tLina Trostova. Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prafks. Prešeren. Ze zopet je posegla neizprosna smrt s svojo koščeno roko v vrsto učiteljstva. Dne 30. januaija 1907. je umrla nagloma učiteljica gospa Lina Trostova. Pri lokalui konferenci se je zgrudila brez vsakega glasu in najmanjše predslutnje navzočih nezavestoa na tla. Ves trud zbranega učiteljstva, kakor tudi pomoč došlih zdra?nikov sta bila brezuspešna in rešitev nemogoča. Zadela jo je srčna kap, in morala je v prezgodnji grob. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je v obilnem številu učiteljstvo krškega in novomeškega okraja. Zastopan je bil krajni šolski svet in prostovoljno gasilno društvo. Razen šolskib otrok je prihitela nešteta množica doraačinov, pa tudi več znancev pokojnice iz sosednih krajev, ki so izkazali s svojo prisotnostjo predragi zadnjo čast. Skratka: pogrebna vrsta je bila nepregledna, take še ni videl St. Jernej. Vse je kazalo, da je bila pokojoica kar najbolj priljubljena kot učiteljiea, kakor tudi kot koleginja. Pred šolo, v eerkvi in na pokopališču so zapeli izvežbani krski pevci tri žalostinke. Njih raili in blagodoneči glasovi so pretresli dušo slehrnemu. Ob grobu je ofrtal gosp. nadzornik Lj. Stiasny v ginljivem govoru življenje in delovanje pokojuice. Govornikove besede so naredile na poslušalce raogočen vtisk in ni ga bilo očesa, v katerem bi se ne lesketala solza soeutja. Pokojnica je službovala v Št. Jerneju skoro 14 let. Bila je vneta za blagor svoje ljubeznire družine, kakor tudi za srečo učeče se mladine, kar je dokazovala s tem, da je kar najmarIjivejše izpolnjevala stanovske dolžuosti. Z njo je izgubilo Ijudstvo marljivo učiteljico; soprog in otroka Ijubljeno, nenadomestljivo soprogo, oziroma mater, učiteljstvo pa blago koleginjo. Žalujoči ostali pa smo preverjeni, da je Tvoja blaga duša tam. kjer .lepše sobice sije in lepša zarja rumeni'4. Slava njenerau spominu! Lihkii ji zeuiljica dotnaea! J.