★
URADNI LIST
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA	.
LETO V.	KOPtR, 30. junija 1951	ŠTEV. 5
VSEBINA:
PREDPISI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA.
20. Odtok o obrta'ätvu.
21. Odtok o posesti iln nošenju orožja.
22.	Odtok o gospodarskih podjeitjjth liinralildlskh organizacij.
23.	Odlok o vkmjilžlbft lastinilnie nepnimii&n.in, ki so slplošmo ljudsko premoženje.
24.	Odlok o nadaljmi dopolnitvi odloka o javni arbitraži.
25.	Odlolk o razglas'bvi graditve skladišča ¡podjetja »Katarsko .trgo-
vačko ipoiduizeče Buje« v Utegu za občekoriiistno delo.
26.	Odlok o razglasitvi graditve garaže iln upravnega poslopja; podjetja «Katarsko auto-ipoduzeče« rv Umagu ter stanovanjske, hiše v Umagu za občekoristmo delo.
27.	Odlolk o razglasitvi graditve samäkeiga dama Rudrtilka črnega premoga v Sečovljah za abčekorilstoo delo.
28.	Odlok o razglasitvi! igraditve skladišča lin odkupne baze Kmetijske zadruge v Strunjanu za abčelkorliatno delo.
29.	Izpremembe im dopolnitve ipastavinilka IODO n dine 14. junija 1951. OBJAVA.
Predpisi Istrskega okrožnega ljudskega odbora
20.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JÀ za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom •Poverjetniištva PNOO za Slovensko Primorje 'in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O OBRTNIŠTVU
I.	del
SPLOŠNE DOLOČBE
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Da bi se zaradi vsestranskega zadovoljevanja ljudskih potreb in dviga življenjskega standarda prebivalstva v socialistični graditvi Istrskega okrožja obrt pravilno razvijala in pospeševala, organizira in ipodpira ljudska oblast obrtništvo 1er skrbi za usposabljanje obrtniškega naraščaja in za to, da se ohranita in razvijata strokovno obrtniško znanje in sposobnost, ki sta odvisna od osebnih izkušenj in strokovnih sposobnosti obrtnikov.
2.	člen
Ljudska oblast skrbi za razvoj obrtništva z gospodarskimi plani ljudskih odborov.
Istrski okrožni ljudski odbor ima splošno vodstvo in nadzorstvo nad obrtništvom.
Okrajna ljudska odbora skrbita neposredno^ da se izvajajo ukrepi za razvoj in napredek obrtništva in imata neposredno nadzorstvo nad opravljanjem obrti.
3.	člen
Obrt opravljajo:
1.	obrtni obrati in obrtne delavnice ljudskih odborov;
2.	obrtniške zadruge;
3.	obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij in
4.	zasebni obrtniki.
4.	člen
Katere gospodarske delavnosti se štejejo za obrt, določi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše, za katere gospodarske delavnosti, ki so podobne obrtem, se uporabljajo določbe tega odloka in na kakšen način se take delavnosti lahko opravljajo. Za take gospodarske delavnosti ne veljajo določbe tega odloka o strokovni usposobljenosti.
II. Strokovna usposobljenost in drugi pogoji za opravljanje obrti
1.	Skupne določbe
6.	člen
Obrtno delo sme opravljati samo tisti, ki ima po tem odloku določeno strokovno usposobljenost in sicer obrtni pomočniki in obrtni mojstri.
Strokovna usposobljenost za opravljanje obrtnega dela se pridobi z učenjem v obrtnem obratu ali delavnici oziroma v strokovni šoli in se dokaže praviloma s spričevalom o opravljenem izpitu za obrtnega pomočnika oziroma za obrtnega mojstra ali s spričevalom o opravljenem končnem izpitu na strokovni šoli, ki daje po posebnih predpisih kvalifikacijo obrtnega pomočnika ali obrtnega mojstra
Izjemoma lahko poverjenik za industrijo, ribištvo in obrt Istrskega okrožnega ljudskega odbora posameznikom ali za posamezne obrti spregleda dokaz usposobljenosti po prednjem odstavku ali dovoli olajšave.
7.	člen
Obrtni učenec lahko dela strokovni izpit za obrtnega pomočnika po treh letih učenja, kolikor za posamezne obrtne stroke ni določena krajša ali daljša učna doba, če je z uspehom dokončal strokovno šolo za obrtne učence.
Obrtni pomočnik lahko dela izpit za obrtnega mojstra, če je bil po opravljenem izpitu za obrtnega pomočnika ali po uspešno'končani strokovni šoli, ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika, zaposlen štiri leta v obrti, kolikor s posebnimi predpisi za posamezne obrtne stroke ni predpisan krajši ali daljši čas zaposlitve kot obrtni pomočnik.
Izjemoma poverjenik za industrijo, ribištvo in obrt Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko posameznikom ali za posamezne obrti spregleda dokaz usposobljenosti po prednjem odstavku ali dovoli olajšave.
8.	člen
Kot čas, ki je potreben za pripustitev‘k izpitu za obrtnega pomočnika oziroma za obrtnega mojstra, se šteje lahko tudi čas, ki ga je kdo prebil kot vajenec oziroma kot kvalificirani delavec v industriji iste ali sorodne stroke, če je bilo na prejšnjem učnem oziroma delovnem mestu preskrbljeno za strokovno učenje, ki je potrebno za opravljanje tega izpita.
Opravljeni oziroma priznani izpit za obrtnega pomočnika oziroma obrtnega mojstra v eni obrtni stroki Se lahko prizna pri prehodu v sorodno obrtno stroko, če dajeta način in vrsta zaposlitve v prejšnji stroki zagotovilo, da ima tisti, ki želi prestopiti v sorodno stroko, potrebno usposobljenost tudi za opravljanje obrti v sorodni stroki.
O vštetju časa oziroma o priznanju izpita po tem členu odtoči izpitna komisija oziroma organ, ki presoja, ali ima prosilec pogoje za pripustitev k izpitu oziroma za opravljanje obrti. Od takega prosilca se lahko zahteva, da opravi samo dopolnilni izpit iz posameznih predmetov.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi, katere obrtne stroke veljajo za sorodne.
9.	člen
Kot čas, ki je potreben za pripustitev k izpitu za obrtnega pomočnika oziroma za obrtnega mojstra, se ob pogojih prednjega člena lahko šteje čas, ki ga je prosilec prebil v obrtnem obratu ah v obrtni delavnici izven Istrskega okrožja.
O prošnjah za priznanje izpričevala o pomočniškem ali mojstrskem izpitu, ki ga je kdo napravil izven Istrskega okrožja in o prošnjah za priznanje izpričeval tujih strokovnih šol, odloča poverjenik za industrijo, ribištvo in obrt Istrskega okrožnega ljudskega odbora po prosti presoji.
10.	člen
Obrtniški izpiti po tem odloku so javni in se opravljajo pred pomočniško oziroma mojstrsko izpitno komisijo.
Član izpitne komisije ne more biti tisti, pri katerem se je kandidat učil ali je bil pri njem zaposlen, in tudi ne tisti, o katerega nepristranosti se lahko dvomi glede na njegovo sorodstveno razmerje ali glede na njegova druga osebna razmerja do kandidata.
O pripustitvi k pomočniškemu oziroma mojstrskemu izpitu odloči pristojna izpitna komisija. Zoper odklonilno odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloči poverjenik za industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora.
2.	Obrtni vajenci
11.	člen
Obrtni vajenec je, kdor je na podlagi pismene učne pogodbe zaposlen v obrtnem’ obratu oziroma v obrtni delavnici zato, da s praktičnim delom in strokovnim šolanjem pridobi potrebno znanje, da bo lahko opravljal obrtno delo v določeni obrtni stroki.
12.	člen
Obrtni obrati in delavnice so praviloma dolžni imeti obrtne vajence. Vodja oziroma lastnik obrtnega obrata ali delavnice mora skrbeti za obrtniški naraščaj in zlasti za strokovno vzgojo obrtnih vajencev. Skrbeti mora, da obrtni vajenci redno obiskujejo strokovno šolo za obrtne vajence.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi, koliko obrtnih vajencev smejo oziroma morajo imeti obrtni obrati in delavnice, kateri obrati in delavnice niso dolžni imeti vajencev in kateri jih ne smejo imeti.
13.	člen
Obrtnemu vajencu, ki je končali strokovno šolo, ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika, ni treba delati izpita za obrtnega pomočnika.
14.	člen
Izpit za obrtnega pomočnika dela obrtni vajenec pred pomočniško izpitno komisijo, v katere okolišu se je kandidat učil.
Prošnjo-za pripustitev k pomočniškemu izpitu poda lahko obrtni vajenec ali njegov zakoniti zastopnik ali podjetje, pri katerem se je učil.
15.	člen
Za območje vsakega okrajnega ljudskega odbora se postavlja ena pomočniška izpitna komisija za pomočniške izpite vseh obrtnih strok. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora imenuje po predlogu okrajne obrtne zbornice za dobo enega leta predsednika, enega ali več namestnikov predsednika in potrebno število članov izpitne komisije. Za člane komisije se imenujejo obrtni mojstri iz posameznih obrtnih strok.
Za vsak posamezni pomočniški izpit sestavi predsednik komisije iz imenovanih oseb tričlansko izpitno komisijo. Komisiji predseduje sam ali eden njegovih namestnikov, ki ga določi. Dva člana izbere iz ustrezne obrtne stroke.
Nadzorstvo nad delom pomočniške izpitne komisije opravlja poverjenik za industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora.
16.	člen
Kdor je imenovan za člana izpitne komisije, te dolžnosti ne more odkloniti brez utemeljenega razloga.
Če član izpitne komisije svojo dolžnost zanemarja, ga pristojni poverjenik okrajnega ljudskega odbora po predlogu predsednika izpitne komisije kaznuje z denarno kaznijo do 1000 dinarjev.
17.	člen
Pri pomočniškem izpitu mora kandidat dokazati, da je pridobil potrebno teoretično in praktično znanje za opravljanje dela v določeni obrtni stroki kot obrtni pomočnik.
Če kandidat'z uspehom opravi izpit, ga izpitna komisija prizna za obrtnega pomočnika in mu izda o tem izpričevalo.
Komisija odloča z večino glasov.
Če vajenec ne napravi izpita, mu komisija določi rok, v katerem lahko izpit ponovi in mu o tem izda pismeno odločbo. Ta rok ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od enega leta. Izpit se lahko ponavlja samb dvakrat.
Zoper odločbo komisije, izdano po prednjem odstavku, je v osmih dneh po prejemu dovoljena pritožba, o kateri odloči pristojni poverjenik okrajnega ljudskega odbora, pri katerem je pomočniška izpitna komisija.
Če se pritožbi ugodi, sestavi predsednik komisije novo komisijo z drugim predsednikom in drugimi člani, kot je bila sestavljena prva komisija, in določi rok za izpit tako, da se dela izpit najpozneje v enem mesecu potem, ko prejme izpitna komisija odločbo poverjenika. Zoper odločbo nove izpitne komisije ni pritožbe.
Kandidat, ki ponavlja izpit po četrtem odstavku tega člena, mora prošnji za pripustitev k izpitu priložiti potrdilo, da je bil v roku, ki mu je bil določen, zaposlen v obrtni stroki, iz katere ponavlja izpit.
18.	člen
Pisarniško delo opravlja za pomočniško izpitno komisijo okrajna obrtna zbornica na sedežu komisije. Vsi stroški, zvezani s poslovanjem komisije, gredo v breme obrtne zbornice.
19.	člen
Natančnejše določbe o pomočniških izpitih, zlasti o sestavi in delu pomočniških izpitnih komisij, o izpitnem programu, o izpitnih rokih, o načinu vlaganja prošenj za pripustitev k izpitu, o nagradah članov izpitne komisije in podobno predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora s pravilnikom.
3.	Obrtni pomočniki
20.	člen
Obrtni pomočnik je kvalificiran obrtni delavec, ki je napravil pomočniški izpit oziroma z uspehom
končal strokovno šolo, ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika in je tako sposoben, da samostojno opravlja obrtno delo oziroma vodi določena opravila v obrtnem obratu ali delavnici ali v oddelku industrijske delavnice.
21.	člen
Obrtni pomočnik lahko postane obrtni mojster, če napravi izpit za obrtnega mojstra ali če z uspehom konča strokovno šolo, ki daje kvalifikacijo obrtnega mojstra.
22.	Člen
Izpit za obrtnega mojstra dela obrtni pomočnik pred mojstrsko izpitno komisijo, v katerem okolišu je zaposlen.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora postavi za območje okrožja mojstrsko izpitno komisijo za mojstrske izpite iz vseh obrtnih strok. Po predlogu okrožne obrtne zbornice imenuje za dobo enega leta predsednika, enega ali več namestnikov in potrebno število članov mojstrske izpitne komisije. Za člane se imenujejo iz posameznih obrtnih strok obrtni mojstri, ki se odlikujejo po strokovnem znanju in strokovnih sposob- ■ nostih ter strokovnjaki z ustrezno visokošolsko ali višjo strokovno izobrazbo.
Za vsak posamezni mojstrski izpit sestavi predsednik komisije iz imenovanih oseb praviloma tričlansko komisijo. Komisiji predseduje sam ali eden izmed njegovih namestnikov, ki ga določi. Kot člana določi v komisijo dva strokovnjaka ustrezne obrtne stroke. En član komisije mora imeti visokošolsko ali višjo strokovno izobrazbo.
Nadzorstvo nad delom mojstrske izpitne komisije opravlja okrožni poverjenik za industrijo, ribištvo in obrt.
23.	člen
Kdor je imenovan za člana mojstrske izpitne komisije te dolžnosti ne more odkloniti brez utemeljenega razloga.
Če član izpitne komisije svojo dolžnost zanemarja, ga okrožni poverjenik za industrijo, ribištvo in obrt po predlogu predsednika izpitne komisije kaznuje z denarno kaznijo do 1000 dinarjev.
24.	člen
Prošnjo za pripustitev k mojstrskemu izpitu vloži kandidat pri mojstrski izpitni komisiji, v katere območju je zaposlen.
25.	člen
Pri mojstrskem izpitu mora kandidat pokazati, da teoretično in praktično popolnoma obvlada svojo stroko in da je sposoben samostojno voditi obrtni obrat.
Če kandidat z uspehom opravi izpit, ga komisija prizna za obrtnega mojstra določene obrtne stroke in mu o tem izda mojstrsko izpričevalo.
Komisija odloči z večino glasov.
Če kandidat ne napravi izpita, mu določi komisija rok, v katerem lahko ponovi mojstrski izpit, in mu izda o tem pismeno odločbo. Rok za ponavljanje mojstrskega izpita ne sme biti krajši od šestih
mesecev in ne daljši od dveh let. Mojstrski izpit se sme ponavljati samo dvakrat.
Zoper odločbo komisije po prednjem odstavku je v osmih dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba, o kateri odloči okrožni poverjenik za industrijo, ribištvo in obrt.
Če se pritožbi ugodi, sestavi predsednik izpt-ne komisije novo izpitno komisijo z drugim predsednikom in z drugimi člani, kot je bila sestavljena prva komisija in določi rok za izpit tako, da se dela izpit najpozneje v enem mesecu po tem, ko prejme izpitna komisija odločbo okrožnega poverjenika. Zoper odločbo nove izpitne komisije ni pritožbe.
Kandidat, ki se po preteku roka, ki mu ga je določila izpitna komisija za ponavljanje izpita, priglasi k izpitu, mora priložiti dokaz, da je bil v tem času zaposlen v stroki, iz katere ponavlja izpit.
26.	člen
Pisarniško delo za mojstrsko izpitno komisijo opravlja okrajna obrtna zbornica v mestu, kjer je mojstrska izpitna komisija. Vse stroške,^ zvezane z delom mojstrske izpitne komisije, plača okrajna obrtna zbornica. Njej pripadajo izpitne pristojbine, ki se določijo s pravilnikom.
27.	Člen
Natančnejše določbe o mojstrskih izpitih, zlasti o sestavi in delu mojstrskih izpitnih komisij, o izpitnem programu, o izpitnih rokih, o načinu vlaganja prošenj za pripustitev k izpitu, o nagradah članov izpitne komisije, o izpitnih pristojbinah m podobno, predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora s pravilnikom.
4.	Obrtni mojstri
28.	členi
Obrtni mojster je, kdor si pridobi kvalifikacijo za samostojno vodstvo obrtnega obrata oziroma za vodstvo obrtnih opravil v industrijski delavnici.
29.	člen
Obrtni mojster lahko postane vodja obrtnega obrata ali delavnice, če ima tele splošne pogoje:
1.	da ima prebivališče v Istrskem okrožju;
2.	da je opravilno sposoben;
3.	da mu s sodbo ni prepovedano opravljati določeno obrt in
4.	da ni izgubil s sodno sodbo državljanskih pravic razen roditeljskih pravic.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko izda dovoljenje za opravljanje obrti v Istrskem okrožju tudi osebam, ki nimajo stalnega bivališča v Istrskem okrožju.
111.	Firme
30.	člen
Vsak obrtni obrat oziroma delavnica mora imeti firmo, t. j. ime, s katerim se podpisuje in pod katerim posluje.
Obrtna firma obsega označbo, Ikj kaže na obrtno stroko ali na poslovni predmet, ima pa lahko še druge označbe kot sestavni del firme.
Firma obrtnih delavnic javnih uradov, zavodov in podjetij ter družbenih in zadružnih organizacij obsega tudi označbo ustanovitelja.
V firmi obrtniških zadrug mora biti tudi označba »zadruga«.
Firma zasebnega obrtnika obsega tudi ime in priimek tistega, na katerega ime se glasi obrtno dovoljenje.
Firma je lahko tudi skrajšana, v tem primeru velja tudi skrajšana označba firme ;kot popolno ime. Zasebni obrtniki ne smejo imeti skrajšane firme.
31.	člen
Vsaika. nova firma obrtnega obrata oziroma delavnice se mora razločevati od firme drugih obrtnih obratov in delavnic iste vrste ter od firme drugih'podjetij ljudskih odborov, zadružnih in zasebnih gospodarskih podjetij oziroma obratov iste vrste, ki so že vpisani ali pravilno priglašeni za vpis v območju okrajnega ljudskega odbora.
Firma obrtnega obrata oziroma delavnice uživa varstvo na območju okrajnega ljudskega odbora, kjer je vpisana.
32.	člen
Vsak obrtni obrat oziroma delavnica mora na zunanji strani glavnega vhoda v poslovni prostor imeti napis z besedilom firme.
IV.	Registracija
33.	člen
Vsak obrtni obrat oziroma delavnica mora biti vpisana v registru, ki ga vodi poverjeništvo za finance okrajnega -ljudskega odbora za svoje območje.
Obrtni obrati in delavnice ljudskih odborov se vpišejo v register gospodarskih podjetij ljudskih odborov po predpisih, ki veljajo za registracijo teh podjetij.
Obrtniške zadruge se vpišejo v zadružni register.
Obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij, razen obrtnih obratov oziroma delavnic obrtniških zadrug, se vpišejo v register obrtnih delavnic družbenih in zadružnih organizacij.
Zasebni obrtni obrati in delavnice morajo biti vpisani v registru zasebnih obrtnih obratov.
34.	člen
Ustanovitev obrtniške zadruge in vse poznejše spremembe se vpišejo v zadružni register na podlagi priglasitve, ki jo mora podati upravni odbor zadruge.
Obrtniška zadruga sme začeti z delom šele, ko je vpisana v zadružnem registru. Poprej pravno neobstoji.
Natančnejše določbe o zadružnem registru za obrtniške zadruge predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Stran 67
35.	člen
V register obrtnih delavnic družbenih in zadružnih organizacij in v register zasebnih obrtnih obratov se vpišejo obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij in zasebni obrtni obrati in delavnice uradoma, poznejše spremembe pa po priglasitvi ustanovitelja oziroma lastnika.
Javni organ, ki izda obrtno dovoljenje družbeni ali zadružni organizaciji ali zasebnemu obrtniku, mora dostaviti overjen prepis obrtnega dovoljenja pristojnemu poverjeniku za finance okrajnega ljudskega odbora, ki vpiše obrtni obrat oziroma delavnico v obrtni register. Obrtno dovoljenje,, opremljeno s potrdilom, da je obrat oziroma delavnica vpisana v obrtnem registru, se dostavi stranki šele po vpisu v obrtni register.
Obrtni obrati oziroma delavnice, navedeni v prvem odstavku tega člena, ne smejo začeti z delom, dokler niso vpisani v ustreznem registru.
Natančnejše odločbe o obrtnem registru predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
V.	Poslovni prostor
36.	člen
Vsak obrtni obrat in obrtna delavnica mora praviloma imeti svoj poslovni prostor, t. j. prostor, v katerem se obrt opravlja in ki mora biti določen z obrtnim dovoljenjem, oziroma z dovoljenjem za ustanovitev obrtne delavnice.
Poslovni prostor mora ustrezati veljavnim gradbenim, tehničnim, varnostnim, zdravstvenim in drugim predpisom.
Zunaj poslovnega prostora ali zunaj sedeža obrtnega obrata oziroma zadruge se sme opravljati obrtno delo samo takrat, kadar se po svoji naravi tako delo ne more opravljati v obrtnem prostoru, ali če to naročnik izrečno zahteva.
37.	člen
Preselitev obrtnega obrata (delavnice) v območju istega krajevnega (mestnega) ljudskega odbora se mora priglasiti v petnajstih dneh pristojnemu poverjeniku za finance, da vpiše preselitev v ustrezni register. O priglasitvi izda poverjeništvo potrdilo.
Za preselitev obrtnega obrata (delavnice) v območje drugega krajevneda (mestnega) ljudskega odbora je potrebno dovoljenje organa, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma dovoljenja za ustanovitev obrtniške zadruge; kjer ni potrebno obrtno dovoljenje, je za preselitev obrtnega obrata ljudskega odbora potrebno dovoljenje operativnega upravnega vodstva.
VI.	Poslovne knjige
38.	člen
Obrtni obrati in delavnice obrtniških zadrug in drugih zadružnih in družbenih organizacij in zasebni obrtniki morajo voditi poslovne knjige, ki ustrezajo naravi njihovega poslovanja po predpisih, ki
jih izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Navedeni obrati morajo na zahtevo pristojnih javnih organov v mejah posebnih predpisov dajati podatke, ki so potrebni za razvid in kontrolo njihovega poslovanja.
II. d e 1
POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE VRSTE OBRTNIH OBRATOV IN DELAVNIC
I.	Obrtni obrali in delavnice ljudskih odborov
39.	člen
Obrtni obrati ljudskih odborov se ustanovijo po predpisih odredbe o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov, kolikor ta odlok ne določa drugače, upravljajo pa jih delovni kolektivi po predpisih odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih z dne 3. februarja 1951.
40.	člen
Poslovodja obrtnega obrata ljudskega odbora mora biti obrtni mojster, ki ima vse pogoje po
29.	členu tega odloka. Postavlja ga pristojni ljudski odbor.
II. Obrtne delavnice podjetij, zavodov in uradov ljudskih odborov
41.	člen
Podjetja, zavodi in uradi ljudskih odborov smejo zaradi uspešnejšega izpolnjevanja svojih nalog ustanavljati:
a)	obrtne delavnice, ki delajo samo za ustanovitelja in ne za druge (zaprte delavnice); za take delavnice se štejejo delavnice, ki delajo samo to, s čimer neposredno podpirajo ali pospešujejo delo ustanovitelja;
b)	obrtne delavnice, ki delajo za ustanovitelja in tudi za druge ali samo za druge (odprte delavnice).
Za ustanovitev in delo zaprtih obrtnih delavnic, podjetij, zavodov in uradov ljudskih odborov posebno dovoljenje ni potrebno in se za nje ne uporabljajo določbe tega odloka.
42.	člen
Za odprte obrtne delavnice podjetij, zavodov in uradov ljudskih odborov se uporabljajo določbe odredbe o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov z dne 15. maja 1949 in odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih z dne 3. februarja 1951.
Dovoljenje za delo odprtih delavnic podjetij, zavodov in uradov ljudskih odborov da izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. Pri izdaji dovoljenja za delo je treba upoštevati, ali je taka delavnica potrebna glede na že obstoječe obrtne delavnice in glede na število oseb, katerim je taka delavnica namenjena.
Dovoljenje za delo se izda na prošnjo, ki jo mora podjetje, zavod ali urad ljudskega odbora v vsakem primeru podati pri izvršilnem odboru okrajnega ljudskega odbora, V prošnji je treba navesti firmo delavnice, sedež in poslovni prostor delavnice, podatke o osnovnih in obratnih sredstvih in podatke o poslovodju.
43.	člen
Obrtne delavnice podjetij, zavodov in uradov ljudskih odborov vodi in upravlja delovni kolektiv, neposredno vodstvo ¡pa opravlja poslovodja, ki ga postavi ljudski odbor. Poslovodja delavnice mora biti obrtni mojster, ki ima vse pogoje po 29. členu tega odloka,
III.	Obrtniške zadruge
1.	Obrtniške proizvajalne in storitvene zadruge
a). Ustanovitev, naloge in članstvo
44.	člen
Obrtni mojstri in pomočniki se lahko združujejo v obrtniške zadruge, če tako združevanje pospešuje napredek obrti. Obrtniške zadruge se lahko pečajo z izdelavo ali s predelavo ali s storitvami ali z enim in drugim.
Ustanovitev zadruge, ki se peča z delom več obrtnih strok, je možna le, če gre za sorodne stroke ali za take stroke, ki se glede na naravo dela zadruge med seboj dopolnjujejo.
Za ustanovitev zadruge je potrebno najmanj sedem obrtnih mojstrov in pomočnikov, vendar mora biti vsaj eden od njih obrtni mojster.
Ce obsega delo zadruge več dopolnjujočih se strok, je za ustanovitev zadruge potrebno, da je za vsako dopolnjujočo stroko vsaj po en obrtni mojster.
Ustanovitev obrtniške zadruge z manjšim številom članov se dovoli lahko le izjemoma glede na posebne krajevne razmere.
45.	člen
Ustanavljanje obrtniških zadrug in članstvo v njih je prostovoljno.
Obrtni mojstri in pomočniki, ki nameravajo ustanoviti zadrugo (ustanovitelji), morajo predložiti izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora v potrditev načrt zadružnih pravil. Ta predlog mora podpisati po prednjem členu predpisano število obrtnih mojstrov in pomočnikov. Ustanovitelji zadruge so lahko samo polnopravne osebe, ki imajo stalno prebivališče v Istrskem okrožju. Obenem s potrditvijo načrta pravil da izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora dovoljenje za ustanovitev zadruge. Načrt zadružnih pravil se ne potrdi, če ni v skladu z odlokom, ali če posebne okoliščine kažejo na, to, da se zadruga ne ustanavlja z namenom, da bi izpolnjevala naloge, ki so dane obrtniškim zadrugam s tem odlokom.
Zoper odločbo izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora, s katero se zavrne potrditev pra-
vil in ustanovitev zadruge, se ustanovitelji lahko v petnajstih dneh pritožijo na Izvršilni o db n Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Zadruga mora predložiti izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora v potrditev tudi poznejše spremembe in dopolnitve pravil, ki jih sprejme zadružni zbor.
46.	člen
Če je načrt pravil potrjen in dano dovoljenje za ustanovitev zadruge, skličejo ustanovitelji usta-' novni zadružni zbor, ki sprejme zadružna pravila in izvoli upravni in nadzorni odbor.
Upravni odbor mora predlagati registracijo zadruge. Zoper odločbo, s katero se registracija zadruge odkloni, je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po sprejemu odločbe na- okrožnega poverjenika za finance.
47.	člen
Delovno področje obrtne proizvajalne oziroma storitvene zadruge je zlasti:
izdelava ali predelava predmetov določene vrste oziroma opravljanje storitev s skupnim delom,
• z zadružnimi proizvajalnimi sredstvi in z uporabo naprednejših delovnih metod;
skrb za stalno zboljševanje kakovosti svojih izdelkov in storitev;
ustanavljanje in gradnja delavnic, prodajaln, zgradb in naprav za lastne potrebe ter. za krepitev in napredek obrti;
prodaja lastnih izdelkov; strokovno usposabljanje, vzgoja in izpopolnjevanje obrtnih vajencev in zadružnikov;
skrb za izboljšanje splošnih življenjskih razmer svojih članov 1er za kulturno prosvetno in politično vzgojo zadružnikov in vajencev.
48.	člen
Obrtniške zadruge so pravne osebe.
Obrtniške zadruge odgovarjajo za svoje obveznosti s svojim premoženjem.
Če premoženje obrtniške zadruge ne zadostuje za poplačilo njenih obveznosti, jamčijo vsi zadružniki solidarno za te obveznosti v mejah, ki jih določijo zadružna pravila.
49.	člen
Članstvo v obrtniški zadrugi preneha z izstopom, izključitvijo ali s smrtjo,
S prenehanjem članstva prenehajo vse članske pravice.
b)	Delo zadruge
50.	člen
S tem, da je dovoljena ustanovitev zadruge, je zadrugi dano dovoljenje za delo v mejah potrjenih zadružnih pravil brez posebnega obrtnega dovoljenja. Vendar sme začeti zadruga z delom šele z dnem registracije.	^
51.	člen
4
Obrtniške proizvajalne in storitvene zadruge praviloma lahko uporabljajo samo delovno silo svojih zadružnikov.
Izjemoma lahko uporabljajo obrtniške proizvajalne in storitvene zadruge delovno silo nezadruž-nikov za pisarniško delo. Z dovoljenjem poverjenika za industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora uporabljajo lahko delovno silo nezadružnikov v posebnih upoštevanja vrednih primerih tudi za pomožna nestrokovna dela; v dovoljenju mora biti določeno, koliko največ pomožnih nekvalificiranih delavcev sme taka zadruga zaposliti ln za kakšne vrste dela.
Za zaposlovanje vajencev v obrtniški proizvajalni oziroma storitveni zadrugi veljajo predpisi o vajencih.
52.	člen
Obrtniške zadruge delajo na podlagi plana, ki ga same sestavijo. Svoj plan vskladijo s planom ljudskih odborov, upoštevajoč potrebe splošnega okrožnega plana.
c)	Zadružno premoženje
53.	člen
Pri vstopu v zadrugo plača vsak zadružnik denarno vlogo v višini, ki se določi z zadružnimi pravili. Denarne vloge so zadružna last in se ob prenehanju članstva ne vračajo.
54.	člen
Člani zadruge vložijo- pri vstopu v zadrugo proizvajalna sredstva, ki postanejo last zadruge.
Zadružna pravila določijo, katera proizvajalna sredstva vlože zadružniki v zadrugo, ob kakšnih pogojih jih vlože, kdo jih oceni in v kakšnem roku izplača zadruga zadružnikom njihovo vrednost.
55.	člen
Splošno ljudsko premoženje se lahko s pogodbo da obrtniškim zadrugam v uporabo.
To premoženje uporablja zadruga po njegovem namenu, ne sme ga pa dati komu drugemu v uporabo.
Če uporablja zadruga to premoženje v nasprotju s prednjim odstavkom, ji ga ljudski odbor, ki ji ga je dal v uporabo, lahko odvzame.
56.	člen
Izdelki in dohodki, ki jih doseže zadruga z uporabo splošnega ljudskega premoženja, ki je dano zadrugi v uporabo, so zadružna lastnina.
Ti dohodki se uporabijo za povečanje zadružne lastnine, za pospeševanje zadružnega dela, za povečanje in izboljšanje proizvodnje, za plačilo dela zadružnikov, za plačevanje zadružnih obveznosti in za izpolnjevanje drugih nalog zadruge.
Dohodki zadruge se ne smejo deliti na zadružnike v obliki udeležbe pri dobičku.
Obrtniške zadruge izločijo del svojih dohodkov v temeljni sklad zadruge, kakor tudi v druge sklade, ki se določijo z zadružnimi pravili.
57.	člen
Obrtniška zadruga ne sme strojev, orodja in drugih proizvajalnih sredstev, -ki so last zadruge, prenesti v last zasebnikov; prav tako jim jih tudi ne sme dajati v uporabo. Okrajni ljudski odbor lahko v utemeljenih primerih dovoli izjeme.
Pravna opravita, ki so sklenjena v nasprotju z določbo prednjega odstavka, so nična.
58.	člen
Na premoženju obrtniške zadruge ne more nihče s priposesivovanjem pridobiti lastnine in drugih stvarnih pravic.
Na premoženju obrtniške zadruge se ne more ustanoviti zastavna pravica.
59.	člen
Za svoje delo v zadrugi so zadružniki plačani v denarju po učinku in kakovosti svojega dela.
Zadruga sme dajati posebne nagrade zadružnikom za posebno pridnost, za zboljšanje izdelkov, za prihranjeni material in za druge uspehe pri delu.
d)	Organi zadruge
60.	člen
Obrtniško zadrugo vodijo njeni člani neposredno na zadružnem zboru in po drugih organih zadruge, ki jih izvolijo zadružniki.
Organi obrtniške zadruge so: zbor, upravni odbor in nadzorni odbor.
61.	člen
Zadružni zbor je najvišji organ zadruge. Sestavljajo ga vsi člani zadruge.
Zadružni zbor skliče upravni odbor. Če zahteva nadzorni odbor ali najmanj tretjina zadružnikov sklicanje zbora z navedbo dnevnega reda, ga mora upravni odbor sklicati najpozneje v štirinajstih dnetv
Če upravni odbor v predpisanem roku zadružnega zbora ne skliče, ga skliče nadzorni odbor. Če ga tudi ta ne skliče, ga skliče lahko vsak zadružnik.
Če se redni zbor ne opravi v dveh mesecih potem, ko bi moral biti, ga skliče okrajni poverjenik za industrijo in obrt. Poverjenik lahko skliče tudi izredni zbor, če je to potrebno.
62.	člen
Vsaik član zadruge ima pravico, da se zadružnega zbora udeleži osebno in da na zboru odloča. Vsak član ima pravico le do enega glasu.
Vsak zadružnik, razen tistih zadružnikov, ki so obsojeni na izgubo državljanskih pravic, razen roditeljskih pravic, ima pravico voliti in biti voljen v upravni oziroma nadzorni odbor.
63.	člen
Upravni odbor vodi vse delo zadruge in odloča na seji z večino glasov vseh svojih članov. Za svoje delo je odgovoren zadružnemu zboru.
Predsednik upravnega odbora je predsednik zadruge in osebno vodi njeno delo. Predsednik predstavlja in zastopa zadrugo in za njo podpisuje.
64.	člen
Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje vse delo zadruge, zlasti delo upravnega odbora. Nadzorovati mora zlasti, kako se izpolnjuje plan, pregledati mora letni končni račun zadruge in o tem poročati zboru.
, Člani upravnega odbora ne smejo biti obenem tudi člani nadzornega odbora.
Člani upravnega in nadzornega odbora ne smejo biti med seboj v ožjem sorodstvu ali svaštvu.
e)	Prenehanje zadruge in likvidacija
65.	člen
Obrtniška zadruga preneha, če to sklene zadružni zbor.
Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora lahko izda odločbo o prenehanju obrtniške zadruge, če je njeno delo v nasprotju z njenimi nalogami, če je njeno delo namenjeno prikrivanju kapitalističnega ali špekulantskega delovanja ali če ostane število zadružnikov več kot eno leto pod najnižjim številom, določenim za ustanovitev zadruge. Zoper to odločbo se v petnajstih dneh po prejemu zadruga lahko pritoži na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
66.	člen
Če preneha zadruga po prednjem členu, se opravi njena likvidacija, ki jo izvedejo likvidatorji.
Če preneha zadruga po sklepu zbora, izvoli zbor izmed zadružnikov najmanj tri likvidatorje. Če preneha zadruga po odločbi izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora, imenuje izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora enega ali več likvidatorjev izmed zadružnikov ali nezadružnikov.
Likvidatorji odgovarjajo za svoje delo zadružnemu zboru, če je zadruga prenehala na podlagi sklepa zadružnega zbora, oziroma izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, če je prenehala zadruga na podlagi njegove odločbe.
Z izvolitvijo oziroma imenovanjem likvidatorjev preneha dolžnost upravnega odbora, dolžnost nadzornega odbora pa traja do konca likvidacije
67.	člen
Likvidatorji morajo v petnajstih dneh po izvolitvi oziroma imenovanju priglasiti izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora prenehanje zadruge^ in imenovanje likvidatorjev zaradi vpisa v zadružni register. V petnajstih dneh po vpisu v zadružni register morajo pozvati upnike, naj priglasijo svoje terjatve v treh mesecih. Ta rok se šteje od dneva objave tega poziva v Uradnem listu. Znane upnike morajo pozvati tudi neposredno. Pred potekom roka za prijavo likvidatorji ne smejo pričeti plačevati obveznosti in deliti zadružno premoženje. Če upnik ne priglasi svoje terjatve v tem
roku, pride za plačilo njegove terjatve v poštev samo tisto zadružno premoženje, ki ob priglasitvi še obstoji.
68.	člen
Likvidatorji popišejo in ocenijo zadružno premoženje, napravijo začetno likvidacijsko bilanco, ki jo predlože zboru zadružnikov v potrditev, dokončajo tekoče zadeve zadruge, vnovčijo zadružno premoženje, izterjajo terjatve in izplačajo oziroma izpolnijo obveznosti zadruge. Terjatve, ki ob prenehanju zadruge niso dospele v plačilo, se z uvedbo likvidacije spremene v dospele terjatve.
Po končani likvidaciji sestavijo likvidatorji zaključni likvidacijski račun in skličejo zbor, ki sklepa o ¡poročilu likvidatorjev, o zaključnem likvidacijskem računu in o- razrešnici likvidatorjem in nadzornemu odboru. Likvidatorje zadruge, ki je prenehala po drugem odstavku 65. člena tega odloka, razreši izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predložitvi zapisnika zbora zadružnikov. ■
Likvidatorji imajo pravico in dolžnosti upravnega odbora. Firmo zadruge podpisujejo z dostavkom »v likvidaciji«.
69.	člen
Če se iz premoženja zadruge ne morejo poravnati njene obveznosti v celoti, uveljavijo likvidatorji jamstvo zadružnikov. V ta namen morajo napraviti proračun prispevkov iz naslova jamstva in ga predložiti zboru, da ga potrdi.
Med likvidacijo se proti zadrugi ne more dovoliti oziroma nadaljevati izvršba, razen za obveznosti, ki nastanejo v zvezi z likvidacijskim postopkom.
Če se pokaže, da tudi z uveljavitvijo jamstva ne bo mogoče poravnati obvez zadruge, predlagajo likvidatorji uvedbo stečaja.
70.	člen
Premoženje, ki preostane po končani likvidaciji zadruge, prevzame okrajna obrtna zbornica.
Zbornica izroči to premoženje novi obrtniški zadrugi iste vrste, če se v enem letu po končani likvidaciji zadruge, ki je prenehala, ustanovi v istem okolišu nova zadruga. Po tem roku uporabi zbornica to premoženje za podpiranje obrtnega zadružništva sploh. \
Poslovne knjige likvidirane zadruge hrani okrajna obrtna zbornica.
f)	Združevanje in cepitev zadrug
71.	člen
Dvoje ali več zadrug lahko sklene, da se združijo v eno zadrugo. O združitvi sklepajo zbori zadružnikov tistih zadrug, ki se združijo. Sklep o združitvi se predloži izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, da ga potrdi.
Če izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora potrdi sklepe zbora o združitvi, skličejo upravni odbori zadrug, ki se združijo, skupni zbor zadružnikov teh zadrug. Ta zbor sprejme pravila nove zadruge in izvoli njene organe.
Potrditev pravil nove zadruge in njena registracija se opravita po določbah tega odloka.
Pravice in obveznosti združenih zadrug, med katere se štejejo tudi njihove planske naloge, preidejo na novo zadrugo.
72.	člen
Zadruga lahko sklene na svojem zboru, da se razcepi na dve ali več zadrug. Pravice in obveznosti zadruge, ki preneha zaradi cepitve, med katere se štejejo tudi njene planske naloge, preidejo na zadruge, na katere se razcepi, in sicer v tistem razmerju, ki ga določi zbor zadruge.
Sklep zbora o cepitvi zadruge se predloži izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, da ga potrdi. Če ga potrdi, skličejo zadružniki, ki že-Jiljo ustanoviti nove zadruge, zbore teh zadrug. Potrditev pravil novih zadrug in registracija teh zadrug se opravita po določbah tega odloka.
73.	člen
Ena obrtniška zadruga se lahko pridruži drugi. O tem sklepata zbora obeh zadrug in predložita svoj sklep izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, da ga potrdi.
Pravice in obveznosti zadruge, ki preneha zaradi pridružitve, med katere se štejejo tudi njene planske naloge, preidejo na zadrugo, kateri se je druga zadruga pridružila.
Z istimi pogoji lahko dovoli zbor določenemu številu zadružnikov, da se ločijo od zadruge zato, da bi se pridružili drugi zadrugi.
g)	Druge določbe
74.	člen
Natančnejše določbe o pridobitvi in prenehanju članstva, o pravicah in dolžnostih zadružnikov, o sredstvih zadruge, o sestavi in delu organov zadruge, o organizaciji dela in nagrajevanja v zadrugi, o skladih zadruge in o finačnem poslovanju zadruge, predpišejo zadružna pravita.
2.	Obrtniške nabavne in prodajne zadruge
75.	člen
Zasebni obrtniki se lahko združijo v obrtniške nabavne in prodajne zadruge.
Člani teh zadrug so lahko tudi proizvajalne in storitvene obrtniške zadruge.
Obrtniške nabavne in prodajne zadruge lahko uporabljajo delovno silo nezadružnikov le za na-bavnoprodajna opravita in za pisarniško delo.
76.	člen
Delovno področje obrtniške nabavne in prodajne zadruge je zlasti:
preskrbovanje zadružnikov s proizvajalnimi sredstvi in z drugim materialom;
prodaja obrtnih izdelkov svojih članov;
ustanavljanje prodajaln in drugih obratov za skupne potrebe zadružnikov zgradi krepitve obrti;
strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje zadružnikov in vajencev.
77.	člen
Za obrtniške nabavne in prodajne zadruge veljajo smiselno določbe tega odloka o obrtniških zadrugah.
IV.	Obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij
78.	člen
Družbene in zadružne organizacije lahko zaradi uspešnejšega izpolnjevanja svojih nalog ustanavljajo:
a)	obrtne delavnice, ki delajo samo za ustanovitelja in ne tudi za druge (zaprte delavnice); za take delavnice se štejejo delavnice, ki delajo samo to, s čimer neposredno podpirajo ali pospešujejo delo ustanovitelja;
b)	obrtne delavnice, ki delajo za ustanovitelja in tudi za druge ali samo za druge (odprte delavnice). •
Družbena oziroma zadružna organizacija, ki prosi za dovoljenje za delo odprte delavnice, mora navesti firmo in sedež delavnice, podatke o njenih osnovnih in obratnih sredstvih in podatke o poslovodju.
79.	člen
Družbene in zadružne organizacije so operativni upravni voditelji delavnic, ki jih ustanovijo.
80.	člen
Za obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij veljajo smiselno tiste določbe tega odloka, ki se nanašajo na obrtne delavnice podjetij, zavodov in uradov ljudskih odborov.
V.	Zasebni obrtni obrati
81.	člen
Zasebni obrtni obrat vodi osebno in opravlja v njem obrt obrtni mojster, ki je obrat ustanovil.
V zasebnem obrtnem obratu so praviloma lahko zaposleni obrtni pomočniki in mojstri. Koliko pomočnikov in mojstrov sme biti največ zaposlenih v obratu zasebnega obrtnika, lahko predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Skupen obrtni obrat imata lahko po največ dva obrtna mojstra, ki imata vsak svoje obrtno dovoljenje.
82.	člen
Zasebna obrt se sme opravljati samo na podlagi obrtnega dovoljenja.
Obrtno dovoljenje izda izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju se obrtni obrat ustanovi.
83.	člen
Obrtni mojster, ki želi ustanoviti zasebni obrtni obrat, vloži prošnjo pri poverjeništvu za industrijo in obrt pristojnega okrajnega ljudskega odbora. V prošnji mora navesti svoje ime in priimek ter rojstne
podatke, vrsto obrata, firmo in sedež obrata ter mora priložiti dokazila o svoji strokovni usposobljenosti za obrtnega mojstra in o tem, da izpolnjuje vse pogoje po 29. členu tega odloka.
Dovoljenje za opravljanje zasebne obrti se izda. če ima prosilec vse pogoje, predpisane v tem odloku in če je obrtni obrat, ki ga prosilec želi ustanoviti, potreben.
Zoper odločbo, s katero se prošnja za obrtno dovoljenje zavrne, je v petnajstih dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo.
84.	člen
Obrtno dovoljeije se izda samo za eno obrtno stroko. Za opravljanje več sorodnih obrtnih strok v enem obratu se sme izdati dovoljenje samo, če se te stroke po svoji naravi ati krajevnih (potrebah oziroma običajih opravljajo skupno.
Obrtno dovoljenje za zasebni obrtni obrat obsega tudi firmo obrata in določitev poslovnega prostora.
85.	člen
Obrtno dovoljenje se ne more prenesti na drugega. Zasebni obrtni obrat vodi lahko samo tisti, na čigar ime se glasi obrtno dovoljenje.
Poverjenik za industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora lahko dovoli za določen čas, da vodi zasebni obrtni obrat poslovodja, če ga lastnik zaradi bolezni, prestajanja kazni ali iz drugih opravičenih razlogov ne more voditi osebno. Poslovodja je lahko samo obrtni mojster, ki izpolnjuje vse pogoje, predpisane po 29. členu tega odloka.
86.	člen
Zasebni obrtnik sme z dovoljenjem izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju je obrtni obrat, za določen čas, toda za največ eno leto, začasno ustaviti svoj obrat. To dovoljenje se lahko podaljša.
Začasna ustavitev zasebnega obrtnega obrata se dovoli, če iz upravičenih razlogov lastnik ne more voditi svojega obrata osebno, pa ni mogoče, da bi v njegovi odsotnosti vodil obrat poslovodja.
Nadaljevanje obrata se mora vnaprej priglasiti organu, ki je dovolil začasno ustavitev.
Ustavitev in nadaljevanje se vpišeta po uradni dolžnosti v register zasebnih obrtnih obratov.
87.	člen
Pravica, opravljati zasebno obrt, preneha:
1.	po odloku;
2.	če se odvzame obrtno dovoljenje;
3.	če lastnik odglasi obrt in organ, ki je izdal dovoljenje, odglasitev potrdi, in
4.	če lastnik obrata umre.
88.	člen
Pravica, opravljati zasebno obrt, preneha po odloku v tehle primerih:
1.	če se lastnik obrata za stalno izseli iz Istrskega okrožja;
2.	če je obsojen na izgubo državljanskih pravic, razen roditeljskih pravic;
3.	če izgubi opravilno sposobnost;
4.	če se mu s kazensko sodbo prepove opravljati določeno obrt;
5.	če je obsojen na kazen odvzema prostosti ali odvzema prostosti s prisilnim delom, daljšo od dveh let.
89.	člen
Obrtno dovoljenje lahko odvzame organ, ki ga je izdal, v tehle primerih:
1.	če lastnik obrata, ki nima dovoljenja za ustavitev obrata, iz neopravičenih razlogov za več kot tri mesece ne opravlja obrti;
2.	če je bil lastnik obrata v zvezi z opravljanjem svoje obrti zaradi špekulacije ali podobnih dejanj obsojen za kaznivo dejanje ali če je bil ponovno kaznovan za prekršek po tem odloku;
3.	če je lastnik obrtnega obrata ponovno kaznovan, ker je dopustil, da je nekdo, ki ni imel obrtnega dovoljenja, zlorabil njegovo obrtno dovoljenje za opravljanje obrti (3. točka 111. člena lega odloka).
Zoper odločbo o odvzemu dovoljenja se lastnik obrata lahko pritoži v petnajstih dneh po prejemu odločbe na izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. Pritožba ima odložilno moč.
90.	člen
Lastnik zasebnega obrtnega obrata sme od-glasiti svojo obrt pri organu, ki je izdal obrtno dovoljenje.
Odglasitev velja, ko jo v prednjem odstavku navedeni organ potrdi
Odglasitev obrata se ne potrdi, če je škodljiva za splošne gospodarske koristi.
Zoper odločbo, s katero se ne potrdi odgla-sitev, se lastnik obrata lahko pritoži na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora v petnajstih dneh po prejemu odločbe.
91.	člen
Vsako prenehanje zasebnega obrtnega obrata ugotovi pristojni organ z odločbo, s katero se določi tudi dan prenehanja obrata.
Zasebni obrtnik, ki preneha opravljati obrt, mora vrniti obrtno dovoljenje organu, ki mu ga je izdal.
92.	člen
Vdova oziroma mladoletni otroci umrlega lastnika zasebnega obrtnega obrata lahko nadaljujejo obrt še eno leto po njegovi smrti. Po preteku tega časa preneha veljati izdano dovoljenje.
Tak obrtni obrat se lahko vodi samo po poslovodji, ki mora biti obrtni mojster in mora imeti vse pogoje, določene v 29. členu tega odloka. Nadaljevanje obrti po vdovi oziroma mladoletnih otro-kih, se mora priglasiti v enem mesecu po lastnikovi smrti organu, ki je izdal dovoljenje, in se po uradni dolžnosti vpiše v register.
V opravičenih primerih lahko organ, ki je izdal obrfno dovoljenje, njegovo veljavnost podaljša še za šest mesecev. Če je vdova nesposobna za delo in skrbi za mladoletne otroke, ali če ti nimajo več matere in nimajo drugih sredstev za preživljanje, podaljša pravico opravljati obrt, dokler traia ta pogoj.
Posebne določbe za opravljanje obrtnega dela brez stalnega poslovnega sedeža
>
93.	člen
Brez stalnega poslovnega sedeža se lahko opravlja obrtno delo (potujoči obrtniki) samo v takih obrtnih strokah, ki se opravljajo na tak način po svoji naravi ali po dosedanjih običajih. Katere so te stroke, določi izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Kdor opravlja obrtno delo brez stalnega sedeža, ne sme uporabljati tuje delovne sile in tudi ne sme zaposlovati vajencev.
94.	člen
Brez stalnega poslovnega sedeža se lahko opravlja obrtno delo le na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga za eno leto izda poverjenik za industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju prosilec prebiva. Poverjenik lahko to dovoljenje podaljša od leta do leta.
Dovoljenje za opravljanje obrtnega dela brez stalnega sedeža se lahko izda samo osebam, ki so takega dela zmožne, če je za tak način obrtnega dela podana krajevna gospodarska potreba.
Dovoljenje po prednjem odstavku velja za območje okrajnega ljudskega odbora, v katerem je bilo izdano. Izven tega območja se opravlja na podlagi takega dovoljenja delo lahko samo, če da dovoljenje za to še poverjenik za industrijo in obrt drugega okrajnega ljudskega odbora; to dovoljenje se vpiše v izdanem (prvotnem) dovoljenju.
Dovoljenje po prvem odstavku se lahko omeji na posamezne kraje ali okoliše okraja.
Dovoljenja po prvem odstavku tega člena se ne vpišejo v register zasebnih obrtnih obratov, temveč v seznam potujočih obrtnikov, ki ga vodi poverjeništvo za industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora.
95.	člen
Dovoljenje za opravljanje obrtnega dela brez stalnega sedeža lahko vsak čas z odločbo odvzame poverjenik, ki ga je izdal, če je imetnik takega dovoljenja kaznovan zaradi prekrška po tem odloku ali zaradi hujšega kaznivega dejanja.
Posebne določbe za opravljanje obrti kot postranskega poklica v kmetijstvu
96.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za tiste, ki opravljajo po krajevnih običajih poleg kmetijstva kakšno obrtno delo kot postranski poklic sami ali s člani svoje družine na svojem domu.
Za opravljanje takega obrtnega dela ni potrebno obrtno dovoljenje. Kdor se ukvarja s takim obrtnim delom, mora to naznaniti krajevnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru, v katerega območju prebiva. Krajevni oziroma mestni ljudski odbor sporoči to poverjeniku za industrijo in obrl okrajnega ljudskega odbora, ki vodi poseben razvid takih kmečkih obrtnikov.
Taki kmečki obrtniki ne smejo zaposlovati tuje delovne sile in vajencev.
Izvršilni odbor krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora lahko iz tehtnih razlogov z odločbo prepove opravljanje obrtnega dela po tem členu. Zoper tako odločbo je v petnajstih dneh po prejemu dopuslna pritožba na izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
Za obrtne delavnice kmetijskih zadrug veljajo določbe 78. in 79. člena tega odloka.
HI. del
STROKOVNE OBRTNE OROANIZACIjE
1.	Okrajne obrtne zbornice
97. člen
Vsi obrtni obrati ljudskih odborov, zadružni in zasebni obrtni obrati, obrtne delavnice družbenih in zadružnih organiacij ter obrtniške nabavne in prodajne zadruge na območju enega okraja so včlanjeni praviloma v eno okrajno obrtno zbornico.
. 98. člen
Okrajne obrtne zbornice so pravne, osebe.
Okrajno obrtno zbornico predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora.
Okrajna obrtna zbornica ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina zbornice.
Statut okrajne obrtne zbornice potrdi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
99.	člen
Okrajna obrtna zbornica predstavlja obrtništvo okraja in ima zlasti tele naloge: skrbi za napredek obrtništva, za zboljšanje izdelkov, za zboljšanje metode dela in za preskrbo svojih članov s proizvajalnimi sredstvi in z materialom; podpira strokovno, kulturno in idejno-politično vzgojo oziroma izpopolnjevanje obrtniških kadrov; daje predloge oziroma mnenja v cenah obrtniških izdelkov in storitev, o kreditni sposobnosti svojih članov, o krajevni potrebi za izdajo obrtnih dovoljenj, o odvzemu obrtnega dovoljenja in o važnejših gospodarskih in strokovnih problemih obrtništva za svoj okoliš; sodeluje z okrajnim ljudskim odborom pri sestavi plana obrtnega dela v okraju; predlaga strokovnjake za oddajo izvedeniških mnenj in za člane “-1 pomočniških izpitnih komisij; opravlja pisarniško delo za pomočniško izpitno komisijo; zbira, obdeluje in analizira statistične podatke o stanju obrtništva in priobčuje svoje izsledke okrajnemu in Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru ter Obrtni
zbornici za Istrsko okrožje; vodi razvid obrtniških obratov (delavnic) in kadrov; skrbi za socialno pomoč svojim članom in njihovim svojcem.
100.	člen
Organi okrajne obrtne zbornice so: skupščina, upravni in nadzorni odbor.
101.	člen
Skupščina je najvišji or^an okrajne obrtne zbornice. Skliče jo upravni odbor. Skupščina je redna ali izredna.
Redna skupščina mora biti vsaj enkrat na leto.
Če zahteva nadzorni odbor, izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora ali najmanj tretjina članov skupščine sklicanje izredne skupščine z navedbo dnevnega reda, jo mora sklicati upravni odbor najpozneje v petnajstih dneh.
Če upravni odbor skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče nadzorni odbor. Če je tudi ta ne skliče, jo skliče lahko izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
Prvo skupščino okrajne obrtne zbornice skliče izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
102.	člen
Skupščino okrajne obrtne zbornice sestavljajo:
a)	zastopniki obrtnih obratov in delavnic ljudskih odborov, ki jih izmed njihovih poslovodij imenuje izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, upoštevajoč pri tem število in stroke krajevnih obrtnih obratov;
b)	zastopniki obrtniških zadrug, ki jih določijo predsedniki zadrug na skupnem sestanku;
c)	zastopniki obrtnih delavnic družbenih in zadružnih organizacij, ki jih določijo te organizacije;
d)	zastopniki zasebnih obrtnikov, ki jih izberejo zasebni obrtniki na volilnem sestanku.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi skupno število članov skupščine vsake okrajne obrtne zbornice in število zastopnikov posameznih vrst obrtnih obratov.
Vsak član skupščine ima en glas.
103.	člen
Skupščina zbornice je pristojna za tele zadeve:
1.	izdaja in spreminja statut in poslovnik zbornice;
2.	voli izmed svojih članov upravni in nadzorni odbor ter zastopnike za Obrtno zbornico za Istrsko okrožje in jih razrešuje;
3.	sklepa o poročilu upravnega in nadzornega odbora;
4.	daje upravnemu odboru smernice za njegovo delo;
5.	sprejema proračun in potrjuje letni zaključni račun zbornice;
6.	določa prispevke članov zbornice;
7.	določa najvišji znesek, do katerega sme zbornica najeti posojilo;
8.	dovoljuje odsvojitev, zamenjavo, nakup ter obremenitev zborničnih nepremičnin ;
9.	odloča o vprašanjih, ki jih predložita skupščini v odločitev upravni im nadzorni odbor;
10.	odloča o drugih stvareh, ki so s statutom dane v pristojnost skupščini.
104.	člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu skupščine 1er upravnega in nadzornega odbora ter o sredstvih in finančnem poslovanju okrajne obrtne zbornice se predpišejo s statutom in poslovnikom zbornice.
105.	člen
Delo okrajne obrtne zbornice nadzoruje izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. Zastopnik izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora ima pravico, udeleževati se skupščin in sej upravnega in nadzornega odbora zbornice s posvetovalnim glasom.
Če je delo upravnega ali nadzornega odbora v nasprotju z odlokom, statutom, poslovnikom ali s sklepi skupščine, lahko izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora zadrži izvršitev sklepov upravnega oziroma nadzornega odbora, lahko pa tudi celotnemu odboru začasno prepove opravljati rje-govo dolžnost. Če prepove odboru opravljati dolžnost, mora izvršilni odbor z isto odločbo sklicati izredno skupščino zbornice in določiti dan skupščine najpozneje za trideseti dan po izdaji odločbe. Do izvolitve novega odbora opravlja naloge odbora delegat, ki ga določi izvršilni odbor.
2.	Obrtna zbornica Istrskega okrožja
106.	člen
Ustanovi se Obrtna zbornica Istrskega okrožja s sedežem v Kopru.
Obrtna zbornica Istrskega okrožja je pravna oseba. Predstavlja in zastopa jo predsednik upravnega odbora.
V Obrtni zbornici Istrskega okrožja sta včlanjeni okrajni obrtni zbornici.
Obrtna zbornica Istrskega okrožja ima statui o svoji organizaciji in delu. Statut izda skupščina zbornice, potrdi pa ga Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
107.	člen
Obrtna zbornica Istrskega okrožja predstavlja obrtništvo Istrskega okrožja in ima zlasti tele naloge: sodeluje z oblastnimi organi pri pospeševanju obrti, pri pravilnem izvajanju splošne obrtne politike ter pri strokovnem, kulturnem in idejno-poli-tičnem dviganju obrtniških kadrov; organizacijsko utrjuje okrajne obrtne zbornice in jiim pomaga pri preskrbovanju obrtnih obratov s proizvajalnimi sredstvi in z materialom; sodeluje pri sestavljanju plana obrtnega dela v okrožju; predlaga člane za mojstrske izpitne komisije; vodi razvid o obrtništvu v Istrskem okrožju, zbira, obdeluje in analizira statistične podatke o stanju obrtništva in svoje izsledke priobčuje Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
StRAÍfí Î5
108.	člen
Organi Obrtne zbornice Istrskega okrožja so: skupščina, upravni in nadzorni odbor.
Skupščino Obrtne zbornice Istrskega okrožja sestavljajo izvoljeni zastopniki okrajnih obrtnih zbornic. Skupno število zastopnikov in razmerje, po katerem volita svoje zastopnike okrajni obrtni zbornici, dotoči Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
V ostalem veljajo za Obrtno zbornico Istrskega okrožja smiselno določbe o okrajnih obrtnih zbornicah.
109.	člen
Obrtna zbornica Istrskega okrožja je pod neposrednim nadzorstvom Izvršilnega 'odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki ima ob smiselni uporabi drugega odstavka 105. člena tega odloka pravico, zadržati nepravilne in nezakonite sklepe organov Obrtne zbornice Istrskega okrožja in začasno prepovedati opravljanje dolžnosti uprav7 nemil ali nadzornemu odboru.
3.	Uslužbenci obrtnih zbornic
110.	člen
Pisarniško in strokovno delo pri obrtnih zbornicah opravljajo uslužbenci zbornic, ki imajo položaj uslužbencev družbenih organizacij.
IV.	del
KAZENSKE DOLOČBE
111.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z odvzemom prostosti do enega meseca se kaznuje za prekršek:
1.	kdor brez pravice vodi obrtni obrat oziroma brez pravice opravlja obrt;
2.	kdor opravlja delo, ki ne spada v obrtno stroko, za katero je ustanovljen obrtni obrat ali delavnica;
3.	lastnik obrtnega obrata, ki dopusti, da nekdo, ki nima obrtnega dovoljenja, zlorabi njegovo obrtno dovoljenje za opravljanje obrti;
4.	kdor brez opravičenega razloga ustavi delo oziroma ne postavi poslovodje;
5.	kdor brez opravičenega razloga noče zaposliti obrtnega vajenca;
6.	kdor izdeluje slabe izdelke ali slabo opravlja storitve;
7.	kdor trati material, ki mu je dodeljen;
8.	kdor ne daje pravih podatkov o stanju in delu obrata oziroma delavnice, ki jo vodi.
Kdor je ponovno kaznovan zaradi prekrška iz
1.	točke tega člena, se lahko poleg določene kazni kaznuje tudi z odvzemom orodja, priprav in surovin, s katerimi je brez pravice opravljal obrt.
1*12. člen
Z denarno kaznijo do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kolikor ni s posebnimi predpisi določena strožja kazen:
1.	kdor zaposli pomožno osebje brez predpisanih listin;
2.	kdor se ne ravna po določbah 32. člena tega odloka o napisu obrtnih obratov in delavnic;
3.	kdor ne priglasi spremembe sedeža obrata ali druge nastale spremembe, ki bi jo moral po določbah tega odloka priglasiti;
4.	kdor ne vodi predpisanih poslovnih knjig ali jih vodi neredno ali nepravilno.
V.	del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
113.	člen
Pravice, pridobljene po prej veljavnih predpisih, ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju s predpisi tega odloka.
114.	člen
Kdor je do uveljavitve tega odloka napravil izpit za obrtnega mojstra ali je pridobil strokovno usposobljenost, ki je bila po prejšnjih predpisih enaka temu izpitu, ali kdor je pred uveljavitvijo tega odloka najmanj tri leta opravljal obrt na podlagi dovoljenja, izdanega po prej veljavnih predpisih, ima pogoje za obrtnega mojstra in za opravljanje obrti tudi po določbah tega odloka.
115.	člen
Kdor na dan, ko stopi ta odlok v veljavo, opravlja zasebno obrt, a nima pogojev, ki so po tem odloku potrebni za opravljanje take obrti, mora v roku, ki ga določi okrajni poverjenik za industrijo in obrt, likvidirati svoj obrat ali v tem roku pridobiti pogoje, ki so predpisani s tem odlokom.
Okrajni poverjenik za industrijo in obrt lahko posameznim obrtnikom tudi spregleda nekatere pogoje.
116.	člen
Vdova oziroma mladoletni otroci umrlega lastnika zasebnega obrtnega obrata smejo na podlagi dovoljenja, izdanega po prej veljavnih predpisih, opravljati obrt še eno leto po uveljavitvi tega odloka. Obrat vodi poslovodja, ki mora biti obrtni mojster in ima vse pogoje, določene v 29. členu tega odloka. Po preteku tega roka preneha veljati izdano dovoljenje. V opravičenih primerih lahko « organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja, dovoli opravljati tako obrt še za šest mesecev. Če je vdova nesposobna za delo, pa skrbi za mladoletne otroke, ali če ti nimajo več matere in nimajo drugih sredstev za preživljanje, se jim lahko pravica opravljati: obrt podaljša, dokler ti pogoji trajajo.
117.	člen
Obstoječi obrtni obrati in delavnice se morajo priglasiti pristojnim organom za registracijo v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. Svoje delo morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka prilagoditi določbam tega odloka.
Obstoječi obrtni obrati in delavnice, ki se ne priglasijo za registracijo v tem roku, določenem v prednjem odstavku, morajo prenehati z delom.
118.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka.
119.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan ¡po objavi v Uradnem listu.
Koper, dne 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram 1. r.
21.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O POSESTI IN NOŠENJU OROŽJA
I.	Splošne določbe
1.	člen
Prebivalci Istrskega okrožja smejo nabavljati, imeti in nositi orožje samo, če dobijo za to dovoljenje pristojnega organa po določbah tega odloka.	j d
Predpisi tega odloka se ne nanašajo na pripadnike narodne zaščite, v kolikor imajo in nosijo orožje po predpisih svoje službe.
2.	člen
Kot orožje po tem odloku se šteje strelno orožje ter hladno orožje, ki se lahko uporablja ori napadu, lin tako, ki se lahko nosi skrito, kot na primer bodala vseh vrst, bajoneti v palicah, trirezni meči, boksarji in drugo podobno orožje.
3.	člen
Določbe tega odloka se ne nanašajo na orožje, ki ima umetniško ali zgodovinsko vrednost in se kot tako hrani pri zasebnikih ali kje drugje. Če je tako orožje strelno, se zanj ne sme nabavljati in imeti municija.
4.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskegh odbora predpiše, za kakšne vrste orožja se lahko izdajajo dovoljenja za nabavo, posest in nošenje.
II.	Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja
5.	člen
Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja se lahko izda samo polnoletnim prebivalcem.
Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje lovskega orožja se lahko izda samo članom lovskih družin.
6.	člen
Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja se ne sme izdati tistemu,
1.	zoper katerega teče kazenski postopek zaradi težjega kaznivega dejanja;
2.	ki je obsojen za težje kaznivo dejanje, dokler traja posledica obsodbe;
3.	ki je duševno bolan ali duševno zaosial;
4.	ki je nevaren za javni red in varnosk
7.	člen
Dovoljenje za posest in nošenje orožja se lahko izda za čas do enega leta ali za neomejen čas.
Dovoljenje, ki je izdano za določeno dobo, se lahko podaljša.
8.	člen
Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja izda poverjenik za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju prebiva prosilec.
Zoper odločbo, s katero se odkloni dovoljenje, se prosilec lahko pritoži v osmih dneh po prejemu odločbe na poverjeništvo za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
9.	člen
Dovoljenje za posest in nošenje orožja se odvzame tistemu, ki zgubi pogoje za to.
Dovoljenje za posest in nošenje lovskega orožja se odvzame tudi tistemu, ki preneha biti član lovske družine.
10.	člen
Odločbo o odvzemu dovoljenja za posest' in nošenje' orožja izda poverjenik za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, v čigar območju prebiva tisti, ki ima dovoljenje.
Zoper odločbo o odvzemu dovoljenja se v osmih dneh po prejemu odločbe lahko vloži pritožba na poverjeništvo za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
11.	člen
Če poteče čas, za katerega je dovoljenje za posest in nošenje orožja izdano, pa se ne podaljša ali če se tako dovoljenje s pravnomočno odločbo odvzame, se tistemu, ki je dovoljenje imel, odvzame orožje. Orožje se odvzame tudi, če tisti, ki je imel dovoljenje, umre in če dedič v teku enega meseca po zapustnikovi smrti ne dobi dovoljenja za posest in nošenje orožja ali če podedovanega orožja v tem rokui ne proda kaki osebi, ki ima dovoljenje za posest in nošenje orožja.
Za orožje, ki se odvzame po določbah prednjega odstavka, se plača odškodnina po ceniku, ki ga predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Odvzeto orožje postane splošno ljudsko premoženje v upravi okrajnega ljudskega odbora.
17.	člen
III.	Kazenske določbe
>
12.	ölen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali s kaznijo odvzema prostosti do 30 dni, kolikor dejanje ni sodno kaznivo:
1.	kdor brez dovoljenja pristojnega organa nabavi, ima ali nosi orožje;
2.	kdor proda ali posodi orožje, za katero ima dovoljenje za nabavo, posest in nošenje, osebi, ki nima dovoljenja za nabavo, posest in nošenje takega orožja.
Orožje, s katerim je storjen prekršek po prejšnjem odstavku, se odvzame brez odškodnine v korist splošnega ljudskega premoženja in pride v upravo okrajnega ljudskega odbora.
Upravni kazenski postopek za te prekrške vodi poverjenik za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora po določbah odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
13.	člen
Kdor nabavlja, prodaja, ima ali nosi orožje, katerega nabava, posest in nošenje ni dovoljeno, stori kaznivo dejanje in se kaznuje z odvzemom prostosti od šestih mesecev do enega leta ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do enega leta in z zaplembo tega orožja.
IV.	Prehodne in končne določbe
14.	člen
Imetnik orožja, ki nima dovoljenja za posest in nošenje tega orožja po dosedanjih predpisih, mora v dveh mesecih po tem, ko dobi la odlok veljavo, prijaviti orožje poverjeništvu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju prebiva. V istem roku lahko prosi za dovoljenje za posest in nošenje tega orožja.
Če taka oseba ne prosi pravočasno za dovoljenje ali se njena prošnja zavrne, mora oddati ™ orožje pristojnemu poverjeništvu za notranje za-4 deve v roku, določenem v prednjem odstavku, ozi- ■ roma takoj po prejemu odločbe, s katero se prošnja za izdajo dovoljenja zavrne. Taki osebi se da za odvzeto orožje odškodnina po 11. členu tega odloka.
’ 15. člen
Dovoljenja za posest in nošenje orožja, ki so bila izdana po dosedanjih predpisih, prenehajo veljati 30. septembra 1951. ne glede na to, za koliko časa so bila izdana. Kdor ima tako dovoljenje, lahko v tem roku prosi za podaljšanje dovoljenja po določbah tega odloka.
Osebam iz prednjega odstavka, ki ne zaprosijo pravočasno za podaljšanje dovoljenja ali ki jim je prošnja zavrnjena, se odvzame orožje in da odškodnina po 11. členu tega odloka.
16.	člen
Natančnejše določbe za izvajanje tega odloka predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
1.	odredba o posesti in nošenju orožja z dne
30.	decembra 1945 Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje (Uradni list PPNOO štev. 4/46);
2.	uredba o posesti in nošenju orožja z dne
1.	marca 1946 Oblastnega narodnega odbora za Istro, oddelka za notranje zadeve (Uradni list Oblastnega NO za Istro štev. 5/46).
18.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
i
Koper, 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram 1. r.
22.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda ]A na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O GOSPODARSKIH PODJETJIH INVALIDSKIH ORGANIZACIJ
1.	člen
Organizacije vojaških invalidov v Istrskem okrožju smejo imeti lastna proizvajalna in trgovska podjetja ter podjetja, ki se bavijo s storitvami Ì za plačilo.
J Ta podjetja poslujejo po istih načelih, kakor gospodarska podjetja ljudskih odborov. Upravljajo jih delovni kolektivi po predpisih odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih z dne 3. februarja 1951.
2.	člen
Invalidska podjetja praviloma ne plačajo davka od dohodka.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora srnje na predlog svojega poverjenika za finance odrediti, da plačajo invalidska podjetja davek od dohodka v določenem odstotku, ki gre v proračun okrajnega ljudskega odbora za izvrševanje njegovih komunalnih nalog.
3.	člen
Gospodarska podjetja invalidskih organizacij ustanovijo tiste invalidske organizacije, ki so po svojih pravilih (statutih) za to pooblaščene.
4.	člen
Odobritev za ustanovitev gospodarskih podjetij invalidskih organizacij da Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, če ustanovi podjetje glavni odbor Zveze vojaških invalidov, oziroma izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, če ustanovi podjetje okrajni odbor Zveze vojaških invalidov.
Odobritev za ustanovitev podjetja se odkloni, če je predlog o ustanovitvi podjetja v nasprotju z nalogami, ki jih postavlja gospodarski plan.
Zoper odločbo, s katero izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora odreče odobritev, ima organ invalidske organizacije pravico pritožbe na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Gospodarsko podjetje invalidske organizacije je pravna oseba in jamči za svoje obveznosti s premoženjem, ki mu je dano v upravo.
6.	člen
Organizacija podjetja, celoien način dela in finančnega poslovanja se določita s pravili podjetja. Pravila predpiše organ invalidske organizacije, ki podjetje ustanovi. Javni organ, ki je pristojen za odobritev ustanovitve podjetja, potrdi obenem tudi njegova pravila.
7.	člen
Vsako gospodarsko podjetje invalidske organizacije mora biti registrirano in pridobi lastnost pravne osebe šele z registracijo.
Register gospodarskih podjetij invalidskih organizacij, katerih ustanovitev odobri Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, vodi poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora, register ostalih gospodarskih podjetij invalidskih organizacij pa vodita okrajni poverjeništvi za finance, vsako za svoje območje.
8.	člen
Gospodarska podjetja invalidskih organizacij so pod upravnim operativnim vodstvom določenega organa invalidske organizacije.
Kateri organ bo vodil podjetje in kakšno bo medsebojno razmerje med tem organom in podjetjem, se določi v pravilih organizacije in vnese tudi v pravila podjetja.
9.	člen
Katero premoženje bo upravljajo podjetje ter kako bo upravljalo to premoženje in z njim razpolagalo, določi organ, ki ustanovi podjetje. To se utrdi v pravilih podjetja.
Premoženje, ki se da podjetju v upravo, se sestoji iz osnovnih sredstev, obratnih sredstev, amortizacijskega sklada in sklada vodstva podjetja.
10.	člen
Gospodarska podjetja invalidskih organizacij se vključijo v okvir gospodarskih planov tistih javnih organov, v katerih pristojnost spadajo po svojem pomenu; pristojnim javnim organom morajo dajati potrebne podatke za planski in operativni razvid.
Svoj gospodarski plan predložijo svojemu operativnemu upravnemu voditelju.
11.	člen
Javni organi, ki sestavljajo načrte o porazdelitvi industrijskega in uvoženega blaga, morajo uvrstiti gospodarska podjetja invalidskih organizacij v svoj načrt razdelitve.
12.	člen
Nadzorstvo organa invalidske organizacije nad poslovanjem podjetja se uredi s pravili organizacije in s pravili; podjetja.
Javni organ, ki je odobril ustanovitev podjetja, mora najmanj enkrat letno opraviti revizijo podjetja, da se ugotovi:
1.	ali podjetje pravilno posluje;
2.	kako podjetje izvaja proizvodni oziroma delovni plan in postavljene naloge;
3.	kakšni sta finančno poslovanje in računovodska služba.
13.	člen
Predpisi odredbe o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov (Uradni list štev. 4-29/49), se uporabljajo smiselno tudi za gospodarska podjetja invalidskih organizacij, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. To velja zlasti za predpise o vsebini pravil podjetja, o načinu registracije in o vodstvu registrov.
14.	člen
Podrobnejša navodila za izvajanje tega odloka izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
15.	člen
Gospodarska podjetja invalidskih organizacij, ki že obstajajo, morajo prilagoditi svoja pravila in poslovanje predpisom tega odloka ter morajo biti registrirana do 1. septembra 1951.
16.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram I. r.
23.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O VKNJIŽBI LASTNINE NEPREMIČNIN, KI SO SPLOŠNO LJUDSKO PREMOŽENJE
1.	člen
Nepremičnine ljudskih odborov, njihovih uradov, zavodov in gospodarskih podjetij, se vknjižijo v
zemljiško knjigo in v vse knjige, s katerimi sç dokaže lastnina na nepremičninah, kot splošno ljudsko premoženje ter se navede organ, ki mu je zaupana uprava tega premoženja (upravni organ).
.Vsaka sprememba glede upravnega organa se mora vpisati v zemljiške oziroma druge knjige.
2.	člen
V izjemnih in posameznih primerih sme Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odločbo dovoliti, da se vknjiži lastninska pravica neposredno na upravni organ.
24.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dnç 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO Za Slovensko Primorje ih Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O NADALJNJI DOPOLNITVI ODLOKA O JAVNI ARBITRAŽI
3.	člen
Kot organ za upravo v 1. členu tega odloka navedenih nepremičnin se štejejo ljudski odbori, njihovi uradi, zavodi in gospodarska podjetja.
4.	člen
Lastninska pravica se vknjiži na podlagi listine, s kaffero se zanesljivo dokaže, da je nepremičnina splošno ljudsko premoženje, in na podlagi listine, s katero se pristojni javni organ odredi kot upravni organ.
5.	člen
Će je nepremičnina že vknjižena 'kot premoženje ljudskega odbora, njegovega urada, zavoda ali gospodarskega podjetja, ali kot premoženje bivših občin, popravi zemljiškoknjižno sodišče uradoma vknjižbo v smislu 1. člena tega odloka.
6.	člen
Če nepremičnina še ni vknjižena kot premoženje ljudskega odbora, njegovega urada, /zavoda ali gospodarskega podjetja, se dokaže, da je nepremičnina splošno ljudsko premoženje, takole:
a)	če je nepremičnina postala splošno ljudsko premoženje na podlagi sodne sodbe ali odločbe pristojnih javnih organov — s pravnomočno sodbo oziroma odločbo;
b)	če je nepremičnina postala splošno ljudsko premoženje na podlagi pogodbe —. s pismeno pogodbo, sklenjeno med strankami.
1.	člen
8.	členu odloka o javni arbitraži z dne 16. januarja 1950, spremenjenemu z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o javni arbitraži z dne
4.	junija 1950 (Uradni list štev. 9-42/50) se dodaja novi, tretji odstavek, ki se glasi:
»Spore do 25.000 dinarjev pred okrožno javno arbitražo rešuje en sani arbiter, razen če predsednik okrožne javne arbitraže glede na važnost spora ne smatra, da mora spor reševati arbitražni svet.«
2.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica Ì. r.	Mario Abram I. r.
25.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 1er v zvezi z ?.. členom odloka o razlastitvi z dne
14.	novembra 1948, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor	i
ODLOK
7.	člen
Morske ladje se štejejo za nepremičnine po tem odloku.
8.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda natančnejše predpise za izvajanje tega odloka.
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Kop er, 14. junija 1*951.
Tajnik:
Erminio Medica 1. r.
Predsednik: Mario Abram I. r.
o razglasitvi graditve skladišča podjetja »Kotarsko trgovinsko poduzeće Buje« v Umagu za obče-koristno delo
1.	člen
Graditev skladišča podjetja »Kotarsko trgovinsko poduzeće Buje« v Umagu se razglaša za nujno občekoristno delo ter se dovoljuje razlastitev za njo potrebnih nepremičnin.
2.	člen
Obseg zemljišč, ki so potrebna za graditev, omenjeno v 1. členu tega odloka, je natančneje razviden iž situacijskega narisa, ki je priložen terni) odloku in je njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram 1. r.
26.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter v zvezi z 2. čleinom odloka o razlastitvi z dne
14.	novembra 1948, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
o razglasitvi graditve garaže in upravnega poslopja podjetja »Kotarsko auto - poduzeće« v Umagu ter stanovanjske hiše v Umagu za občekorislno delo
1.	člen
Graditev garaže in upravnega poslopja podjetja »Kotarsko auto - poduzeće« v Umagu 1er stanovanjske hiše v Umagu se razglaša za nujno obče-koristno delo ter se dovoljuje razlastitev za njo potrebnih nepremičnin.
2.	člen
Obseg zemljišč, ki so potrebna za graditev, omenjeno v 1. členu tega odloka, je natančneje razviden iz situacijskega narisa, ki je priložen temu odloku in je njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram 1. r.
27.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter v zvezi z 2. členom odloka o razlastitvi z dne 14. novembra 1948, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
v o razglasitvi graditve samskega doma Rudnika črnega premoga v Sičovljah za občekorislno delo
1.	člen
Graditev samskega doma Rudnika črnega premoga v Sičovljah se razglaša za nujno občekorislno delo ter se dovoljuje razlastitev za njo potrebnih nepremičnin.
2.	člen
Obseg zemljišč, ki so potrebna za graditev, omenjeno v 1. členu tega odloka, je natančneje razviden iz situacijskega narisa, ki je priložen temu odloku in je njegov sestavni del.
3.	člen
* Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram 1. r.
28.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odtokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter v zvezi z 2. členom odloka o razlastitvi z dne 14. novembra 1948, izdaja Istrski okrožnj ljudski odbor
ODLOK
o razglasitvi graditve skladišča in odkupne baze Kmetijske zadruge v Strunjanu za občekorislno delo
1.	člen
Graditev skladišča in odkupne baze Kmetijske zadruge v Strunjanu se razglaša za nujno obče-koristno delo ter se dovoljuje razlastitev za njo potrebnih nepremičnin.
2.	člen
Obseg zemljišč, ki so potrebna; za graditev, om'enjeno v 1. členu tega odloka, je natančneje razviden iz situacijskega narisa, ki je pritožen temu odloku in je njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 14. junija 1951.
Tajnik:	'	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram L r.
29.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje lin Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor sledeče
IZPREMEM5E IN DOPOLNITVE
poslovnika Istrskega okrožnega ljudskega odbora in njegovega Izvršilnega odbora z dne 29. junija 1948.
1.	člen
Naslov pred 6. členom se izpremeni in se glasi;
»Predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.«
Prav tako se v nadaljnjem besedilu Poslovnika besede »delovno predsedstvo« nadomestijo z besedami »Predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora«.
2.	člen
6.,	7. in 8. člen se izpremenijo in se glasijo:
»6. člen
Predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora sestavljajo predsednik, njegov namestnik in tajnik.
Predsedstvo se izvoli za poslovno dobo ljudskega odbora, ta pa lahko vsak čas razveže vse ali posamezne člane Predsedstva in izvoli nove.
7.	člen
Predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora razpisuje volitve za svoj in za nižje ljudske odbore.
Med zasedanji Istrskega okrožnega ljudskega odbora daje dovoljenje, da se proti odborniku Istrskega okrožnega ljudskega odbora začne kazenski pregon ali da se mu odvzame prostost; skrbi za inslruktažo nižjih ljudskih odborov.
8.	člen
Predsednik vodi zasedanje ljudskega odbora. Med zasedanjem opravlja vse zadeve, ki so zvezane z vodstvom ljudskega odbora. Zlasti skrbi za pripravo in za sklicanje zasedanja, 1er za objavo sklepov zasedanja, zasleduje izvajanje sklepov in skrbi za redni potek dela komisij ljudskega odbora. Ima tudi pravico predlagati disciplinski postopek zoper člane ljudskega odbora in njegovega Izvršilnega odbora.
Predsednikov namestnik podpira predsednika pri njegovem delu in ga nadomestuje, če je zadržan ali mu iz kakršnegakoli vzroka preneha mandat.
Tajnik vodi zapisnik o sejah zasedanj.«
3.	člen
14. člen se izpremeni in se glasi:
»Zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora sklicuje Predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora najmanj 10 dni v naprej, tako da so pismena vabila odbornikom vročena najpozneje šest dni pred zasedanjem.«
4.	člen
Kjer govori besedilo Poslovnika o »poverjenikih« se izpremeni in se glasi: »poverjeniki oziroma predsedniki svetov«. Kjer pa govori besedilo o oddelkih oziroma komisijah, se izpremeni in se glasi: »poverjeništva oziroma sveti.«
5.	člen
Drugi odstavek 30. člena se izpremeni in se glasi:
»Odborniku se ne sme odvzeti prostost, niti se ne sme zoper njega začeti kazenski postopek brez odobritve Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ali ako ta ne zaseda, brez začasne odobritve Predsedstva, razen če se zaloti pri zločinu. Po poročilu Predsedstva Istrski okrožni ljudski odbor v stvari dokončno odloči.«
6.	člen
Za 53. členom se vstavi novi, 53. a člen, ki se glasi:
»Svete vodijo predsedniki, ki so člani Izvršilnega odbora, po< smernicah in navodilih Istrskega okrožnega ljudskega odbora ter njegovega Izvršilnega odbora,
Ljudski odbor določi število članov posameznih svetov glede na potrebe sveta.
Člane sveta voli ljudski odbor v plenumu izmed strokovnjakov in drugih oseb, ki se zanimajo za odgovarjajočo stroko in/ so sposobni za delo na dotičnem področju.«
7.	člen
54. člen se izpremenii in se glasi:
»Za neposredno vodstvo posameznih panog javne uprave ima Izvršilni odbor sledeča poverjeništva in svete:
1.	tajništvo;
2.	svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti;
3.	gospodarski svet;
4.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo;
5.	svet za industrijo, ribištvo in obrt;
6.	svet za gradnje, komunalne zadeve in promet;
7.	svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo;
8.	poverjeništvo za zunanjo trgovino;
9.	poverjeništvo za finance;
10.	svet za zdravstvo m socialno skrbstvo;
11.	svet za prosveto in kulturo;
12.	poverjeništvo za delo;
13.	poverjeništvo za pravosodje;
14.	poverjeništvo za notranjo upravo.
Izvršilni odbor izda poslovnik za poslovanje poverjeništev in svetov.«
8.	člen
Te izpremembe in dopolnitve stopijo takoj v veljavo.
Koper, dne 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminio Medica 1. r.	Mario Abram 1. r.
Objava
Istrski okrožni ljudski odbor, poverjeništvo za pravosodje, na osnovi 8. člena Odloka o ustanovitvi Zbornice odvetnikov in prokuratorjev za Istrsko okrožje
razpisuje
rok za polaganje izpitov za prokuratorje v dneh
24.	do 29. septembra 1951.
Izpit se bo vršil pred izpraševalno komisijo pri Višjem ljudskem sodišču v Kopru.
Izpit se opravlja ustno in pismeno.
Pismeno se opravlja izpit iz teh-le predmetov:
1.	civilno pravo in civilni postopek,
2.	kazensko pravo in kazenski postopek.
Ustno se opravlja izpit iz teh-le predmetov:
1.	splošna teorija države in prava,
2.	nastanek, razvoj in pojem ljudske oblasti,
3.	upravno pravo in zakonodaja Istrskega okrožja,
4.	civilno pravo in civilni postopek,
5.	kazensko pravo in kazenski postopek. Prošnje za pripustitev k izpitu morajo biti Vložene do 1. septembra 1951 pri izprasevalni komisiji v pisarni Višjega ljudskega sodišča v Kopru.
Prošnji morajo biti priložene ie-le listine:
1.	Original izpričevala diplomskega izpita iz pravoznanstva,
2.	potrdilo o izvršeni pripravniški praksi. Koper, dne 19. junija 1951.
Izdaja Istrski okrožni LO v Kopru. — Uredništvo in uprava- v- Kopru. —Odgovorni urediti k: Kolenc C rtom its
Tiskala* tiskam^ »Jadran« v Kopru.