrakom angleško-franco-sko-ameriški politiki. Toda poslanik je šel še dalje. Očitno je zatrjeval, da je treba prekršiti določila mirovne pogodbe glede oborožitve. Najprej je obža. lovni, da obvezuje mirovna pogodba Italijo, da mora demontirati vojno mornarico, nakar je dodal, da se bo treba prilagoditi novim metcdam in najti največjo učinkovitost, s tem da se vpeljejo najboljše rešitve, k; ne bodo obstajale samo v formulah. Rimski diplomatični krogi bo mnenja, da je megel govoriti Tarchiani na ta način samo zaradi tega, ker ima nedvomno zagotovila od ameriške vlade ;n da obstaja med ameriškim zunanjim ministrstvom in De Gasparijevo vlado prav gotovo tajni vojaški sporazum, ki dovoljuje Italiji zopetno «obor0žitev», pri čemer bodo ZDA «zamižale z enim očesom ali pa celo z obema*. ... «Unita* bo objavila jutru resolucijo centralnega komiteta italijanske komunistične partije, ki se je sestal 24. in 25. t. m. v Rimu. Resolucija javlja, da imajo komunistični poslanci in senatorji nalogo, da obtožijo pred zbornico in senatom sramotno obnašanje italijanske vlade, ki v skrbi, da (le bo užalila svojih angleško ameriških gospodarjev, ni še do danes priznala židovske držav«. Komunistična partija bo zahtevala, da se izvrši bo priznanje čim prej, in sicer kot izraz mednarodne pravičnosti in v znak solidarnosti z narodom, ki junaško brani svoj vče-raj od Hitlerjevih nacistov, danes od voditeljev «zapadnih demokracij* ogroženi obstoj. Centralni ko-mitet pozdravlja nato težake, poljedelske delavce in delavce v ladjedelnicah v Palermu, ki se te dni borijo za svoje pravice. * * * Glede na objavo seznama imen najpomembnejših voditeljev raznih držav, ki jo je izvedla komisija ameriške zbornice, je poslanec Togliatti vprašal De Gasperija in Sforzo, naj se izjavita, ali ne nameravati protestirati proti temu, da je neki državni organizem In 40 italijanskih državljanov, pri čemer podaja o njih- sodbo, ki je za njihovo čast žaljiva. Togliatti nadaljuje v svoji interpelaciji, da smatra, da je treba vlado ZDA opozoriti, da je objava te listine nedopustno poseganje v notranje italijanske zadeve in da predstavlja robat poskus uporabiti tudi v inozemstvu protidemokratične metode tako imenovane «d!skrimina-cije* na školo državljancv, ki so zakrivili samo to, da so se borili za svobodo, mir jn gospoda:eao osamosvojitev. E. MILIC Dr. Beneš slavi 64. roistni dan PRAGA, 26. — Jutri bo slavil predsednik češkoslovaške republ:. ke dr. Beneš svoj 64. rojstni dan sicer podkomisija za zunanje za | Poslopja so okrašena z zastavami, deve ameriške zbornice objavil Beneš bo prisostvoval proslavam v ] nostne pravice, uradno listino, ki vsebuje seznam I njegovo čast. | Obsodba odgovornega PROTEST rmvinarjev proti krivični obsodbi D. Felgla, urednika „Soče“ Dne 21, ma ja je italijansko so-1 Feigla ni osamljen primer napa- dišče v Gorici obsodilo odgovor- dov italijanskih oblasti na najbolj nega urednika goriškega tednika j osnovne narodnostne pravice Slo-«Soče», glasila Demokratične fronte Slovencev v Italiji, na težko zaporno in denarno kazen zaradi po. ročanja o vlogi tako imenovane Slovenske demokratične zveze v Gorici in Trstu. Izdajalska in špijonska vloga te organizacije je bila na godni razpravi v Ljubljani proti Bitenčevi vohunski in teroristični skupini, v kateri so aktivno sodelovali vodilni člani SDZ, ponovno potrjena in z dokazi, pričami ter izpovedbami samih obtožencev dokazana. O tem je po svoji novinarski dolžnosti poročala «Soča». Društvo novinarjev Slovenije odločno protestira proti omejevanju svobode tiska in smatra obsod-bo odgovornega urednika «Soče» Damirja Feigla za odkrit napad na najbolj osnovne pravice Slovencev v Italiji. Ze sam način in postopek proti odgovornemu uredniku Feiglu, ki je bil obsojen brez možnosti obrambe in možnosti, da bi dokazal resničnost navedb v članku, dokazuje, da je imela sodna razprava namen dušiti demokratični tisk slovenske manjšine v Italiji in omejevati njene narod- urednika vencev v Italiji, temveč je le člen v verigi številnih primerov preganjanja slovenske narodnostne manjšine in ponoven dokaz, da se politika današnje Italije do slovenske manjšine v ničemer ne razlikuje od nekdanjega zasužnjevanja fašistične, Mussolinijeve Italije. Društvo novinarjev Slovenije poudarja, da ima italijanska narodna manjšina v FLRJ vse narodnostna pravice in vse možnosti svobodnega razvoja, tako tudi pri izvrševanju novinarskega poklica. Zato Društvo novinarjev Slovenije ostro protestira proti krivični obsodbi odgovornega urednika Feigla in zahteva, da italijanske oblasti spoštujejo pravice Slovencev v Italiji in da ne onemogočajo izvrševati slovenskim novinarjem njihovega novinarskega poklica tp dolžnosti. Prosimo Zvezo novinarjev Jugoslavije, da o tem obvesti Mednarodno novinarsko zvezo in da preko Zveze italijanskih novinarjev zahteva, da se spoštuje slovenski demokratični tisk v Italiji in da doseže preklic krivične obsodbe odgovornega urednika «Soče» Damirja Feigla, Društvo novinarjev Slovenije. V NEDELJO : I. tabor O F naj fc>o Izraz naše enotnosti V nedeljo 30. maja bo v Mav-hinjah 1. tabor Osvobodilne fronte na Tržaškem ozemlju. Tradicija taborov izhaja iz časov ostrih bojev proti avstrijskemu absolutizmu, — ki je hotel Slovenijo z raznimi sredstvi nasilno germanizirati, — za Kakor jim bo dikti-tJ njihov imperialistični in-^es. j 'Tržaški hlapci ameriškega toherializma so doživeli torej j čaranje. Marshallov plan h ■ }zvaial Ttrez njih po kruti j.piki imperialistične grabež-za katero so naivneži 0 tolili, da je dovolj pridušanje a*Hkomunizmu. r oficirjev samo. Razoča-rg p* ^aPc* Pd se Jim T>odo mojih '*e ž/lobije pokloniti, sicer h t.do brezobzirno odstranili p “ °d tam, kjer so sedaj. To ' °«o smo jim že zdavnaj na-snledali> ukaz št. 243 pa je ja-* 0.dokazal, da smo imeli in Mnamo prav. Če cležinio ta ukaz kot klasi-p0 Primer, kako imperialisti Zaf Pajo s svojimi hlapci. jy ° se bo delovno ljudstvo kakor doslej tudi v bo-odločno borilo proti vsem ir^njevalnim poskusom z i4 ^kallovim planom in vsem ter ntoga izvirajočim ukazom lotbZa. uveljavljanje vseh do-t>ide Mirovne pogodbe, ki pred-rnp.^ato odstranitev iz našega ar n tudi vseh izvrševalcev ^Uovega. plana z vsemi ^vnimi ukazi vred. I1 NEW YORK, 26. — Ameriški odbor južnih Slovanov za izvolitev Wallaoea za predsednika ZDA je imel zborovanje, na katerem je govoril predsednik odbora za izvolitev Wallacea za državo New York John Rodge. Govornik je poudaril, da ameriški vladni krogi preganjajo napredne elemente in uveljavljajo sistem deportacije Američanov tujega porekla, sistem preiskave o lojalnosti do vlade in vse to z namenom, da preplašijo množice in tako ustvarijo temelje za uvedbo fašizma v državi. John Rodge je navedel nekatere primere preganja^ nja naprednih elementov, ki so jih obtožili na podlagi ovadb poklicnih špijonov ter jih aretirali, ne da bi jim navedli vzrok. Na koncu je Rodge izjavil, da Ameriki ne grozi komunizem, pač pa fašizem * * • V članku pod naslovom «Henry Wallace in prihodnje volitve v ZDA* piše beograjska «Borba», da je za Lincolnom Wallace prvi, ki se predstavlja kot kandidat tretje stranke pri predsedniških volitvah ZDA in čigar kandidatura je velike važnost'.. List nadaljuje: Wallace je stopil v voltvno kampanjo brez dopolnilnega aparata stranke, brez opore vplivnega buržujskega iiska, brez denarja. Zbrati je moral na stotisoče podpisov po vseh zveznih državah ZDA, da si je pridobil pravico predložiti svoje volivne liste. Težkoče so bile tako velike, da ameriška reakcija ni spočetka niti resno jemala njegove kandidature. Danes je položaj drugačen. Walla-ccovo gibanje je zavzelo tak obseg, da resno zaskrblja vodilne kroge in vso reakcijo. V januarju so na splošno mislili, da bo Wallacc pri volitvah lahko dobi! okoli pet milijonov glasov. Napovedi pa so se dvignile na osem in deset milijonov, sedaj pa se vrtijo okrog 15 do 20 milijonov. v. PRI PRVOMAJSKI POVORKI V NEW YORKU SO AMERIŠKA DEKLETA, MED KATERIMI SO BILE MNOGE ČRNKE, NOSILA TRANSPARENTE Z IMENOM HENRYJA WALLACEA udarja, da je nadškof Damaskinos v času Hitlerjeve okupacije v Grčiji svetoval ministrom, naj prisežejo zvestobo nacistom in da je kasneje v decembru 1947 odobraval teror atenske vlade. Nato spomenica ugotavlja, da OZN ni opravičila upanja grškega ljudstva, ker so propadli vsi poizkusi za rešitev Grčije iz suženjstva in iz katastrofe državljanske vojne, v katero so. jo vrgli tuji imperialisti in njihovi agenti v notranjosti dežele. Cilj grških monariiofašistov je b;l uničenje svojih nasprotnikov. V Grčiji je danes 50 tisoč oseb v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Ubitih tn ustreljenih je bik) do danes 7 tisoč oseb, od teh večina samo zaradi tega, ker se niso hoteli odpovedati naši borbi in ker so sodelovali v odporniškem gibanju proti nacistom. Pri vojnih sodiščih zadostuje za obsodbo obtoženca že samo dejstvo, da se je boril v vrstah ELAS-a Mo-narhofašisti so pregnali iz njihovih domov okoli 700 tisoč mož, žena, mladincev in otrok, ter jih privedli v mesta, kjer umirajo od gladu in od bolezni. Stalni zračni napadi proti mirnemu prebivalstvu povzročajo številne žrive zlasti med ženami in otroci. Blokiranje osvobojenega ozemlja daje atenskimi politikom priliko, da izstradajo podeželske kraje. Iz tega raztega so grške matere v strahu, da jim otroci umrejo od gladu, prosile našo vlado, naj jim pomaga In zaščiti njihove otroke v sosednih deželah ljudskih demokracij. Obrnili smo se zato na dobrodelne organizacije v inozemstvu zlasti v demokratičnih državah, ki so se nedolžnih žrtev nečloveške politike atenske vlade tudi usmilile. Na prošnjo in s privoljenjem staršev smo poslali v inozemstvo nad 10 tisoč otrok, katere so spremile matere do državne meje, vsaka vas pa je izbrala po eno vodnico, ki spremlja otroke v inozemstvu. Ko je tmonarhofašistična vlada v Atenah uvidela, da je njen načrt uničenja demokratičnega prebivalstva propadel, se je zatekla k lažem in obrekovanjem, sama pa je resnično pričela ugrabljati otroke iz pokrajin, ki mejijo na osvobojeno ozemlje. Svoje zločinstvo skušajo opravičiti s tem, češ da hočejo pre. prečiti, da ne bi ti otroci prišli v naše roke. Atenska monarhofašistič-na vlada jemlje materam otroke brez njihovega dovoljenja. Tako se zločinci in ugrabitelj; otrok v vrstah monarhofašistov, medtem ko grška demokratična vlada gleda na to, da brani grško ljudstvo in njegovo mladino pred terorjem sedanjega mokratične vojske izvedle napad proti sovražnikovi utrjeni postojanki Hieriscs na Kalcidijskeua polotoku. Pf; tem so zažgali sedež sovražn.kove komande in razstrelili policijsko poslopje ter hkrati z minometi obstreljeval; sovražnikovo vojni ladjo, k; je bela v pristanišču. V nekem poročilu je poveljstvo monarhistične vojske opozorilo solunske dopisnike, naj pošiljajo svojim listom samo uradne vesti, in to iz »varnostnih vzrokov*. To poročilo smatrajo kot prikrito grožnjo novinarjem. Ravno v Solunu je bil ((skrivnostno* ubit dopisnik družbe «Columbia Broad-casting* George Polk, ki je skušal stopiti v stik z demokratično vojsko. Predstavnik demokratične vlade je izjavil, da so monarhistične oblasti organizirale zaroto za umor Polka, ker je imel namen raziskati nekatere zlo6,ne monarhofašistov. V ameriški predstavniški zbornici je demokratični poslanec Sadow-sky zahteval, naj ameriški kongres izvede o tem preiskavo. Toda poveljnik ameriške misije v Grčiji Grtsvvold je skušal ponovno opravičiti vse zločine grških fašistov z izjavo: «Grška vlada se bof; za svoj obstoj in se poslužuje vseh sredstev, ki so Ji na razpolago*. Pinti tem zločinom je protestiral tudi glavni tajnik Svetovne sindikalne zveze, Lou s Saillant v itrenu zveze same. Poslal je protestno p_smo glavnemu tajniku OZN in komisiji za človeške pravice v gospodarskem in socialnem svetu OZN. Sovjetski protest zaradi oviranja referenduma v Nemčiji BERLIN, 26. — V sovjetski ze-sedbeni coni je bila danes ustanov* ljena »nemška emisijska in žiro-banka*, ki bo imela po vsej coni tudi svoje podružnice. Predsednik upravnega sveta je voditelj nemškega gospodarskega sveta, njegovi sodelavci pa so voditelji raznih nemških bank, državnih ustanov in en predstavnik sindikatov iz sovjetske cone. Sovjetski polkovnik Jelizarov je na seji komandature protestiral proti prepovedi referenduma, grožnjam in policijskim preganjanjem, ki so jih izvajale vlade zapadnih zasedbenih oblasti. Kljub temu se je tudi v Biconiji udeležilo prebivalstvo v velikem številu referenduma. Sovjetska zveza je poslala ta te den za vzhodno Nemčijo 88 vagonov žita, da na ta način zagotovi in zboljša prehrano. gotovljene politične, socialne in kulturne pravice. Manjšemu delu izven političnih meja svobodne domovine, kateremu pripadamo ni tržaški Slovenci, pa še danes odrekajo sleherne pr°vice in svoboščine, kakor nam tudi odrekajo prarico enakopravnosti s pripadniki dru. gih narodov, s katerimi nas zgodovinske okoliščine postavljajo na isto ozemlje. Odveč bi bilo ponavljati vse krivice, ki jih dnevno doživljamo s strani vedno enih in istih oblastnikov, ki so nas včeraj, ko še nismo poznali tako dobro blago-dati zapadne demokracije, hoteli z ognjem in mečem izkoreniniti s te zemlje, na kateri sivimo stoletja in stoletja. Odveč bi bilo tudi znova poudarjati sramotno vlogo izdajic, v glavnem iz istili socialnih plasti kot so bili izdajalci Slovencev od Metternicha dalje, ki s svojim podlim delovanjem v okviru agenture imperializma, — tako imenovane Slovenske demokratske zveze, posku, šajo razbijati enotnost tukajšnjega slovenskeca delovnega ljudstva. Kakšna je naša pot, nam je pokazala že v času oboroženega upora naša Osvobodilna fronta. Osvobodilna fronta, ki je uresničila snove naših zavednih in naprednih dedov, nam je kažipot v naši borbi, ki mora združevati vse tukajšnje Slovence na eni sami bojni črti proti tujim šovinizmom in domačim izdajalcem, ki služijo interesom imperializma. I. TABOR OSVOBODILNE FRONTE TRŽAŠKEGA OZEMLJA, ki bo v nedeljo v Mavhinjah, bo zato veren izraz naše enotnosti v borbi za uresničenje vseh onih pravic, za katere so se že pred stoletji dvignili naši dedje, za katere smo se borili in krvaveli v narodno-osvobodilni borbi. I. TABOR OF naj dokaže, da smo Slovenci strnjeni okrog Osvobodilne fronte, naj dokaže tako našo borbenost in odločnost, da ne bomo prenehali z našo borbo prej, dokler ne izvojujemo vsega onega, kar nam po načelih resnične demokracije in svobode pripada. Zato v nedeljo vsi v Mavhinje! Brezuspešni razgovori med Bevinem in Douglasom Arabske države odklonile ustavitev sovražnosti -Židovska vlada se zahvaljuje ZSSR za priznanje Wallaceovi pristaši so po večini iz delavskih vrst. Kljub vsem tež-kočam se delavci in sindikalne sekcije izjavljajo odkrito za Wallacea. VVallace je razen tega že dolgo časa v stikih s kmeti tudi zaradi tega, ker Je bil minister za poljedelstvo v Rooseveltovi vladi od leta 1933 do 1940. Danes so kmetje nezadovoljni zaradi cen njihqvih proizvodov in vidijo v Wallaceu moža, ki bi Jim lahko pomagal. V ZDA živi 15 milijonov črncev, ki se čutijo sužnje in ki so po večini naprednih idej in ki bodo po večini volili za Wallacea. Mali trgovci, mali industrijci, mali obrtni- ki in nižji uradniki, ki so odvisni od velekapitalistov, iščejo izhoda iz svojega težkega položaja in VVallace upa, da bo prejel njihove glasove. Ne glede na morebitni izid volitev, zaključuje »Borba*, je Walla-ceovo gibanj« činitelj, s katerim mora ameriška reakcija računati. Izvolitev Wallacea za predsednika ni edini faktor, za katerega gre. Gre za to, da člani tretje stranke \/OajrsjA V PALESTINI (Od našega dopisnika) TEL AVIV, 26. — Imel sem srečo, da sem. lahko govoril s skupino ujetih egipskih častnikov. Izjavili so mi, da so bili glede silovitosti židovskega odpora na vse arabske napade izredno presenečeni. Izjavili so mi, do so bili njihovi poveljniki še bolj presenečeni, ko so se znašli pred odporom, ki ga bo do Zdi nudili brezdvomno tudi pri glavnem napadu. Egipčani menijo, da obstoji med njihovo državo in Anglijo tajen dogovor, kar pa politični krogi v Tel Avizu ne smatrajo za verjetno. Rekli so mi, naj bi se bil Egipt obrnil na Anglijo atenskega režima. Hhrati se zah- ta jo prisilil, da prizna, da se Egip- V angleški zbornici so razni poslanci zahtevali od Bevina pojasnila glede angleških častnikov, k; se vojskujejo na strani arabske lige. Bevin se je skriva-l za uradno tajnost in zagotavljal, da se nobeden teh častnikov ne bori pri operacijah v starem mestnem delu Jeruzalema. Bevin še ni dobro podal izjave, da bo uporabil ves svoj vpliv pri Arabcih, da se Palestina pomiri, ko, je na drugi strani njemu podrejeni ang.eški guverner v Sudanu objavil, da smatra sudanska vlada boje v Palestini za gverilske boje, ki niso podvrženi mednarodnim zakonom, in da se zarad; tega sudanski civilist; lahko udeležijo teh bojev. Angleški tisk še vedno napada presednika Trumana zaradi njegovih dipiomatičnih posegov v par iestinsko vprašanje. Sedaj kritizirajo njegov razgovor z predsednikom Izraela Weizmanom im tnu o-čltajo neprimernost njegovih besed, s katerimi je obljubil Zidom posojilo im dovolitev prodaje in izvoza orožja. Iz Lake Successa poročajo, da je sedem arabskih držav odklonilo poziv Varnostnega sveta za ustavitev sovražnosti v Palestini. DlplcMiat-sestrelilo angleških letal, ki so rav P* OZN se «l«de na star no opoldne z veliko hitrostjo in v i:sSe Angležev, k. so nedvomno skrajni višini preletela Tel Aviv. I vzpodbujali Arabce k temu koraku. Zidovske protiletalske baterije so \ ue '-ud-jo sklepu Arabcev. ^ v zadnjem trenutku spoznale, da j Zunanji minister Izraela j gre za angleške lovce, ! ^V3iu Molotovu za pr.znanje ži- Res je tudi to, da ima egiptsko ^vske države od stran; ^ LONDON, 26. — Telepress poroča, da je imel Bevin v zadnjih štirih dneh z ameriškim poslanikom Douglesom že tri sestanke, da bi našel v palestinskem vprašanju rešitev, k; naj bi odpravila angieško-ameriška nasprotstva, toda brezuspešno. Edino glede odpoklica 40 ameriških Častnikov, ki so name-ščiti: v vcijskah arabske lige, sta dosegla sporazum. V glavnem vprašanju, m sicer, da bi ustavila a-rabsko ofenzivo proti Izraelu, ki jo podpira Anglija, se nista sporazumela. Angleško zunanje ministrstvo vodi vsa ta pagajanja v ZDA z namenom, da bi omogoč-lo kralju Abdulahu, da b. medtem zasedel Jeruzalem, in da bi Anglija ohranila najvažnejše strateške položaje, pri čemer naj bi ZDA finančno in vojaško podpirale anglosaške položaje na Srednjem vzhodu. letalstvo pri svojih napadih na Tel Aviv visoke izgube. Napadi i-majo čisto terorističnj značaj, kajti letala letajo na splošno zelo nizko in mečejo bombe na stanovanjske mestne četrti, v bližini katerih ni nobenih vojaških objektov. Zidovsko protiletalsko topništvo sestreli najmanj eno četrtino napadajočih letal. Morala Zidov je zelo visoka ter vlade an hkrati prosi, naj Sovjetska zveza imenuje svojega, poslanika, na kar je Molotov pristal. valjuje demokratična vlada vsem ’ čoni borijo za angleško stvar in ce se zavedajo, da morajo zavrniti sosednim, demokratičnim državam, • Angleži ne bi dobavili Egipčanom ki so pomagali grškemu ljudstvu j s® nadalje letal, topov in streliva, s tem dejanjem, da so rešili grške nedolžne otroke gotove propasti. Memorandum je podpisal predsednik grške demokratične vlade general Markos. Radio ((Svobodna Grčija* sporoča, da so ed.nice demokratične vojske prodrle v zapadni Makedonci v mestece Neos Kavkasos na področju Fiorine. Druge edinlce pridejo v ameriški kongres, od ko-i demokratične vojske so izvedle na-der bodo lahko v imenu milijonov | pad na. sovražn.kove postojanke v ljudi dvignili svoj glas proti seda- Nestorijl ter v kraju Agiofilo. Top-nji politiki ameriških milijarderjev ln;štvo pa je obstreljevalo sovražni-dveh strank, katerih interese brani kove objekte v Argosu ter sovraž-sedanji slučajni predsednik ZDAlnikove čete v Trigonometaiko. V Truman. I Srednji Makedoniji so edinioe de- bi Egipčani prav gotovo ne mogli izvesti svoje «misije». Ko sem jih vprašal, kako spravijo v sklad to svojo zahtevo z nedavnimi protiangleškimi demonstracijami in protjangleško politiko Egipta, so mi odgovorili, da je Anglija prisiljena, da pomaga Egiptu v tej «obrambni vojni*. Vse egipske letalske častnike, ki so bdi med temi ujetniki, so vežba-U ATigleži v častniški šoli v Izmaili. Medtem se je dogodil v zraku nad Tel Avlvom prejšnji teden sledeči incidenti. Po poročilu Haga-naha je pripisati naključju, da židovsko protiletalsko topništvo ni Abdulahovo vojsko od palestinske meje. Visok vladni funkcionar mi je izjavil: «Nazaj ne smemo; edina odprta pot za nas je Sredozemsko morje, in če nočemo v njem utoniti, se moramo boriti». Splošno prevladuje vtis, da si nobena arabska vojska ne želi preveč priti v spopad z glavnimi silami Haganaha. Egipčanj so se po zavzetju Gaze ustavili in tudi Sirci ter Lizanonci ne "kažejo posebne volje, da bi se zapletli v borbe. Po željah arabskih dežel dajejo to *tart» Abdulahovi arabski legiji, ki je medtem že izkrvavela pod jetuzalemskimi zidovi. JON KIMCHE Finska reakcija propadla s svojimi spletkami HELSINKI, 26. — Predsednik finske republike je sporoči! sledečo preosnovo vlade: minister za prosveto Eino Kilpi, član ljudske demokratične zveze, je bil imenovan za notranjega ministra namesto Leina. Gospa Heerta Kuuai-nen, ki je voditeljica parlamentarne skupine ljudske demokratične zveze, je bila imenovana za ministra brez listnice.; minister za socialne zadeve Heljaa pa za ministra za prosveto namesto KilpijaT Onni Peltonen, socialdemokrat, je postal minister za socialna vprašanja. predsednik ljudske demokratične zveze Just; Kulo je v svojem govoru po radiu izjavil, da ustvarja preosnova vlade zopet ravnotežr je med strankami v vladi. Izrazil je zadovoljstvo zaradi imenovanja, g. Kuusinen, ki je najbolj ugledni član ljudske demokratične zveze. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 27. maja 1948 Ljudsivo Sv. Jakoba ne poirebuje farizejev Vse kale, da se je klerofašistov oprijela navada, da poiiljajo v Trst politZne agitatorje, ki se skrivajo pod meniiko kuto. prvi je bil *o vrsti padre Eusebio, ki je priiel reševat fašistično potapljajoči se barko. Temu jaliranemu mešetarju je te dni sledil padre Lombardi, jezuit. Med tem ko je prvi sanjal o lajn ih orožjih, je Lombardi, govoril o kačah in svoje *pridige» konLal e nezmotljivimi besedami o italijanisslmem Trstu. Toda vrsta teh jezuitskih meSetarjev se ni končana. Za te dni so napovedal! novega mesijo. Ta naj bi bil padre Rotondi. tudi jezuit. Za tega so izbrali prostor na trgu pri Sv. Jakobu. Ljudstvo s tega delavskega o-kr-afa pa ne potrebuje jezuitskih hinavcev, "ki tu v Trstu podžigajo Šovinizem in sovraštvo. Zato je v torek popoldne delegacija zena e Sv. Jakoba odSla k župniku Mala-bottiju in mu svetovala, naj odpove zborovanje, ki bi ga moral imeti to soboto jezuitski agitator Rotondi. To pa taradi tega, ker bo btez dvoma tudi ta mož politiziral in bo za seboj privlekel tudi fašistične bande, ki naj bi izzvale nerede. Delegacija je Se dodala, da ljudstvo s Sv. Jakoba ne more trpeti prihoda teh tolp. Župnik Malabotti je odgovoril, da je svoboda za vse in da zato shod bo, temu pa da bo prisostvoval, kdor bo hotel. Po tem je skupina SentjakobCa-nov odšla h polkovniku Gardnerju in mu ponovila iste zahteve. Tajništvo je kot navadno odgovorilo, da ne sprejema iti da naj se delegacija vrne naslednjega dne s pismom. Župnikom v Rojanu, cerkve Sv. Vincenca Pavelskega in drugih so verniki poslali tudi pisma, v katerih Izražajo svoje nezadovoljstvo nad tem, da s prižnic teh cerkva letijo cesto politični napadi na do-loče skupine ljudi. Žalostno, zelo žalostno, da morajo vladajoči krogi (in pri tem tudi Vatikan, ki je stal vsaj navidezno vedno ob strani) uporabiti tudi ta skrajna sredstva, da bi zavrti vsaj in ne ustavili kolo zgodovine. Kristus je pred 2000 leti z biCern pognal mešetarje iz templja. Kaj bi napravil danes? TRŽAŠKI DNEVNIK Kdo in kaj je dr. Kacin ravnatelj slovenskega učiteljišča v Trstu Okupacijske oblasti skrbe za zadovoljstvo „Messaageia“ Včerajšnji sMessaggeros nas je s svojim člankom, t> katerem je ponovno izpričal sveja sprotifaši-stična čustva starih borcev proti fašističnemu režimu», napotil k do sedanjemu direktorju Radia Trst g. Claudiu Stellariju, ki ji, kakor je znano, s prvim junijem odstavljen s svojega dosedanjega mesta po volji anglo ameriških demokratičnih okupatorjev. Oni od tMessaggera» si namreč Od zadovoljstva mansjo roko in »ahtevajo nekakšno sčistkos tistega osebja, zaposlenega pri radiu, ki naj bi imelo enako preteklost kot g. Stellarl. G. Stellari je bil namreč italijanski partizan ter pripadnik V. in Vlil. armade, ki sta prodirali v Italiji. V tem svojstvu je kot politični komentator radia Vlil. armade spremljal vse boje v Italiji in navduševal italijanske množice k borbi za Izgon okupatorjev iz domovine. PoznefC, po osvoboditvi in po odhodu jugoslovanskih čet iz Trsta, so mu tukajšnje okupacijske oblasti pove-Vi le vodstvo Radia Trst, dokler mu najbrž iz podobnih nagibov (uradno sicer niso nič izjaiHH), kot so jih izpričali oni od sMessaggeras v svojem članku, niso pokazali vrat. G. Stellari nas je, ko smo sB predstavili, sprejel zelo prijazna, vendar je odklonil, kakCr tudi poprej že nekaterim drugim listom, sleherno izjavo v zvezi z njegovim prisilnim odhodbm z Radia. V krajšem razgovoru, v katerem smo ga prosili, naj nam pojasni, kaj pomenijo dve ruti, ki ju ima pritrjeni na zidu v svoji pisarni, nam je povedal, da «o to spomini njegove partizanščine, nakar smo tnt ie spomnili naše navdušenje ob njegovih poročilih z italijanskega in drugih bojišč ter pozive, da obračunamo z okupatorji in vodnimi zločinci. Ko smo tako odhajali praznih rok iz urada g. Stellarija, kateremu smo zaželeli obilo uspehov v prihodn-sti, je majsko sonce ob žarjalo z vsem svojim ognjem naše mesto. V tem sicer ni nič posebnega. Vendar tisti vreči sončni žarki ni*o mogli prodreti v oelice nekaj korakov oddaljene jetnišnice. v katerih sedC, namesto vojnih zločincev, tisti, fci so hoteli z njimi ob račun *ti. Velikokrat smo v našem časopisu pekazal: na politiko šolskih oblasti pri vojaški upravi v Trstu, ki namenoma namešča na odgovorna mesta ljudi, ki niso vredni, da bi bili vzgojitelji našega ljudstva.- Poleg dokaznega gradiva o njihovih zločinstvih, ki »o Jih zakrivili nad ljudstvom za časa okupacije v Jugoslaviji, smo pokazali tudi na nji hevo delo v Trstu, ki je protiljud-sko in v popolnem nasprotju z demokratičnimi načeli. Vojaške oblasti no le da niso smatrale za potrebno, da bi te ljudi odstranile z vodilnih mest, marveč so celo nastavile one jugoslovanske begunce, ki so prišli iz Gorice v Trst. Poleg tega so imenovali za rav-natelja slovenskega učiteljišča v Trstu dr- Kacina, ki je bil omenjen v procesu preti špijonski eku plni, ki jo Je vodil vojn; zločinec Mirko Bitenc. Dr. Kacin je igral v tej aferi, kot je bilo razvidno iz pričevanja Mirka Bitenca in špi-jo-na Berlota, vidno vlogo. tSlovenskl poročevalec* navaja v svojem poročilu o tem procesu: «Nadalje izjavlja (Bitenc, op. ur.), da ga je s tujo obveščevalno službo povezal dr. Kacin, ki je sam agent tuje špijonaže istočasno pa odbornik Slovenske demokratske zveze.* Dalje je razvidna iz Izjav M. Bitenca eteena povezanost SDZ v Gorici, kenkretno med dr. Kacinom in agenti ameriške in angleške vohunske službe. Dr. Kacin mu je (Bitencu, op. ur.) preskrbel zvezo z dr. Tonijem, ki je tolmač pri CIC, to je ameriški policiji, in s Kravanjo, ki Je tudi v službi pri amčrlški špljonaži.* Obenem je Bitenc »organiziral tudi prenos špi-jonskih vesti v sporazumu z dr. Kacinom za nekega angleškega polkovnika.* Vendar pa špijonsko d51o dr. Kacina ne potrjuje na procesu le M. Bitenc, marveč je isto potrdil tudi ranjeni špijon Berlot, k; je bil pred smrtjo zaslišan in je «izpovedal, kakšne stike so imeli mčd seboj Bitenc, Kacin in Krpan. Vsi so bili v direktni zve z! z Ita lijani, Angleži in Amerikanci. T! ljudje so po izpovedi Berlota tvorili pripravljalni odbor za oborožene akcije.* »Slov. por. 16. apr. 1946). Prav tako navaja poročilo o procesu, »da je dr. Kacin v sporazumu z Bitenoeim organiziral tudi diverzantsko trojko, v kateri so bili Hreščak, Šuligoj in Sirk, ki je zbirala podatke za tujo obveščevalno službo* (Slov. por. 14. apr. 1948). »Te trojke pa so imele nalogo zbirati podatke o političnem, gospo- darskem in kulturnem življenju v FLRJ, sabotirati delo, pridobivati simpatizerje, da bi v ugodnem trenutku minirali vso organizacijo itd.*. Kakšna pa je bila morala vseh teh ljudi se vidi iz tega, da so prejemali za svoja poročila mizerne vsfte ter se prodajali za par Jude-ževih beličev. Tako so od plačancev tujega imperializma padli na pot očitnegia izdajstva nad svojim narodom. »Na vprašanje sodnika naše mladine, med katero je mnogo otrok tistih staršev, katere so prav ti vojni zločinci pošiljali v Dachau ln druga nacistična taborišča smrt!. Tako so torej za ravnatelja slovenskega učiteljišča v Trstu, kjer naj bi se vzgajali bodoči vzgojitelji slovenskih ctrok, imenovali prav tega Kacina, za katerega po ljubljanskem procesu ni več nobenega dvoma, kaj in kdo je. Ce vojaška uprava v Trstu mi- Grudna, od koga je Bitenc preje-j ali> da bo s tem zastrupila misel mal denar, ali od »Bopa* v Trstu?*, je Bitenc odgovoril: »Ne*. »Od angleškega polkovnika, preko dr. Ka. cina*. Nadalje navaja Slov. por.: »preko Kacina je Bitenc nazadnje zahteval, da mu plačajo za njegovo špijonsko delo mesečno po 80.000 lir. To so dejstva. Vojni zločinec Baraga je odšel za svojim zaščitnikom Simonijem v Ameriko. Toda imperialistični okupatorji bi na zaslužili tega naziva, če se ne bi še nadalje dosledno posluževali vojnih zločincev in špijonov celo pri vzgajanju noet naše mladine in jo odvrnila od naprednih organizacij, ki vodijo danes odločno borbo proti mednarodnemu imperializmu, se silno moti. Naše ljudstvo je za časa fašizma in zlasti pozneje, za časa narodno - osvobodilne borbe, znalo obračunati z onimi, ki so mu vsiljevali svojo oblast. Ce pa so si na svojo srtran pridobili s svojimi groši kakšnega slovenskega prodanca, s tem slovenski narod ni izgubil ničesar, ker je te ljudi naše ljudstvo samo izločilo Iz svojega zdravega telesa. | Premeščanje naše industrije v Italijo ne bomo dopustili 1 Tovarno olja v Rojanu 10 zaprli Delavstvu bo v obrambi pred namerami industrialcev verjetno zasedlo obrat Prčd nedavnim smo pisali o nevarnosti, ki grozi našim delavcem, ki so zaposleni v industriji olja zaredi namer gospodarjev, da bi zaprli obrate v Rojanu. Ve3t je že takrat izzvala upravičeno vznemirjenje delavstva, ob katerem se je direkcija tovarne obvezala na uradu za delo, da ne bo zaprla podjetja še najmanj štiri mesece. Včeraj popoldne pa so gospodarji obvestili delavstvo, da jih za 15 dni odpuščajo iz dela, za kar jim ne bodo plačali ničesar. Vzrok za to je menda dejstvo, da so vse delnice tovarne pokupili nekateri delničarji iz Padove, kateri imajo tako namen zapreti obrate v Trsrtu in postaviti podružnico nekje v Italiji. Delavci so takoj odločili, da zasedejo tovarno, dokler spor ne bo rešen. Včeraj popoldne je bila baje v zvezi s temi dogodki skupščina Podrobnosti še niso znane. Vprašanje bomo zaradi pomanjkanja prostora obravnavali podrobneje v jutrišnji številki. Pri Veneziani so stavkali Po poostreni borbi proti delodajalcem, ki niso hoteli kljub številnim zahtevam dodeliti delavstvu produkcijskih nagrad, so predvčerajšnjim popoldne delavci pri podjetju Veneziani v znak protesta pol ure stavkali. Včeraj pa so iz istih razlogov proglasili delavci poldnevno stavko, da bi s tem dokazali svojo odločno voljo, da ne odnehajo prej, dokler jim ne izplačajo onega, kar jim pripada. Zveza Enotnih sindikatov je na to že predvčerajšnjim zahtevala na uradu za delo sklicanje sestanka obeh zainteresiranih strank, na ka- terem naj bi bil v interesu delav-vseh delavcev omenjene tovarne 1 stva problem čimprej rešen. Sesta-pod vodstvom predstavnikov ES. 1 nek je bil včeraj popoldne. 30. MAJA TABOR PROSVETNIH DRUŠTEV V MAVHiNJAH SHPZ vabi vsa prosvetna društvo., da organizirajo izlete članov prosvetnih društev iz pevskih zborov v Mavhinje, kjer bo veličastna proslaim OF. Poleg tega bo pester spored, v katerem bodo sodelovale godbe in pevski zbori. Po eno ali dve pesmi bodo zapeli pevski zbori iz Nabrežine, Bršljana, Sempolaja, Gabrovca, Baleža, Zgonika in Sv. Križa. Združeni pevslei zbori z vsega ozemlja pa bodo zapeli, 8ta-lingrajsko, V nove zarje, Naša pesem, Zlomimo bič in Na juriš. VOZNI RED za udeležence ljudskega tabora v Mavhinjah. Odhodi vlakov iz Trsta — glavni kolodvor. 4.20, 5.20, 6.20, 9.00, 10.65, 12.05, 13.10, 14.45, 16.20. 17.30 in 19.50. Odhodi vlakov iz postaje SE SLJAN-VIZOVDJE 13.31, 15129, 20.01, 22.00, 22.36. Udeležence opozarjamo, da je treba izotopiti na postaji Sesljan-Vižovlje, od koder vodi pot v Mavhinje. Tržaška bolnico - italijanski fevd Namesto tržaških zdravnikov so prišli v tržaško bolnico trlie primariji iz ltailie Takšni sn par. dopisniki reakcionarnih časopisoi/1/ Trstu Kdo trt kaj so dopisniki reakdo- \ To so njegovi ^branitelji italijan- narnih časopisov v Trstu, ki •širijo na svojih straneh laži tn obrekovanja ljudske oblasti v istrskem okrožju, dokazuje primer, ki ga je razkrinkala narodna zaščita v Pi ranu z aretacijo H-letnega Zama-rina Gina, kmetijskega izvedenca. Ko so aretiranca, ki se je vezli kaj pogosto v Trst, natančneje pregledali, so našli pri njem članek z naslovom tChi difende litalianitii del TLTts, ki ga je napisal Zama rin sam in čigar vsebina je zSlo podobna vsem ogabnim člankom reakcionarnega časopisja v Trstu. Napisal je nekaj o zapostavljanju italijanskega jezika, o neki hrvat-ski navtični šoli z jugoslovanskimi učitelji ter vsakovrstnem zapc-besede pa ni napisal (kar bi sestavljanju Italijanov sploh. Niti veda ne bilo prav njegovim gospodarjem) o vseh pravicah in dolžnostih italijanskega prebivalstva o srednjih šolah za Italijane v Piranu in Iželi, medtem ko je v času faš!zma obstajala samo ena srednja šola v Kopru, da omenimo sa mo ta primer. Sioer pa fašistov ne bodejo ita-ji\ tijsnske šole. Trn v peti so jim nove slovenske in hrvatske šole. Ta «dlčni» dopisnik enajbdljes informiranih ŠOirinističnih trobil, je s ponosom izjavil e svojih zvezah s kaznovanima vojnima zločincema Pizramiglijem' in nacifašistič-nim kolaboracionistom Martinijem Emilijem, ki živita sedaj v Trstu. KDOR SE HOČE BORITI PROTI VOJNI. NAJ SE VPIŠE V RK TRSTA IN OŽEMI J A, KATEREGA NAJ PODPIRA IN KREPI! 1/ /?X MS-GLEDALIŠČE-KONCERTI <¥jUUlZUL>lCL RAZSTAVE-FiLMI KRITlKE-DROBTIHB NOVI FILM KRVAVE ARENE Znani španski pšatelj Blasco Jbanez je spisal pod tem naslovom knjigo, v kateri opisuje španske j ffOVOfi s' Carmenc to: sKadar mo-r ^ sina, prosim boga, na) mt divjajo množico gledalcev. Tipičen je vzklik starega bikoborcu: eTo ni beštja, to je samo bik; beštja je množica, ki tuli v areni in se ji hoče krvis. Lepo pove tudi Juanovo mati, ko bikoborbe, i varnost ž oljenja matadorjev in borbo dveh žena, ki) ga vrne ranjenega, ker le tako ga se. borita ta ljubezen najtlavr.ej- bom ohranila zase In si stva» v 7»tri. Preiskava se nadaljuje in ni izključeno, da bo prišlo na dan še kakšno presenečenje. Čudno je pa le, da se niso hlap ci v Trstu razpisali z mastnimi naslovi o tpreganjanju starega in poštenega Italijana». PODPRIMO POČITNIŠKE KOLONIJE RK ZA TRST IN OZEMLJE! S seje Glinškega sveta Za C. P. bodo stanovanja Glede važnejših točk dnevnega reda in sicer o pred.ogu za zvišanje izrednih pr e jarkov mestnim delavcem, ki so zaposleni pri izrednih delih, si svetu.ki n so btii na S _ jasnem in »o zadevo odgodik. Po dermoslfilopat.čni oddelek dr. Roo- Pred dnevi smo izvedeli, da sta bila upokojena znana zdravnika tržaške bolnice primarij prof. dr. Ettore Oiiani in dr. Almerico D’Este. Ta vest je vzbudila med tržaškim ljudstvom obžalovanje, saj sta bila oba primarija zelo poz. nand. Marsikdo izmed njihovih mnogoštevilnih pacientov, ki sta jim morda rešila življenje, so se ob tej vesti spomnili, koliko požrtvovalnosti sta jim prav ta dva zdravnika pokazala za časa bolezni. Toda ta zaravnlka nista samo rešila nešteto človeških življenj, temveč sta svoje znanje prenesla tudi na asistente, ki so tako po njuni zaslugi postal: dobri kirurgi, poznani v Trstu in v svetu Zato je težko prizadela Javnost vest, da so bili izbrani na mesto primarija DEsteja in Olianlja trije primariji a Italije in ne dolgoletni njuni asistenti, ki bi lahko odlično nadomestovali svoja učitelja. Prav gotovo ni s to izbiro zadovoljna niti javnost niti sami tržaški zdravniki. Nov: prlmarlji-kirurgi nrše bolnice so tako postali: za drugi kl-futglčni oddelek prof. dr. Mar.o Carrbvetta, rojen v Portici (Nato 11) leta 1898. ki Je promoviral na univerzi v Padovi. Bil je več let primarij bolnišnice v Pulju ln se Je od tam odselil nekaj časa prej. preden so prišle tja partizanske edlnlce. Primarij tretjega klrur-glčnega oddelka je postal prof. Emanuele Tanplni, rojen v Veroni leta 1906, promoviral na univer. zl v Padovi. Primarij prvega ki-rurgičnega oddelka pa je Pr°f-Giancarlo Peracchia. rojen v Gas-sago (Brescia) leta 1893, ki je promoviral na univerzi v Pavlji in Je bil učenec prof. Doilatija. Tudi na druge oddelke so bili imenovani novi primariji in sicer: za okullstičn oddelek primarij prof. Campos z Verone, na urološki oddelek prof Glroncoli; samo na Internih odd-dklh so mesto primarijev zasadit tržaški zdravmkl. Prof. Tagliaferro je tako postal začasni primarij prvega, prof. dr. Slavich primorij drugega in prof. Macchioro primarij četrtega internega oddelka. Primarij oddelka patološke anatomije prof. Lang in primarij za gelll sta primarija dveh oddelkov za tuberkulozne bolezn«, medtem ko Je dr. Papa.e primarij oddelka za nalezljive bolezni v bolnici pri Sv. Magdaleni. Ulerijev priziv odbil Včeraj zjutraj je kasacijsko sodišče začelo obravnavati priziv proti sodb:, k; jo je letos porotno sodišče izreklo proti Albertu Uleriju, katerega je sodišče spoznalo za krivega dvojnega umora in ga obsodilo na trinajst let in štiri mesece ječe. Obramba, ki sta jo se-stavljaja odvetnika Giannini in Garavelli, se je včeraj kakor pozimi pred poroto, borila, da bi dokazala Ulerijevo nedolžnost. Pri tem Je predvsem ponavljala, c»i ni pravih dokazov, da je TTleri morilec, pač pa da so samo okoliščine. da fant ni imel nobenega vzroka, zaradi katerega bi ubil prijatelja. Končno sta zagovornika omenila še možnost samomora. Državni tožilec dr. Lucci je močno pobijal te zagovornikove trditve in je predlagal, naj bi sodišče potrdilo obsodbo proti Uleriju. Zvečer okrog devetih je sodišče po večurnem zasedanju odbilo priziv in obsodilo Ulerija še na plačilo 4000 lir stroškov. V fie*lelin vsi v Mavhlnie kjer bo prvi ljudski tabor OF. Na sporedu: govor, pevski in recitaoijski nastopi ter ljudska veselica. Danes bo govoril tov. Vidal? Danes ob 16 bo v Boljuncu na trgu zborovanje bivših političnih preganjancev, na katerem bosta govorila tov. Vidali in Dekleva. Pridite vsi! Mednarodna visokošolska zveza povabila ZTV Zveza tržaških vlsokošoloev, organizacije, ki so jo ustanovili demokratični visokošolci v borbi za izboljšanje položaja, v katerem se danes nahaja tržaška univerza, je prejela pred dnevi povabilo od mednarodne visokošolske zveze, da se delegacija, sestavljena iz najboljših študentov, udeleži skupnega izleta po balkanskih državah, ki bo trajal od 10. julija do 4. avgusta. Glavni urad za prijateljska potovanja mednarodne visokošolske zveze je sklenil prirediti to potovanje, da bi lahko dijaki, ki bi se udeležili tega izleta, pobijali lažno propagando, katere namen je obrekovati m žaliti države ljudske demokracije. Na tem izletu bodo imeli torej vsi visokošolci možnost spoznati se z mladino balkanskih držav, videti njeno delo in napore za izgradnjo svoje domovine. Program je zelo pester: po kratkem počitku v Budimpešti, bodo dijaki nadaljevali pot v Romunijo, kjer se bodo ustavili v Bukarešti, Ploestiju, v Kostanci tn Mamaji. Od tod bodo odšli v Bolgarijo, kjer bodo obiskali Varno, Trnovo, Dimitrov grad m končno Sofijo ZTV bo imela v kratkem konferenco, na kateri bodo navzoči izbrali delegate, ki se bodo udeležili tega zanimivega izleta. ;em predlogu bi moral; delavcem, grobarjem in onim, k; delajo ca smetiščih in pri podofcn-h del h dati Izredno doklado v Všin. 75% osnovne plače. Bolj odločni pa so bili svein.kl pri predlogu o postavitvi novih hidrantov pri javnih nasadih in določitvi oen za nove kostnice na pokopališču pri Sv. Ani. Oba predloga so takoj sprejeli. Pri prvem bodo zaataii stroški 830 tiseč lir, pri drugem pa bo znašala kupna cena 10 tisoč lir. Odobrili so tudi nove tarife za zdravila, ki Jih dobivajo revni. Med slučajnostmi, je sveink Cat-telan prebral poročilo o gradu Sv. Just* ln osnutek nove pogodbe med občino ih avtonomnim podjetjem za pospeševanje tujskega prometa. Precej je svetnike razburilo pismo, k. ga je vojaška uprava poslala predat dniku mestne občine. To p‘smo ukazuje predsedniku, naj mestna občina ne nakazuje na lastno pest stanovanj v novih mestnih hišah ter da naj prej vpraša vojzško upravo ln končno naj del teh novih stanovanj nakaže policistom. Svetniki so bili zato strešno užaljeni in se spraševali, ali je to ona široka avtonomija, ki naj bi jo VU podeljevala Javnim urade«. Z besedami so se seveda pokezf.li nekr.jn bojevite, toda več od tega ne bo, ker hlapec gospo- bs, oba Tržačana, sta zavzela svoja mesta že pred nekaj meseci. Primarij dr. Jurcev ;n prof. Battl- Ro jsiva, poroke in smrii v aprilu Novorojenčki in guverner - Sv. Jakob ima naj* večji naravni prirastek - Žalostno prvenstvo Stare mitnice - Preko 274.000 vpisanih prebivalcev Kakor vsak mesec, tako je tudi i vtika letošnjega leta, ampak tudi proti koncu maja prtfomal v naše j najvišja za mesec april v zednjih uredništvo statistični buletin trža- oanlh letih. Pomlad ima pač svo- ške občine, ki govori o življenju našega mesta v preteklem mesecu. Življenje v številkah! Da, tudi' številke lahko povedo marsikaj, a ko človek ne gleda samo t 'ste mrtve kljuke, temveč zna pogledati tudi na življenje, k; se za temi kljukami skriva. V mesecu epnllu, K je prav za oeoooooooocooooooooooo Rizstava pionirskih ročnih de’. Pionirska družina na Skorklji v ul. Commerciale 128 bo pr.redila svojo razstavo deških in dekliških ročnih del. Otvoritev bo v soboto 29 t. m. ob 20 v društvenih prosto-rih na kar opozarjamo ljubitelje Od skupnega Stevi.a je bulo zakon- jo moč :n jo je letos Se prav posebno izkazala. Morda pa se je mnego ljudi, ki so upal.;, da se bodo razmere v kratkem uredil«, naveličalo čakati, pa so zgrabili korajžo z obema rokama m so se odločili za ta pomemben korak. Od teh porok jih Je bilo 205 katoliških. 24 civilnih in 18 po protest anskem obredu. Te slednje je prav prvi pomladni trescc v letu, : je prišlo na svet. 261 novih Trža- . gotovo prlpfsaU vojaškim porokam, čanev, ki so se rodili morda ravno ker so Ang.oamerifenl po več ni v času da bodo morda dočakali protestantske vetfe. Kakor obifejno imenovanje guvernerja. Od teh no- j 30 bil'> f011’”! starejši od reves .n IJiieuvvunju J«.. val. -v , vlh prebivalcev jih pripada moške- cšem od njih celo po več kot 16 mu spolu 143. dočim je žensk 118. let. Pr.r.erov, ko je bila neiesta Mrtvorojenih je h_io ošem otrok, starejša, smo imeli v aprnlu 43. mladine in njenega napredka. Raz stava bo odprta še ves dan v nedeljo. Vstop prost. skih 237 in nezakonskih 32 otrok. Porok je bilo ta mesec 247, kar je ne samo naj višja mesečna šte- prlhranlla šega matadorja Juana. trpljenje, fci se ponavlja vsako ne'j daifju” nikdar ne ukazuje. Govora V barvastem ji Irtu, ki ie izdelan dčljos. Poleg, življenja v areni nam I je j0 naj se italijanski zvez! po snom tega romana in ga sedaj film pokaže nekaj pestrih scen iz i>qjevn',kov vrne njena hiša na trgu predvajajo v •kinu Alabarda, pri- življenja španskega ljudstva, kar oberdan, kjer Je duhovno bog' stvo dejo Se posebno do izraza pisane i ga dela le Se bolj zanimivega. šovinistov v oblik: spominskih španske noše in kostimi bikoborcev. Tgrone Power, je kot matador Juan tipičen za sevilskega Spanca. :.inv?,;sk‘T-lirvatska promfna mu kjer se meta arabska In evropeka poziva vsa prosvetna društva, kri. Zanimiva je tudi borbe dveh ,ja se luje|Pgjj0 30. maja t. 1. ta-1 izplačevanja vojne škode lu pri. predmetov n- k ega muzeja storla pa trla sedaj shranjeno v nekem zaboju. Zelja svetnika R naldlnlja je bil«, da bi se uredilo vprašanj« lensk, ki se potegujeta za ljube- .l)ora Osvobodilne fronte v Mav-zen slavnega matadorja. Linda j hjnjaj,. Spored bo pester. Pev- Darnel, ki jo nekateri imenujejo | ^ rbori ,anl najlepšo žensko sveta, Je v vlogi r_______ Carmcr.cte. Juanove žene, prav dobro podala lik ljubeče in pre- POVSKI ZDOM proste žene. Tudi Rita Haj/ivorth v nedeljo 30. t m. bo skupen izje dobro podala vlogo razvajene j4t v Mavhinje. Zapeli bomo: »Naša pltmenitašinje. ki se poigram z pesem*, »V nov« zarje*, »Zlomimo moškimi srci. Iz vsrga filma pa vi- j uič*, »Stslingrajsko* in »Na Juriš*, dimo nesmisel takih okrutnih pri- Naj nihče ne izoataue! Pravo* z red tev, kakor so bikoborbe, ki po- | avtobusi ln vlaki. nas, seveda v zvezi z sosedno Ila- liijo. Vsem nameitencem # CEGAT-a V petek 28. t. m. ob 17 bo v ul. det Leo 3 Viktor Vidali govoril o »Delavski enotnoati in miru*. Zaradi važnoati konference v organizaciji oSr Današnje nogometne tekme bodo za marsikaterega usodne Magdalena - Rojan in Skedenj-Sv. Ana so na|-važne Se tekme dneva - Sodeluje|o nsše na|bol|ie ekipe« ki ae bodo borile % vsemi silami ta image Zs navsezgodaj bo igrišče v Zav-ljah sprejelo dve enajstoriol; obema gre predvsem za točke. Bi cer sta obe na varnem mestu, toda kljub temu 2 točki ne bosta škodili. Te dve ekipi sta Tovarna strojev m Ponzlana B. Popoldne pa bo na istem igrišču tekma mtd Miljami in Ižolo. Magdalena in Rojan bosta skupaj in prijfCteljsko odpotovala v Nabrežino, toda tam se bosta »poprijela. Mngdalpn.n bo hotela na vsak način zmagati, kajti dve točki pomenita zanjo lahko drugo’mesto v kvalifikacijski lestvici. V Kopru pa bo Koš tulu nga »rcČalaUmag in verjetno bo zapustila Igrišče premagana. toda žoga Je okrogla in mogoče se bo Koštalungl, če bo zaigrala kakor je vajena, ereča m la in bo prinesla domov vsaj eno točko. Tekma dneva p« bo na vsak način borb* med Skednjem in Sv, tovarniškega SJAU prosimo poln« An0, Skedenj ^ na prvem udeležb*. I mestu z Istim številom točk kot Dreher, toda z eno tekmo manj, ki jo mora zaigrati danes. Pomisliti bo moral Gravisi o svojem moštvu, da f,n privede srečno v pristan zmage in verjetno bo odlični škedenjski trener poslal aa igrišče prav ono enajstorico, ki je izšla zmagovita iz boja z Magdaleno. Torej spored Je precej pester in bodo današnja srečanja za marsikatero ekipo usodna. Diuiašnji spored je sledeč prvenstvo Tržaškega ozemlja. V Zavljah ob 10 Tovarna strojev -Ponzlana, ob 16 Milje - Ižola; v Nabrežini ob 16 Rojan - Magdalena; v Kopru ob 16 Koštalunga -Umag; v Piranu ob 16 Skedenj - Sv. Ana. < Okrožno prvenstvo: v Zavljah ob 18.30 INAML-Greta, v Proseku ob 16 Kolonja-Primorj«; v Nabrežini ob 14 Vcsne-Aqu!la. Prhensti*} 7. skupine: Na Prose ku ob 14 Elektra-Skoljet, ob 18 Ro-col-Sv. Ivan. Izmed mater sia bili dve star! po 16 let, 6 jih je bilo starih po 17 let In dve pa kar nad 45 let. Največ mater Je bilo v dobi od 25-34 let (140). Na pokopališče se Je ta mesec preselilo 243 ljudi, od katerih Jih Je umrlo na domu 71. v boln'cah (n *dfavll IAč;h 158. v ubožnice h 3 ln prt raznih nesrečah na cesti al! v vodi 11. Število mrtvih Je za 7 manjše od preteklega marca, vendar. Je višje od lanskega aprila (228). Ker se je poleg tega priselilo v aprilu v Trst 555 ljudi, medtem ko J,h je odšlo sttto 227, je torej zopet naraslo število prebivalstva za nadaljnjih 346 .n je torej prekora-č lo 274.000 ljudi. Mornarji so se vrnili Predvčerajšnjim so se vrnili v Tfšt mornarji z motorne ladje «Llno», o ka‘eri se je toliko pisalo nekaj tednov pred volftvarn! v Italiji. Kakor Je znano, Je ladja v začetku aprila odšia Iz Trsta preko Reke v Bari. Sedaj so spoznali te mornarje kot popolnoma nedolžne, ki da nimajo nič skupuega s tihotapstvom orožja in so jih zato izpustili. Vseh ^ edem mornarjev s kapitanom vred so doma iz Pirana, kamor so se po kratkem počitku v Trstu tudi vrnili. Izložbeno okno so Izpraznili Včeraj je Javila policiji Tomažič Pavla, ki ima drogerijo na vogalu ulic Rossetti in Pleti, da so neznani tatovi izrabili opoldanski premor ln Izpraznili okno njene trgovine. KOLEDAR Četrtek 27. maja Voja . Sonce vzhaja ob 4.18, mb&j6-ob 19.44. Dolžina dneva 152«. Luna vzhaja ob polnoči, »• haja ob 7.33. Jutri 28. maja Milica. Tinko Spominski dnevi 7896 je umrl A. G. Stoletov, znani noski fizik. Rodil se je leta 1839. PRicžtKaBA Zmrznjeno argentinsko meso. Jutri bodo začeli prodajati v spodaj navedenih mesnicah zmrznjeno argentinsko meso ln sicer prednje dele po 480, zadnje pa 560 lir ra kg. Delavska zadruga v ul. Istri* 20, Nenegonl Dante, ul. Sv. Marka 24, Spanger Barkovlje 22, Piščanec Franc uL Udine 18, Toia Roman ul. Setfčfontan« 11 in Folacco Oskar ul. Macohiavellj 17. ENOTtfl SINDIKATI KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES opozarja vse člane Kmetijske strokovne zveze, ki niso še dvignili drugi zavoj sladkorja, naj ga dvignejo čim prej v našem uradu ul. Imbriani 5-1. Kmetijska strokovna zveza ES. Vsi posestniki, ki so utrpeli škodo s strani angio-ameriške vojske, naj se takoj vpišejo pri naših referentih na terenu. Javijo naj povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo že sporočili svoj čas v pristojnih uradih. Dvig zavojev sladkorja in kakaa. Opozarjamo vse brezposelne m upokojence, ki so se vpisali pri ES za zavoj sladkorja, da se bo de_ litev končala nepreklicno 31. t. ml Kulturna stroka. Vsi kulturni referenti upravnih in tovarniških odborov so obveščeni, da je sestanek, k: bi moral biti ta petek ob 19.30 odgoden na prihodnji petek ob isti uri. Oblačilni oddelek. Tovarniška prodajalna ES v ul. Zonta 2 javlja vsem delavcem, da ima na razpolago modre delovne obleke po 2.740 lir, kakor tudi hlače in suknjič iste barve po 3.215. V petek ob 19.30 v ul. Conti 11 sindikalni plenum. Gosiovanie dijckovvBoiiuncu Prosvetno društvo «Prešeren» iz Boljunca vabi vse, da se udeleže kulturne prireditve, pri kateri sodelujejo dijaki Dijaškega doma iz Trsta. Čisti dobiček je namenjen Dijaški matici. Predstava bo danes ob 18. Prosvetno društvo »S. Jenfco* sporoča, da bodo odslej zaradi tehničnih ovir društveni sestanki ob četrtkih namesto v torkih. Ta četrtek p« zaradi praznika sestanka ne bo. Pripravljalni odbor za slov. prosvetno društvo pri Sv. Vidu vabi na prvo prireditev, ki bo danes 27. t. m. ob 20.30 v prostorih društva »Perossa*. Sodelovali bodo: rojanski pevski zbor, sopranistka Kozem Rožica in dramska skupina od Sv. Jakoba. Vabimo tudi člane sosednih društev, da se udeleže naše prireditve. Pevsko društvo lEmil Adamič» sporoča, da bo zaradi zadržanosti pevovodje pevska vaja, ki bi morala biti v petek, preložena na sredo 2. junija. Mladina prosvetnega društva Lo-njer uprizori danes 27. t m. ob 18 v prosvetnem domu v Lonjerju igro v treh dejanjih »Tri sestre*. Vabimo občinstvo, da poseti nastop naše mladine. OOOCOOOOOOOCOOOGOOGOOO SLOVENSKO NARODNO OLIiOALlŠČL g o ZA TRŽAŠKO OZEMLJE J Petek 28. maja ob 20A0: premiera Moličreovega »SKOPUHA* v dvorani Kina od morju. Prodaja vstopnic za 28. m« HA* v dvorani Kina ob m° .I ■ v sredo od 15 do 17, v četr-. in petek od 10 do 12 in od do 17 in eno uro pred prestav • Ta predzadnja premiera letošnje sezone bo slovesna kult' _ prireditev, združena s 25-le n umetniškega delovanja nas 9 škedenjskega rojaka, rezise p m igralca Modesta Sanai Slavljeneo bo igral glavno go, Harpagona. V ostalih nastopajo: Ema Starčeva, gelca Sancinova, Zlata va. Rado Nakerst, Jožko Lult~" Milan Košič, Belizar Sancin, zo-nest Zega, Božo Podkralj Josip Fišer, Silvij Kobal, S ko Košir, Jana Gerdolovain lij Guštin. Režijo bo sodil J že Babič. Inscenacijo oskrbi mači slikar Bogdan Grom. Opozarjamo na slavnostni v -čer, ki bo nudil našemu ob stvu izreden umetnostni <“* Sobota 29. maja ob 20.30: Mollčre: »SKOPUH* Gostovanje v Domu kulture^ Skednju. S predstavo bo v žena domača proslava v počasu tev tov. Modesta Sancina GLEDALIŠČE VERD* Nocoj ob 29.30 bo dramska div nocoj OD ZV.Mt DO Ul*«——, ffO žina De Filippa nastopila fi ^ ZAM KONFERENCA DELOVNE MLADINE. Danes 27. t. m. ob 20 bo v dvorani Delavske športne zveze ES v ul. Conti 11 konferenc* o temi Delo brezposelnim in socialno zavarovanje delovni mladini. RAZNO Tradicionalna procesija na Katinairi b “la — »Oni razbojnik sem jaz*, ki ) veliko uspeha. iZLETi OBČNI ZBOR PLANINSR®: GA DRUŠTVA v Trstu, » moral biti 28. maja, se ** premiere «Skopuha> odl°z> __ sredo, 2. junija ob 20.80 v rani tiskarjev v ul. Trento ^ Izlet PDT. Planinsko d^Sja Trstu priredi v nedeljo 13- ri* . izlet na Porezen na Cerkljah*^ Vpisovanje v čevljarni Pirc, Settefontane 3 do sobote , Odhod iz ul. F. Severo ob 4 zj j Izlet no. Nanos PDT, se bo vj* v nedeljo 30. t. m. Odhod ® * ki so se vpisali, bo ob 6 zjU ul. F. Severo. Hrana iz nika. Davčni obvezniki pozor! Slovensko gospodarsko ®dr^teje opozarja vse prizadete, da -P® -4V 31. maja 1948 zadnji rok za v‘ loV-prijav ra odmero davka na P^,a. nd promet (IGE). Vpoštev Pr^Tt3i jo vsi tisti, ki plačujejo Pr0 _v- vsi iiaoi, s-i davek po vnaprej dogovorjen prečni vsoti (abonmana), in # trgovci z zelenjavo, s sadjem, izvodi ribištva in s oveticanU'0jjrt-stinska podjetja, krošnjarji, , niki, lastniki taksijev in n* !0 motornih vozli, motornih dob ladij, dalje pripadniki prosti ^ klicev, borzni posredovalci ’n lee, špediterji in njalnlce, špediterji in pom-,,-"-genti, turistični uradi, že« ^ agencije, nakladalna ln raz ^ V nedeljo 30. t, m. ob 9 zjutraj bo slovesna sv. maša, po kateri se bo razvila procesija sv. Rešnjega telesa. V procesiji bodo mladinke v narodnih nošah nesile kip «Kra. ljice miru*. Popoldne ob 16.30 pa bo procesija samo s kipom »Kraljice miru* | !z farne cerkve v njeno lastno; kapelo. podjetja, trgovci z živili na ter Izdelovalci sodavice tu ” ter Udu. Kdor zamudi prijavo, zapa ff ni 2000 lir. Obrazci ra Prij®| tf-dobe v davčnem uradu v ul dine št. 1. I MILICA in MILAN | LUZZI naznanjata rojstvo jega sinčka HERMANA Trst 26. maja 1948. Rojstva, smrti in poroke PINO TURKO Dne 26. maja 1948 se je rodilo 12 otrok, umrlo je 7 ljudi, porok pa je bilo 6. CERKVENE POROKE: tramvajski nameščenec Avellino Palčič in zasebnica Lucija BenoliČ, uradnik Amcdeo Pugl'ese In uradnica Giorgina Grambassi, narednik Francis Joseph Schimitz in zasebnica Maria De Pasquale, šiudent Blagio Zaccaro in zasebnica Corina Bcrdi-gnon, uradnik C. P. Giulio Gčrli in prevajalka Rozalija Elena Janow-ska, uradnik Giuseppe Baldas in uradnica Laura Daria. UMRLI so: 84-letna Tereza Bru-mat vd. Brumatti. 79-letna Aurora Celar vd. Giovannizio, 73-letni Lui-gi Urbanaz, 47-letni Karel Lukša, 26-letni Luclano Zovro, 68-letna Marija Marasovlč, 69-letnl Luigi Vi-smtln. Hll KINO IIOT KINO OB MORJU. 16.00: »Beli volčjak*. Sovjetsk, film po romanu Jacka Londona. ROSSETTI. 15.00: »Najboljša leta«, M Loy, F. March, D. Andnews. SUPERCINEMA. 10.00: »Tujec*, E. Robinscn, I* Yotmg. FENICE. 16.15: »Potni list za Suez*, W. Wllliam, A. Savage. ITALIA. 16.00: »Singapur, mesto spletk in skrivnosti*. FILODRAM MATICO. 16.00: »Mesto dečkov*. MASSIMO. 15.30: »Most v Water- lou», Vivlen Leigh, R. Tuylor. ALABARDA 15 30: »Krvave are- n<», Tyrone Pcwcr. IMPERO. 16.00: »Skrivnost obes ka», L. Day, B. Akeme. VIA LE. 10.00: »Norosti jazza*, F. Astaire, P. Goddard. NOVO CINE. 10.00: »Plameni nad Mehiko*, Georg Hunston, GARIBALDI. 16.00: «Duše pred zrcalom*, Joan Bennett. ODEON. 15.30: »Izven onih zidov* Stanlio ln Ollo. 3AVONA. 16.00: »Ljubezen, ki sem tl jo dal*, D. Montgomery. IDEALE. 15.00: »Borbe v džungli*. KINO V NABREŽINI. Danes: »Pustolovk* iz San Frančiška*. in gospodična MARIUCCIA FARKI* danes poročena. Tret - Skedenj 27. maja KariMsN* spored’ TRST II (m 203.6. Kc t*7*' v četrtek 27. maj0. 730. Koledar. 7.35. Ju«*^ glasba. 7.45. Napoved časa ri" 8y. ročila. 10.00. Maša iz Justa (vmes 15 minut ,‘^be- glasbe). 11.15. Komorna b'^jre. 11.30. Pr diga. 11.45. RePr°a l2.l0. na glasba. 12.00. Novi r0i’ družine. 22.45. Plesna _glaC Napcved časa — poročila, tarja sporeda. 23.35. ” ^0 Odg. urednik STANISLAV T sk Stsblltmento Tip, Tr 20. maja je prem in«11 draga jcrazl Amalija Pau< poštna uradnioa Žalostno vest javlja)0 .^,4.7 BRATJE. SVAKINJE, ^ ln estalo sorodstvo. ^ fap' Pogreb drag* št. * ob 18 Iz hiše žalosti v Do"n Trst 27. maja 1948.