GLAS
Uto XLVH - št. 10 - CENA 80 SIT
Kranj, petek, 4. februarja 1994
Prijaznejši Štipendijski cenzus
Priboljšek v študentski žep
Kranj, 4, februarja - Jeseni je bilo zaradi nizkega cenzusa za pridobitev republiške Stipendije odklonjenih polovica prosilcev. Tedaj zavrnjene prošnje so januarja po uradni dolžnosti spet obravnavali, ker je po decembra sprejeti zakonski spremembi cenzus nekoliko omiljen.
Na Gorenjskem je tako Prišlo do štipendij 812 tedaj nesojenih štipendistov. Na novo pa je za stipendijo prispelo 215 novih prošenj, kajti zavodi za zaposlovanje so tnorali januarja ponoviti Štipendijski razpis. Približno polovica slednjih oo tudi upravičena do štipendij. Za izplačila novim (starim) Štipendistom bodo na Gorenjskem potrebovali blizu 20 milijonov tolarjev več denarja mesečno.
. Ker štipendije dodeljujejo za vse šolsko leto 1993/94, bodo dodatni Stipendisti deležni tudi poračuna. Tega dolga sicer ni veliko, pravijo na kranjskem zavodu za zaposlovanje, saj je veČini novim (starih) štipendistom odobrena ne osovna Štipendija, pač pa delež za prevoz ali bivanje. Več na strani 5. • D.Ž.
Program obnove cest v občini Skorja Loka zadel ob neuvidevne lastnike
To ni le črna točka, to je tragedija
Na vseh cestah, ki so predvidene za obnovo, so lastniki zemljišč, ki to onemogočajo, ljudje pa umirajo. Če v kratkem ne bo soglasij, bodo pripravili razlastitve.
Gorenjska |> Banka
w W d.d. Kranj
VARNOST ZA ZAUPANJE
Škofja Loka, 3. februarja - Da pri obnavljanju in rekonstrukcijah regionalnih cest v občini Škofja Loka ni nobenih premikov, je v mnogočem pripisati dejstvu, da se med lastniki zemljišč povsod najdejo taki, ki soglasja ne dajo, ali pa
Eostavljaj o take pogoje, da jih občina ne more izpolniti. Jrejene zemljiške zadeve in pripravljena lokacijska dokumentacija pa so pogoj za kandidiranje za državna sredstva. Prometni položaj občino sili, da poseže tudi po razlastitvah, saj ponekod ljudje umirajo v vedno pogostejših prometnih nesrečah.
Že druga huda prometna nesreča v mesecu dni na cesti med Žabnico in Škofjo Loko uvršča ta odsek med najnevarnejše ceste na Gorenjskem. Kako strahoten krvni davek zahteva, nenavsezadnje pričajo prižgane sveče ob cesti na vsakih nekaj sto metrov tega niti ne 3 kilometre dolgega odseka. Kljub temu da v nesrečah umirajo domačini -če se bo stanje še dolgo nadaljevalo, bo skoraj vsaka druga hiša v Sv. Duhu in Virmašah boleče žalovala -pa to ne prepričuje nekaterih lastnikov zemljišč, da bi dali soglasje za nekaj kvadratnih metrov zemljišča, ki bi bilo potrebno za ureditev kolesarske steze in pločnika. To naj bi bila po mnenju strokovnjakov na tej cesti edina rešitev.
Ko so na torkovi seji škofjeloškega izvršnega sveta obravnavali program obnov regionalnih cest v tej občini, so morali ugotoviti, da za rekonstrukcijo cest niso vsega
Po podatkih policijske postaje v Škofii Loki je v desetih letih (torej od vključno 1984. teta dalje) na odseku od Zobnice pa do Grenca bilo 8 smrtnih irtev, 28 hudo ranjenih ter 13 ljudi zlatimi poškodbami v prometnih nesre-
storili, saj so urejena lastniška razmerja in pripravljena lokacijska dokumentacija pogoj za kandidaturo za državna sredstva. Nobena skrivnost ni, da ministrstvu oz. Republiški upravi za ceste, ki jim grozi, da bodo ob ambicioznem načrtu gradnje slovenskih avtocest, sredstva za ostale ceste razpolovljena, to "ustreza", in nič ne pomaga predlog, da se cesta skozi Sv. Duh razglasi za črno točko. "To ni le črna točka, to je tragedija!", je ob tem vzkliknil član izvršnega sveta iz Sv. Duha, njegova sovaščanka, tudi članica občinske vlade,
ki se vsak dan boji, ali se bo sin srečno vrnil iz šole, pa zahtevala pojasnilo, zakaj se že sprejet sklep o pripravi razlastitve zemljišč ne uresničuje. Morda bi strožje omejitve, več kontrole prometa in ureditev cestne razsvetljave položaj vsaj deloma omilile, prava rešitev pa je vsekakor rekonstrukcija ceste.
Kako zahtevno je uresničevanje politike dogovarjanja s prizadetimi lastnikizemljišč ob cestah, ki se urejajo, je najbolje orisal podpredsednik izvršnega sveta, ki je osebno pridobival soglasja več kot stotih (!) lastnikov zemljišč ob cesti v Selca in za to
Potreboval več kot 200 ur. udi posebnim komisijam krajevnih skupnosti v Sv. Duhu, pa tudi v Škofji Loki (za rekonstrukcijo Kidričeve ceste) se ne godi nič bolje. Žal se povsod najdejo taki, ki jim drobnolastnišlu interesi zastirajo pogled čez morda lepo urejeno vrtno ograjico, Id je ogrožena, ne videč, da za njo umirajo ljudje, umirajo sovaščani, in le vprašati je mogoče, koliko svec ob cesti bo se potrebnih, da bodo to sprevideli. Na škofjeloški vladi so se odločili, da na soglasja počakajo le še dva meseca, nato pa začno priprave na razlastitve.
• Š.Čargi
' ^   ^ ^^^^^
Foto: GorazdŠinik
Bralcem voščimo ob bližnjem slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju
Uredništvo Gorenjskega glasa
vokalna samouprava in lokalne volitve
Je poslanski prepir končan
Odločitev državnega zbora za začetek postopka za spremembo ustavnega zakona naj bi bila prvi korak k sporazumu o lokalnih volitvah in rokih za oblikovanje novih občin
Ljubljana, 4. februarja - ,Po dolgotrajnem Prepiranju med poslanci in strankami, kako |etos izpeljati reformo -lokalne samouprave in speljati lokalne volitve (sedanjim občinskim skupščinam in njihovim vodstvom poteče konec ^ja mandat), taktiziranju in iskanju novih in °ovih rešitev je bil v sredo zvečer z večino le prejet predlog za začetek postopka za spremembo ustavnega zakona. Vsaka druga rešitev °l bila neustavna oziroma nepokrita z ustavo, *ar bi bil redek primer v demokratični Evropi.
ceraj so poslanci glasovah o besedilu posa-L^znih členov predlaganega zakona, ki mora °'U sprejet z dvotretjinsko večino (za najmanj 60 Poslancev). Čeprav do zaključka redakcije izid
glasovanja še ni bil znan, utegne obveljati predlog, da bi sedanjim skupščinam, tudi tistim, ki ne delujejo, podaljšali mandat do konca leta, skupščine bi začele delovati po enodomnem sistemu, opravljale pa bi le najnujnejša opravila. Medtem naj bi do konca maja izvedli referendume o novih občinah, junija naj bi bile nove občine znane, na zimo pa bi izvedli volitve občinskih svetov in županov. Nove občine naj bi začele delovati z začetkom prihodnjega leta. Če dogovora v državnem zboru ne bi bilo, bi moral predsednik državnega zbora po ustavi takoj razpisati volitve v sedanjih občinah.
• J. Košnje k
Prvi jugo-peterčki so danes pregnanci
Strahinj, 1. februarja - Pri Luskovčevih v Strahinju že leto dni živi družina bosanskih beguncev. Eni izmed mnogih so, ki jih je dogajanje v Bosni oropalo miru in doma, pa vendar so nekaj posebnega. Belkisi in Nedžadu Grbić so se namreč pred tremi leti rodili prvi tedaj še jugoslovanski peterčki in tudi eni prvih v svetu. Prva deklica je kmalu po porodu umrla, ostali štirje, med njimi en sam fant, živijo in živahno odraščajo. Po dveh letih izgnanstva družini pojemata volja in moč. Nedavno tega so bili še medijske zvezde, danes trepetajo pred tem, da bi jim zmanjkalo prihrankov in bi morali v begunski center... Več o njih si preberite na strani 9. - Foto: G. Sinik
Izšel je novi PIRŠ
Tržič, 3. februarja - V četrtek je založba Slovenska knjiga
Sredstavila novo izdajo poslovnega imenika Republike lovenije. Nova, druga izdaja imenika, je natisnjena v 7 tisoč izvodih, v treh knjigah in dveh disketnih verzijah.
MAKLER BLED d.o.o.
PROr>A.IA NEPREMIČNIN J
POIŠČITE NA STRANI 21
Svečnica zelena, Velika noč snežena
Ljudski pregovor
PIRŠ 1994 obsega 80 tisoč enot gospodarskih in družbenih dejavnosti. Nova organizacija po dejavnostih temelji na klasifikaciji Evropske skupnosti, podjetja so torej razvrščena glede na izdelke in storitve. Razdeljeni so na 36 osnovnih in 500 ožjih
področij, kar omogoča hitro, učinkovito in točno informiranje. Cena PIRŠA v knjižni obliki je je 17.760 tolarjev, v obeh disketnih pa 33.600 tolarjev. Sicer pa pri Slovenski knjigi načrtujejo tudi šest območnih izdaj, namenjenih lokalni rabi. • M.A.
DANES
Lea Mencinger: OHO - umetnost
v vsakdanjosti, vsakdanjost v umetnosti
SLOVENIJA IN SVET
Poslanci kritični do zunanjega ministrstva
Pokojni Jugoslaviji še nismo ušli
Je slovenska zunanja politika gojila prevelike iluzije glede avtomatičnega sprejema Slovenije v sporazum o partnerstvu za mir?
Odbor za mednarodne odnose državnega zbora je bil na sredini seji oster do slovenske zunanje politike. Vse informacije sedaj kažejo, daje bilo prepričanje, da bo Slovenija avtomatično sprejeta v sporazum o partnerstvu za mir, iluzija, čeprav je premier dr. Janez Drnovšek v posebnem pismu izrazil željo za pridružitev Slovenije temu sporazumu. Organi Nata naj bi o sprejemu Slovenije v partnerstvo razpravljali v dveh tednih, po besedah generalnega sekretarja zunanjega ministrstva Tomaža Kunstlja, vendar je med poslanci, člani odbora, o tem še precej dvoma. Sploh so bile izrečene na račun zunanjega ministrstva kritike. Slovenija je še vedno uvrščena med bivše jugoslovanske republike, za katere velja prepoved uvoza orožja oziroma embargo varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. To je hudo breme za Slovenijo tudi pri vključevanju v evropske integracije, predvsem v Nato, zahodnoevropsko unijo in svet za atlantsko sodelovanje, ki so bistveni organizmi zahodnoevropske vojaške organiziranosti.
Trst se odpira Sloveniji
"Začeli smo ustvarjati novo zgodovino Trsta. Po izolaciji, v katero je mesto zapadlo, se odpiramo, seveda v sodelovanju s slovenskimi someščani in sosednjo Slovenijo. Zato je obisk v Ljubljani pomemben. Počaščeni pa smo zlasti zaradi sproščenega , in konstruktivnega pogovora s predsednikom republike Milanom Kučanom," je dejal po sredinem obisku v Ljubljani novi tržaški župan Ricardo IHy. Le redki tržaški župani so doslej obiskali Slovenijo. Leta 19/7 je bil v Ljubljani župan Marcello Spaccini, pred nekaj leti pa Franco Richett. Obisk tokratnega župana, ki se je sestal tudi z ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem, državnim sekretarjem Petrom Vencljem in prometnim ministrom Igorjem Umekom, je pomemben tudi zato, ker so na volitvah zanj glasovah tudi Slovenci v Trstu. Tržaški župan je glede Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji dejal, da sta obe manjšini bogastvo in jih je tako treba obravnavati. Že sedaj dejavno sodelujeta in imata pomembno povezovalno vlogo. Zato ju je treba obravnavati pozorno. To je znak, novega odprtega Trsta, ki se zanima tudi za razvoj svojih sonarodnjakov v sosednji Istri.
Zamejci pri konzulu
Generalni konzul Slovenije v Celovcu Jože Jeraj je v začetku tedna sprejel delegaciji obeh slovenskihorganizacij na Koroškem. Delegaciji je sprejel ločeno. Konzul Jeraj je manjšincem povedal, da Slovenija ob skrbi za mednarodno uveljavitev skrbi tudi za manjšine v sosednjih državah. Manjšinsko vprašanje je v pogovorih med predstavniki oblasti obeh drŽav vedno prisotno. Govora je bilo tudi o možnih modelih skupnega zastopstva koroških Slovencev in zastopstva v deželnem zboru Koroške. Na deželne volitve 13. marca gre Enotna lista. • J. Koinjek
Kdo je trgoval z orožjem
Dialog tožilcev
V javnost prihajajo vesti, da naj bi obrambno ministrstvo samo, brez odločitve vlade, razpolagalo in razdeljevalo nepremičnine, tudi stanovanja, nekdanje Jugoslovanske armade.
Ljubljana, 4. februarja • V javnosti in medijih je konec januarja odmevala novica, da je mariborski višji javni tožilec Dušan Požar vložil na ljubljanskem temeljnem tožilstvu ovadbo zoper obrambnega ministra Janeza Janšo zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Njegovo ministrstvo naj bi kršilo mednarodni embargo za prodajo orožja in opreme bivšim jugoslovanskim republikam. Ljubljanski javni tožilec Tomaž Miklavčič je ovadbo pred dnevi zavrnil, ker po njegovem sum kaznivega dejanja ni utemeljen. Oglasil se je Dušan Požar. Meni, da je ljubljanski tožilec Tomaž Miklavčič ravnal prenagljeno in površno. Janše ni ovadil, ampak mu je samo odstopil sodni spis. Vendar bi Miklavčič moral oceniti dokaze in ne zavrniti spisa, poslanega iz Maribora.
V javnost je prišla v torek in sredo tudi vest, da naj bi obrambno ministrstvo samo, brez pravne podlage in odločanja vlade, dodeljevalo nepremičnine, predvsem pa stanovanja bivše JLA, nekaterim znanim javnim osebnostim. Pravilnik o merilih za dodeljevanje teh stanovanj, ki ga je podpisal minister Janez Janša, govori samo o delavcih obrambnega ministrstva ter o službenih stanovanjih, Omenjajo poslopje bivše bolnišnice Mladika, pa hiša, ki naj bi bila tako dodeljena. • JJC
Pol stoletja od požiga Vesterskega mlina
Spominska svečanost v torek
Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske pripravlja za letos še nekatere akcije.
Skofja Loka, 4. februarja - Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske pripravlja obeležitev tragedije, ki se je zgodila pred pol stoletja, 8. februarja leta 1944 v jutranjih urah v Vešterskem mlinu, kjer je delovala partizanska tehnika TRK III, Takrat so zgoreli štirje izurjeni tehniki, ustreljeni pa so bili gospodar domačije in dva tehnika. Takrat so bili požgani hiia, hlev, žaga in mlin. Ostanki so danes spominsko obeležje, talci pa so bih ustreljeni za Kamnitnikom. Do bivšega mlina se pride skozi Staro Loko, kjer je za hišo številka 29 na levi strani odcep makadamske poti, ki po 300 metrih pripelje do obeležja. Spominska svečanost bo v torek, 8. februarja, ob 1L uri pri ostankih vešterskega mlina.Ob 9. uri pa bo v domu borcev v Skofji Loki seja širšega odbora Skupnosti partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske.
Skupnost je pripravila za letos 7 točk obsegajoči delovni program. Vanj so zapisali zbiranje podatkov in gradiva o padlih m umrlih tiskarjih in tehnikih ter o sodelavcih, ki so vzdrževali zveze in skrbeh za material, objavljanje podatkov o delu tiskarn in tehnik, obiske domačij, ki so največ prispevale k delu tehnik, obeležitev izdaje Zdravljice decembra leta 1944, kar je bilo za tiste čase prava mojstrovina, ureditev ilegalne tiskarne, da bi pokazali, kako se delali v njih, ter organizacijo strokovnega posvetovanja. • J.Košnjek
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
V državnem zboru se je nadaljeval prepir o lokalni samoupravi in oblikovanju novih občin
Bodo mandati skupščinam podaljšani
V sredo so poslanci državnega zbora le začeli reševati zelo zamotan problem lokalne samouprave in lokalnih volitev v nove občine in pristali, da se začne postopek za spremembo ustavnega zakona. C« dogovora ne bo, bo moral predsednik državnega zbora Herman Rigelnik razpisati volitve v sedanje občine. Vlada meni, da je lokalna samouprava zadeva državnega zbora in ne vlade.
Ljubljana, 4. februarja -
Državni zbor je v bistvu izgubil dva dneva (torek in deloma sreda) za prepire o lokalni samoupravi. Rok se izteka. Če ne bo dogovora, bo moral predsednik državnega zbora po ustavi razpisati lokalne volitve v sedanje občine, saj sedanjim občinskim parlamentom maja poteče mandat. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik sta si izmenjala pismi. Rigelnik je Drnovška pozval, naj v vladajoči koahciji stori vse, da bi bil zaplet okrog lokalne samouprave čimprej rešen, dr. Drnovšek pa je odgovoril, da je lokalna samouprava projekt državnega zbora in ne vlade in da v koalicijski pogodbi vladnih strank ni govora o usklajevanju glede lokalne samouprave. V sredo se je državni zbor
Dr. Ciril Ribičič, predsednik komisije za lokalno samoupravo. Na njegov račun in rovaš komisije Je predvsem opozicija izrekla zadnje čase precej kritik.
V vladi še brez zamenjav
Premierove težave z ministri
Kandidata za ministra za okolje in prostor inž. Nikolaja Rožiča državni zbor ni izvolil, kandidaturo Boštjana Kovačiča za ministra brez listnice pa je premier dr. Janez Drnovšek umaknil.
Ljubljana, 4. februarja • Tisti, ki so napovedovali korenite spremembe v vladi dr. Janeza Drnovška, so se zmotili. Premier ima pri spremembah v vladi kar precej težav. V torel naj bi državni zbor glasoval o dveh novih ministrih. Miha Jazbinšek, minister za okolje in prostor je dal ostavko, potem ko je premier predlagal njegovo razrešitev. Na njegovo mesto je predlagal inž. Nikolaja Rožiča, med ekologi in politiki očitno premalo znanega, precej kritik pa je slišal tudi na "zaslišanju" pred ustreznim
Earlamentarnim odborom, »ržavni zbor je njegovo kandidaturo zavrnil. Od 75 poslancev jih je bilo 34 za, 41
?a proti. Bivšemu ministru azbinšku je cena porasla, saj je bil zaprošen, da svojo dolžnost opravlja do izvolitve novega ministra. Očitno bo
premier težko našel ustreznega kandidata, saj je to občutljivo m široko področje, med politiki pa očitno takšnega človeka ni. Nekateri znani ljudje s tega področja so se umaknili iz politike. Nesrečen je bil tudi predlog, da bi postal Boštjan Kovačič iz Novega mesta drugi minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo m sodelovanje z državnim zborom. Ker so prišli na dan očitki o njegovih prekrških in ovadbi, je premier ta predlog umaknil. Menil je, naj se najprej te stvari razčistijo, saj ni dobro, da bi mešali ministrovanje in sodne postopke. • J. Košnjek
Odstopljeni Miha Jazbinšek bo še naprej opravljal svojo dolžnost.
STRANKARSKE NOVICE
Socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov
Podpora Antonu Drobniču
Ljubljana, L februarja -Socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov je na zborih soglasno sprejelo izjavo podpore javnemu tožilcu Antonu Drobniču, ki zahteva neodvisnost državnega tožilstva kot državne ustanove in nasprotuje nameravani podreditvi delovanja tožilstva ministrstvu za pravosodje. Delo tožilstva mora biti ločeno od izvršne oblasti m ji ne sme biti v nobenem ozira podrejeno. Tožilstvo je sicer del pravosodne oblasti, vendar povsem samostojno in v službi države in državljanov. Državni tožilci vseh stopenj morajo biti izvoljeni v državnem zbora, kot to velja za sodnike. Socialno krilo ne soglaša z večino poslancev Slovenskih krščanskih demokratov, ki so glasovali za podreditev tožilstva pravosodju. • J. K.
Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke. Predlog njegove stranke, da bi z navadnim in ne ustavnim zakonom podaljšali mandat sedanjim skupščinam, je padel.
sestal na izredni seji. Najprej je glasoval o predlogu Slovenske ljudske stranke, ki sta ga podpirali tudi stranka Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratska stranka Slovenije, da bi spremenili sedanji zakon o lokalni samoupravi in podaljšali mandat sedanjim skupščinam, tudi tistim, ki ne delujejo, do reforme lokalne samouprave pa bi operativno sedanje občine vodili izvršni
sveti. Izjema naj bi bila Ljubljana, kjer je problemov največ. Predlog je padel predvsem zatcv ker podaljšanje mandatov ne bi| imelo ustavnega pokritja. Prav to je deloma spremenilo stališč« Slovenskih krščanskih demokratov. Nato je šel na dnevni red predlog za začetek postopka za spremembo ustavnega zakona*; ki naj bi ustavno pokril obdobje do oblikovanja novih občin i<| lokalnih volitev. Predlog je btjj sprejet. Včeraj (četrtek) pa naj: bi poslanci odločali o vsebini ustavnega zakona. Jedro pf°' blema je v tem, da morata ** sprejem ustavnega zakona glfl" so vati dve tretjini poslancev, torej najmanj 60 in je zato potrebna kar visoka stopnja soglasja. Vendar je v sredo kazalo, da bo ustavni zakon! sprejet. Po njem naj bi dokonča leta podaljšali mandate sedanjim občinskim skupščinam, skupščine naj bi delovaje kot enodomne, to pa bi veljalo tudi za občine, v katerih & zbori ne sestajajo in še niso sprejele letošnjih proračunov. Zna se zgoditi, da bodo mora« biti dokonča maja referendumi za ustanovitev novih občin, do konca junija naj bi bila določe; na območja novih občin, jesen' pa naj bi bile lokalne volitve-Nove občine naj bi začele delovati s 1. januarjem letf 1995. • J. Košnjek, foto G> Sinik
-1
V sredo je zasedal državni svet
Svetniki terjajo oceno ustavnosti
V razpravi so menili, da gre pri spornem določilu zakona o visokem šolstvu za politični obračun z nekaterimi univerzitetnimi profesorji.
Ljubljana, 2. februarja -Državni svet je imel na sredim seji predviden obsežnejši dpevni red, vendar so ga svetniki skrčili, ker državni zbor še ni obravnaval zakonov, o katerih bi morah potem govoriti tudi na svetu. Tako je bila osrednja točka dnevnega reda obravnava dragega odstavka 60. člena zakona o visokem šolstvu, ki ne glede na dejansko pokojninsko dobo rednih visokošolskih profesorjev uzakonja upokojitev pri 65. letih starosti. Nekateri svetniki so ocenjevali, da gre v tem primera tudi za politični obračun z nekaterimi profesorji, ki naj bi bili ostanki prejšnjega režima. Sklenili so predlagati ustavnemu sodišču oceno ustavnosti in zakonitosti tega določila, prav tako pa bodo predlagali, naj ustavno sodišče do razsodbe zadrži uresničevanje tega zakona. Državni svet se bo na naslednjo sejo zbral prihodnjo sredo, 9. februarja. • J-Košnjek
Krščanski demokrati Tržič
Nepotrebna nasprotovanja
Tržič, 4. februarja " Kot sporočajo iz občinskega odbof' Slovenskih krščanskih demokratov Tržič, so na januarski **J obravnavali precej aktualnih zadev. Ugodno so ocenili prednovo; letne obiske starejših občanov in sodelovanje pri urejanj prostorov in pogojev za delo stranke ter poslanske pisarnke Kritično je bilo obravnavano gradivo za januarsko sejo občins* skupščine. Ugotovili so precej medsebojnih in strankarski nasprotovanj med občinskimi veljaki, ki še vedno hočejo ohrani sedanje pozicije, namesto da bi sodelovali na vseh področjih korist občanov. Takšno sodelovanje se uspešno kaže pri o01*?** kanalizacije v Križah, pri cesti Križe - Tržič in pri gradnji župnij v Križah. Največje zasluge ima načelnik oddelka za gospodarstv. in poslanka v državnem zboru. Do konca februarja naj bi bili zbo>j krajevnih odborov stranke. Obravnavah naj bi ustanavljanje nov^ občin. V Križah je interes za svojo občino, ki bi obsegala tu g Pristavo, Sebenje in Senično. Križe so bile nekdaj že občina. TUj£ predavanja Kluba seniorjev so dobro obiskana. Ženska zvezaJ; priredila kakovostna predavanja. Februarja bo kuharski tečaj' predvidena pa je tudi prireditev za materinski dom. • J.K.
MM GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Uredniška politika neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Valjavec / Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Koinjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplo^ Danica Zavrl-Zlebir,Andrej Zalar, StefanZargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubi)3'.
/ LrednHtvo, naročnine, oglasno trženje; Zoisova 1, Kranj., telefon: 223-111, telefac 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne\9
časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve
ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
KlvANJ
Priprave na lokalno samoupravo v Škofji Loki burijo duhove
Poljanci si ne želijo premajhnih občin
Občinske priprave na prehod v novo lokalno samoupravo povzročili prepir med županom in
predsednikom izvršnega sveta.
Škofia Loka, 3. februarja - Obravnava informacije o poteku uvajanja lokalne samouprave v Sloveniji in občini Skofja Loka s predvidevanji *« nadaljnje delo je pokazala, da na Škofjeloškem izvršnem svetu niso povsem na tekočem, kaj se dogaja. Trdijo pa, daje šejprezgodaj, da bi pripravili "občinski projekt" na to temo, s čimer se župan ne strinja. Ponekod se zavzemajo za ustanovitev še manjših občin, kot predlaga državna komisija, drugod pa zahtevajo argumente za to, zakaj naj ni Hzbijali sedanjo občino.
Pripravljena informacija o poteku uvajanja lokalne samouprave je sicer dovolj zgovorno opozorila na vse dileme teh postopkov, ki jih na eni strani omeju-JeJo zelo nezadostne informacije 0 'em, kaj naj bi nove (manjše) občine po svoji vsebini, nalogah, pristojnostih in nenazadnje virih m Pogojih, v katerih bodo delovale, pomenile, ter še nedorečeni roki na drugi strani, ki se ob stalnih nesporazumih v državnem zboru še vedno spreminjajo. Postopki so pravzaprav že stekli - tak Je bil, kljub vsej nedorečenosti, |udi sklep občinske skupščine - v tem mesecu pa naj bi bilo jasno, kakšen koncept naj bi bil v ^Joveniji predlagan: sedaj najbolj poznani, po katerem naj bi b»o v Sloveniji 239 novih občin (v jfcdanji občim skofja Loka naj bi b,'o po tem predlogu 5 občin); Predlog nekoliko večjih občin, ki Kaže na 163 občin v Sloveniji (v občini Skofja Loka 4 nove ob-cwe), ah pa se bo oblikovanje občin popolnoma prepustilo prebivalcem (pri tem v občini Skofja Loka kaže na najmanj 7 do 8 občin). Važna ob tem je tudi obljubljena natančnejša opredelitev pogojev pa tudi pristojnosti cestnih občin, vse navedeno pa služba in komisija državnega sbora pripravljata v posebni brošuri, ki naj bi izšla sredi tega meseca.
Na terenu so pogledi različni: 2a sklepe svetov krajevnih skupnosti Trata in Selca, ki so že formalno začeli postopke za ustanovitev svoje občine, na škofjeloškem izvršnem svetu niti še niso vedeli (zahteve so sicer že dalj
potrebna, razmišljati o novi občini, ki bi obsegala celotno Poljans-ko dolino (po sedanjem državnem predlogu so predvidene 3 občine) in šele, ko bodo dani prepričljivi dokumenti o tem, da to ni primerno, razmišl-
Ptter Hawlina o dogodku na seji: "Ob sprejemanju informacije o lokalni samoupravi na torkovi seji izvršnega sveta je bilo spet načeto vprašanje strokovnih izhodišč, ki naj bi jih napravili občinski funkcionarji.
Z g. Demšarjem sva se 3. januarja dogovorila, da bo od funkcionarjev pridobil analize po različnih področjih dela, to pa bo služilo za oblikovanje celovite občinske analize.
Kljub temu da je g. Demšar ves mesec izjavljal, daje nalogo prenesel nafunkcionarje, seje šele konec meseca izkazalo, daje niti naroČil ni.
Svoje početfe je po razveljavitvi 95. člena hotel prikazati z ugotavljanjem, da so odpadli razlogi za pridobitev okraja. Določila 95. Člena ne spreminjajo dejstva, da bi morali skrajno skrbno pripraviti omenjeno analizo. Niti razrahljan prenapeti rokovnik, niti Izbira za driavno ekspozituro (okraj - upravna enota), pa tudi napovedane nove smernice za oblikovanje mestne občine ne razbremenjujejo današnje občine odgovornosti za Izdelavo omenjene analize. Prešibki so izgovori, da o bodočem stanju ne vemo dovolj. Izvršni svet Je na tej seji nalogo odložil za čas po objavi smernic za mestno občino!!
Morda je v luči vsebinskih zadev videti neproblematično dejstvOfda predsednik g. Demšar izjavlja, daje naloga v teku, takrat ko naj bi bila zaključena pa se ugotovi, da ni bila niti začeta.
Morda se bo komu zdelo neproblematično, daje to za člane Izvršnega sveta nepomembno, še več, tega niti nočejo vodeti, vedeti slišati
Težko bi se našla bolj očitna In poučna slika o delu loškega izvršnega sveta."
Predsednik izvršnega sveta Vincenclj Demšar} dogodkov ni telel komentirati
časa v tej smeri jasne), član izvršnega sveta iz Zirov pa je občinsko vlado obvestil, da so se sestali predstavniki KS Poljanske doline m zahtevali, da se jim pove dovolj utemeljene razloge za to, da se sedanja občina Skofja Loka deli. Menih so, da bi bilo smotrno, če je že delitev sedanjih občin
jati še o nadaljnjih delitvah.
Če odmislimo vse dileme o tem, kako in v kakšnem obsegu bo organizirana državna uprava, ki naj bi bila po zadnjih predlogih strnjena v upravnih enotah na ravni sedanjih občin (kar naj bi bila izpostava državnih ministrstev), to le razbremenjuje vse
odgovorne razmišljanj in "borbe" za lastni upravni okraj. Več ah manj je jasno, da bo morala sedanja občina delovati v sedanjem obsegu, pristojnostih in sredstvih do konca letošnjega leta, ko naj bi bile že izvedene-volitve, oblikovani občinski sveti in ustvarjeni osnovni pogoji za delo novih občin. Drugo vprašanje je, ali se bodo do tedaj novoustanovljene občine že uspele dogovoriti za nekatere nujne skupne dejavnosti oz. sodelovanje pri tem na področju komunale, družbenih dejavnosti in investicij.
Ker je izvajanje postopkov za prehod na novo lokalno samoupravo v precejšnjih pristojnostih župana, se je ta obravnave te točke dnevnega reda izvršnega sveta udeležil, pri čemer je med njim in predsednikom izvršnega sveta prišlo do prepira na taki ravni in dolžini, da so nekateri člani občinske vlade v zadregi začeli zapuščati sejo. Spor je bil ob tem, ah je že Čas za to, da občina pripravi svojo analizo nove organiziranosti lokalne samouprave in trditev župana, da je bilo delo na tem obljubljeno oz. zagotovljeno, v resnici pa se to ne pripravlja. "Saj se obnašata kot dva prepirljiva šolarčka!", je bil komentar enega od "pobeglih izvršnikov".
Izvršni svet je sklenil, da predlaga čimprejšnji sestanek odbora za lokalno samoupravo, ki naj prouči priprave postopkov v občini Skofja Loka, predlagali pa so tudi, da se skliče sestanek vseh štirih krajevnih skupnosti Škofje Loke (torej tudi KS Trata), na katerem naj bi proučili, kaj za ustanovitev mestne občine Skofja Loka pomenijo težnje Trate po svoji občini. Do prehoda na novo lokalno samoupravo naj bi se opredelile tudi vse politične stranke. • S. Žargi
Nekdanja železničarska stavba v Soteski
Leto turizma - in leto sramot
Vse je bilo že dogovorjeno za rušenje, celo datum so že določili, stavba pa še vedno stoji.
bohinjska Bela - Če se pelješ od Bleda proti Bohinju, naletiš vsaj na dve stvari, Id bi jih lahko označili za občinsko sramoto. Prva je izjemno slab odsek ceste od blejske Pristave do začetka novega cestnega odseka pri Bohinjski Beli pa tudi 'pogrezanje" dela ceste na tem odseku, drugo je nekdanja felezjiičarska stavba v Soteski, ld v letu turizma in tudi sicer **zi idilično bohinjsko dolino.
Kot je povedal predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman, se je občinska vlada v sedanjem mandatu že JJČkrat ukvarjala s tem problemom, vendar za zdaj re-Sltve še ni videti. Če so bili Prej problem stanovalci, ki so *e se kar menjali v nekdanji 2elezničarski stavbi, problema °d 1990. leta, ko je Občina s Pomočjo turističnega gospodarstva uspela preseliti zadnje stanovalce v druga stanovanja, ni več. Občina je *e bila pripravljena stavbo P°areti na lastne stroške in
se je ob tem tudi pogovarjala z bohinjskim gradbenim podjetjem. Dobri poznavalci razmer trdijo, da so določili že celo datum, ko naj bi jo začeli rušiti. No, ostalo je le pri "pobožnih" občinskih željah in dobrih namenih! Stavba še vedno stoji. Lastnik, Slovenske železnice, so jo le toliko "onesposobile" (podrle strope in poškodovale okna), da se ne bi vselili novi stanovalci, ob tem pa so se pojavile tudi želje, da bi jo ohranili, jo obnovili in v njej uredili gostinski lokal, morda kot
izhodišče za kajakaške spuste po Savi Bohinjki. V občini so do tovrstnih pobud precej zadržani, še posebej zato, ker bi bila potrebna velika vlaganja, saj na parceli ni ne vode in
ne elektrike.
Naj bo tako ali drugače! Stavba stoji in takšna, kot je, ni v ponos ne lastniku in ne občim, ki sicer velja za eno najbolj turistično razvitih v Sloveniji.
• C. Zaplotnik
Vedno več ljudi je brez dela
Malo možnosti za zaposlitve
občinami je na
Jesenice, 3. februarja - Med vsemi goreniskimi oL Jesenicah najmanj potreb po novih delavcih. Izobrazbena Jmktura nezaposlenih je zelo nizka. 25 milijonov tolarjev za a°datni šolski program.
J*a minuli seji jeseniškega li lipo in zgradili manjšo kape-^rsnega sveta so sprejeli os- lico. Trg naj bi bil tako urejen, ;u*ek ureditvenega načrta za da bi bil tudi turistično pnvla-?aselje Smokuč, ki je bil že v čen s klopmi in informativnimi !!Vni razpravi, sprejeti pa ga tablami, postavili pa naj bi tudi ?°ra še skupščina. Ureditveni javno telefonsko govorilnico. V 2acrt predvideva, da bi središče razpravi pa so nekateri člani Sm°kuča bolje prometno ure- izvršnega sveta poudarili, da bi riUj Postavili trgovino, parkir- bilo treba še enkrat razmisliti o Ufe. gasilski dom z gradnji večnamenske dvorane Vc*namensko dvorano, posadi- saj so v okolici, tudi na bližnji
Breznici, že dvorane, ki zadostujejo za vse prireditve. Vprašanje namreč je, ali je smotrno, da se gradi nova dvorana, ki jo bodo morali tako kot gasilski dom financirati iz občinskega proračuna.
V jeseniški občini je bilo ob koncu lanskega leta prijavljenih 2367 brezposelnih. Največ občanov je brez dela zato, ker so postali trajni presežki v firmah ali se jim je iztekel trimesečni odpovedni rok. Kot je dejala predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar-jeva je treba brezposelnost ocenjevati tako, da vsi, ki so registrirani na Zavodu za zaposlovanje vendarle niso brez dela. Ocenjujejo, da je 60
odstotkov ljudi res na cesti, ostali pa so na tak ali drugačen način zaposleni.
Najbolj zaskrbljujoče pa je to, da se v vseh gorenjskih občinah, razen v jeseniški, potrebe po delavcih povečujejo. Na Gorenjskem so firme objavile, da potrebujejo 7.268 delavcev oziroma za 29 odstotkov več kot leta 1992. Največji kadrovski porast je v škofjeloški občini - za 64 odstotkov, v tržiški za 37 odstotkov in v radovljiški občini za 21 odstotkov. Za Jesenice je značilno tudi to, da je izobrazbena struktura zaposlenih izredno nizka in je zato možnosti za novo zaposlovanje malo.
• D.Sedej
Občinski denar za nova delovna mesta
Sporno podjetje?
Kranj, 4. februarja • Občinski izvršni svet je v sredo dodelil denar za odpiranje novih delovnih mest desetim obrtnikom in podjetnikom od enajstih predlaganih. O enem sicer uspešnem zasebnem podjetju bo razpravljal prihodnjič, po inšpekcijski preveritvi govoric, da to podjetje grobo krši delovno zakonodajo.
Komisija izvršnega sveta za zaposlovanje je sicer obravnavala dvanajst vlog za dodelitev denarja za odpiranje novih delovnih mest, kolikor jih je dobila na prvi letošnji razpis. Pri oblikovanju predlogov je že upoštevala nova pravila, po katerih imajo prednost nosilci podjetništva, in to v proizvodni, razvojni dejavnosti, manj pa v gostinstvu in turizmu. Enega od prosilcev je komisija "odložila", da preveri, ali je denar za isti namen že dobil iz republiške blagajne, kar namreč občinsko pomoč izključuje.
Izvršni svet je tako v sredo razdelil 15.000 mark v tolarjih za nova delovna mesta pri naslednjih obrtnikih in podjetnikih: okrepčevalnica Jana, trgovina Klevi, zidarstvo Prestor, storitve Tehnopromet, inženiring TAB, šiviljstvo Mari, plastika Košir, elektromehanika Elservis, fotografski atelje Tiha in gostinski obrat Pinki. Gre za vsote od tisoč do dva tisoč mark.
Kot rečeno, je izvršni svet v sredo izpustil eno od predlaganih zasebnih podjetij. Od Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko zahteva, da preveri (ne)osnovanost govoric, da v tem podjetju grobo kršijo delovno zakonodajo (zaposlovanje na črno). Ko bo imel v rokah jasen odgovor inšpektorjev, bo izvršni svet o dodelitvi denarja temu podjetju ponovno razpravljal. • H. Jelovčan
Pogovori kranjskih Liberalnih demokratov, Demokratov in Socialistov
Nesporno združevanje sredinskih strank
Kranj, 3. februarja > Pobuda o združevanju sredinskih strank na državni ravni je segla tudi v Kranj, kjer so se že v začetku decembra srečali predstavniki Socialistične stranke Slovenije Kranj in Demokratske stranke Kranj ter se dogovorili o usklajenem delovanju in skupnem nastopanju na sejah občinske skupščine. Nadaljnja dogovarjanja o oblikovanju sredinske stranke v Sloveniji pa so pripomogla k temu, da se je dogovorom priključila tudi kranjska Liberalno-demokratska stranka. Na skupnem razgovoru predstavnikov kranjskih podružnic vseh treh strank 2S. januarja so ugotovili, da ae je na slovenskem političnem prizorišču že oblikovala levica (Združena lista), da se desnica še ni dokončno oblikovala v enotno stranko, pač pa nastopajo desne stranke kot frakcije in gibanja, sedanja dogovarjanja med LDS, DS in SSS pa pomenijo nesporno združevanje sredinskih strank. Dogovorili so se, da ob prehodu na novo lokalno samoupravo sodelujejo v vseh fazah priprav, da se bodo zavzemali za oblikovanje celostnih in historičnih upravnih enot in zavračali lokalizme, ki se utegnejo pojaviti zaradi nepoznavanja vsebine bodočih lokalnih skupnosti, posebna skupna strokovna komisija pa bo o tem pripravila izhodišča in poročilo o tej problematiki. ♦ S.Ž.
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Pridružite se nam!      Predsednik sdss
Janez Janša
PRISTOPNA IZJAVA
Ime In priimek
Datum rojstva Naslov_
Kraj_
Poštna številka_
Krajevna skupnost Občina_
Izobrazba Poklic_
Zaposlen(a) pri/v
Telefon doma_
Telefon v službi _
Vse mlade od 15 let dalje vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava.
V_, dne_
Podpis
Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana. Tel.: 061/314-086
TRGOVINA S POHIŠTVOM
Sp. Besnica 81
V FEBRUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI
Pokličite ^064/403-871
Kaj nas čaka?
Kar zadeva lokalno samoupravo, ne moremo mimo dveh ugotovitev: plaz se je (ali pa se še bo) sprotiL Tam, kjer so bili (ali pa so ponekod morda še vedno) prepričani in so prihodnjo organiziranost ocenjevali kot najbolj primerno za takšno, kot je zdaj, torej v okviru sedanje občine, se bodo morali hočeš nočeš opredeliti za drugo varinato. Ta pa je, da sedanjih občin prav gotovo ne bo več, tako v organizacijskem kot v vsebinskem pogledu. Ostane torej le odločitev, kakšna bo občina, v kateri bo ta ali ona krajevna skupnost sama ali skupaj z drugimi v novimi občini delovala.
To pa je tudi te druga ugotovitev. Tako se zdi nekaterim središčem, kjer naj bi bili sedeti bodočih občin, samoumevno in razumljivo, da nekateri okoliški kraji oziroma krajevne skupnosti sodijo vanje. Ob tem pa se te pojavljajo mnenja (ali pa se še bodo), kakšne so bile nekdanje povezave med posameznimi kraji, ki bodo jutri središča, drugi pa obrobje, kakšni so bili odnosi, razumevanja, prestiii, kaj so včasih lahko naredili in kako so se teiko sporazumevali ali ne...
Odgovor na takšna in podrobna vprašanja ter ocene je pravzaprav zelo enostaven, le pravilno si ga je treba v razpravah, ki se bodo začele, zastaviti. Opredelitev in nazadnje odločitev, če ne bo posebnih zapletov in bo zato tudi "ustreiena", velja začrtati k cilju: kaj nas čaka? Nedvomno bo marsikje potreben takšen ali drugačen kompromis. Marsikje se bodo pojavile lahko tudi različne računice. Izkušnja, ki jo te poznano iz sedanje lokalne samouprave, pa je tudi ta, da so ponekod čez čas, ko so se "znašli" v skupni krajevni skupnosti, ugotovili, da je bolje, če gredo narazen. In so se za takšen korak potem tudi odločili • A. Žalar
KRATKE GORENJSKE
Občinska proslava v Mengšu
Mengeš - Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Domžale bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Mengšu. Proslavo bosta
Eripravila krajevna skupnost Mengeš in skupščina občine »omžale. V programu bodo nastopili Oktet bratov Pirnat, Moški komorni zbor Mengeški zvon, Simfonični orkester Domžale-Kamnik in skupina kulturnega društva Franca Jerovška. • A. Ž.
Vabilo h kulturnemu prebujenju
Gorenja vas - Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Gorenji vasi v Osnovni šoli Ivana Tavčarja več prireditev. Najprej bo v nedeljo, 6. februarja, ob 17. uri proslava, na kateri bodo nastopili domači pevski zbori, učenci osnovne šole in učenci glasbene šole. Potem bodo odprli razstavo ob 20-letnici fotokluba, člani turističnega krožka pa bodo pripravili posebno razstavo starih predmetov in jo opremili z zapisi učencev pouka slovenskega jezika. "Sedanje prireditve pomenijo nekakšno spontano nadaljevanje prebujenja in želje po kulturni dejavnosti v krajevni skupnosti, ki sta se zaceli kazati ob proslavitvi osamosvojitve Sovenije. Takrat je spontano živela pevska dejavnost ob razmišljanju tudi o drugih možnostih kulturnega delovanja v Gorenji vasi. Včasih je bilo kulturno dogajanjev Gorenji vasi precej živahno. Med obema vojnama so na primer delovali kar trije pevski zbori. Dvajset let po drugi vojni pa je nastopilo nekakšno mrtvilo, ki pa ga je potem ob otvoritvi nove šole prekinil Gorenjevaški oktet pod sedanjim vodstvom Valentina Bogataja. Zdaj pa je spet zaživel 20-članski moški pevski zbor Trata, kiga vodi Roman Ažbe," pravi Janez Bohinc, Id si želi, da bi kultura v Gorenji vasi spet zaživela na različnih področjih dejavnosti.
Nedeljska proslava naj bi bila zato hkrati tudi spodbuda vsem, da se vključijo v uresničevanje tovrstnih zamisli. • A. Žalar
Janeza Bohinca
agroles d.o.o.
Luže 18,64208 Šenčur
pisarna: Smledniška ul. 1, Kranj tel./faks:(064)326-204 Sr. Bela 4 A, 64205 Preddvor _tel. ;064/45-632_
ODKUPUJEMO
hlodovino iglavcev in listavcev
PRODAJAMO
žagan les vseh dimenzij
Krajevna skupnost Stražišče
0 M /<•
IIUMKO BLED
d.o,o., Setrcnj« 54.64260, M/fta064/77-145
Zaposlimo:
- računovodjo z znanjem nemščine in najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami
- monterja za delo na terenu - montaža holandskih rastlinjakov
Pisne ponudbe na naslov HUMK0 BLED, d.o.o., Sebenje 54,64260 Bled
Z otvoritvijo dvorane začeli kulturni teden
Prenovljena dvorana v Kulturnem domu, kot je ob otvoritvi preimenoval dosedanji Dom KS predsednik Rok Žibert, je bila dolgoletna želja krajanov.
Stražišče, 4. februarja - Z otvoritvijo prenovljene dvorane v dosedanjem Domu krajevne skupnosti, ki bo poslej imel ime Kulturni dom, so v Stražišču v sredo, 2. februarja, zvečer začeli kulturni teden ob slovenskem kulturnem prazniku. Slovesne otvoritve in svečanosti so se poleg številnih krajanov udeležili tudi najvišji predstavniki občine s predsednikom skupščine VHomirjem G rosom, kranjski dekan Sume Zidar, člani Izvršnega sveta s predsednikom Petrom Oreharjem, celotno vodstvo koncema Sava in vodstvo Iskre Števci. Po svečanosti ob otvoritvi, ko je nastopil vokalni kvintet Sava Kranj, ki spremlja tudi folklorno skupino Sava, pod vodstvom Branke Potočnik, pa so v preddverju dvorane odprti razstavo del slikarja Marjana Belca.
Po prenovi doma pred dobrim desetletjem, ko je ostala dvorana z lesenim stropom "nedokončana", so si že pred leti zastavili v KS nalogo, da uredijo tudi dvorano. Akcije so se lotih resno pred štirimi leti, ko je vse bolj začela groziti nevarnost, da se bo lesen strop podrl. Ob podpori krajanov in predvsem sponzorja koncerna Sava, brez katerega, kot je poudaril ob otvoritvi in se še posebej zahvalil njegovemu
vodstvu, predsednik KS Rok Žibert, tega dela ne bi zmogli. Pomagala jim je tudi Iskra Števci, občinski proračun pa je prispeval 10 odstotkov k celotnim stroškom. Da je akcija uspela do začetka oziroma otvoritve kulturnega tedna, ki ga bodo z različnimi prireditvami sklenili v soboto, S. februarja, pa so bili zaslužni tudi Gradnje, d.o.o., Kranj, ETP Kranj in Tapetništvo Radovljica s so izvajalci ter še posebej
"Svet KS je na podlagi analize in izračunov sklenil, da začne-postopek za občino desni breg ali za samostojno občino. Konec tega meseca bo zbor krajanov, maja referendum, jeseni pa volitve. Ocenjujem, da imamo na desnem bregu vse pogoje za samostojno občino in da bomo na ta način imeli več finančnih sredstev, kot smo jih dobivali do zdaj...," je ob otvoritveni svečanosti rekel predsednik KS Rok Žibert
tudi hišnik v domu Janko Bajt tert Smartinski župnik.
Ob tem ko se je zahvalil krajanom za sodelovanje lani oziroma v zadnjih letih pri različnih akcijah v krajevni skupnosti in poudaril, da jih zdaj čaka tudi popravilo strehe, žlebov in ureditev pod-
strešja, pa je Rok Žibert na kratko razložil tudi priprave na novo samoupravno organiziranost, po kateri naj bi bila sedanja KS samostojna občina ali pa po eni izmed variant skupaj s sosednjimi KS občina Kranj desni breg.
Z otvoritvijo razstave del slikarja Marjana Belca pa so potem odprli tudi letošnji kulturni teden v Stražišču, ki ga pripravljajo redno zadnja leta. Sinoči je bil na programu večer ljudskih plesov, pesmi, običajev in melodij v izvedbi folklorne skupine Sava. Danes zvečer bo v dvorani recital slovenske poezije, ki ga bodo pripravili učenci osnovne šole Lucij a na Seljaka. Jutri (sobota) zvečer pa bodo kulturni teden sklenili na večeru slovenskih pesmi ženski pevski zbor Dupljanke, moški zbor Šmartin in Mešani pevski zbor Svoboda. • A. Žalar
V Čirčah letos upajo na podporo iz občine
Letos načrtujejo zbiralnico mleka
Po obnovi cerkve in kapelice lani in predlanskim imajo letos ob nekaterih rednih komunalnih oziroma vzdrževalnih delih v programu tudi ureditev vodovoda, ceste in zbiralnice za mleko.
Čirče pri Kranju, 3. februarja - Še vedno v vodstvu krajevne skupnosti Čirče pri Kranju, kjer je po odstopu predsednika KS prevzel dolžnosti vršilca Janez Kert, poudarjajo, da ima Jože Močnik veliko zaslug za to, da so v krajevni skupnosti uspešno uresničevali programe na komunalnem in nekaterih drugih področjih, ki jim jih včasih, ko še niso bili samostojna krajevna skupnost, ni uspelo. "Poleg rednega urejanja cest in postopnega asfaltiranja še tistih, ki pred dvajsetimi leti niso bile v programu, ter javne razsvetljave, pa smo se med drugim odločili tudi, da prostore v Domu krajanov oddamo v najem m si tako zagotovimo sredstva za vzdrževanje Doma in tudi za osnovno dejavnost," je ta teden povedal Janez Kert
Pred dvema letoma so se v KS lotih obnove cerkve. Najprej so imeli v programu le obnovo zvonika, potem pa so jo ob izredni podpori krajanov, del denarja oziroma dobrin 62 odstotkov od sredstev, ki so bila v natečaju namenjena za takšne dejavnosti, pa so dobili iz občinskega proračuna, razširili na celotno obnovo. "Večina hiš v KS je prispevala po 100 nemških mark, kmetje pa brezplačno tudi les, in tako nam je uspelo, da smo v dobrih dveh
strokovnim vodstvom in delom domačina Marka Svetela dela končati. Največ zaslug za izredno uspešno akcijo, ki smo jo
V Domu je zdaj v dvorani Fitness Popaj, trgovina Compakt t rade s kataloško prodajo, redne vaje ima ansambel Signal, en prostor ima ZKO, v kleti pa je trgovina s keramiko Cebašek. "Na ta način se po eni strani v Domu vedno nekaj dogaja, predvsem pa smo si zagotovili denar za vzdrževanje in redno dejavnost v KS."
Pred dvema letoma so ob veliki podpori krajanov prenovili cerkev.
brez sredstev iz občinskega proračuna.
"Letos imamo v programu
19 kmetovalcev, ki oddajaj0 mleko znašlo v hudih težavah. Iz Zadruge Sloga smo dobili negativen odgovor, še vedno p* upamo na podporo Mlekarne. Sicer pa smo akcijo vključili f program KS in je sklep 0 izgradnji svet KS že sprejel o* seji 20. januarja. Zdaj pripravljamo predračune in lokacijo tudi že imamo."
Druga akcija, ki pa bo odvisna od sprejetja programa Skla-da stavbnih zemljišč v občinski skupščini, pa je obnova vodovoda v Gregoričevi ulici in ureditev ceste za območje zazidalnega načrta, s čimer bi bil urejen tudi dostop do balinišča in Gostišča v gozdu. "Projekt za celotno ureditev v tem delu bo vkratkem gotov in še ta mesec načrtujemo tudi javno obravnavo. Sicer pa imamo letos v
Janez Kert
mesecih (od 15. maja do 17. julija pred dvema letoma) pod
slovesno sklenili ob semnju v Čirčah 5. avgusta, imajo cerkveni ključarji oziroma predsednik gradbenega odbora Alojz Mubi ter Milan Grohar, Alojz Kralj, Janko Zaletel, Franc Fajfar, Robert Kozina, Miro Koželj, Milan Grohar in Milan Črček."
Podobno so se lani prav tako ob sodelovanju mojstra Marka Svetelja, pleskarska dela pa je opravil Janko Jagodic, lotili obnove kapelice. Dela pa sta vodila Alojz Mubi in Janez Kert. Praktično vsa sredstva oziroma skoraj 90 odstotkov je zagotovila krajevna skupnost
Že dve leti v dvorani Doma uspešno deluje Fitness Popaj, ki i"1fl na različnih vadbenih napravah v programu fitness, body buildinS in aerobiko, novost pa je zdaj tudi računalniško preverjanje delovanja srca in ožilja. Klub Popaj, ki deluje po strokovni«11 vodstvom in ima na voljo tudi prehrano in različne napitke, u°8 okrog 150 rednih članov iz različnih krajev Gorenjske, odprt pa Je vsak dan dopoldne in popoldne.
izgradnjo zbiralnice za mleko, programu tudi urejanje odvodn: Prijavili se bomo na natečaj za javanja, nekaj asfaltiranja, rad1 proračunska sredstva in upamo, pa bi razširili tudi javno razs-da bomo uspeli, saj se bo sicer vetij avo." • A. Žalar
KRAJEVNA SKUPNOST SV. DUH SKOFJA LOKA
Oddajamo v najem poslovni prostor v velikosti 60 m2 s samostojnim telefonskim priključkom. Prostor je v 1. etaži doma KUD-a Sv. Duh 1, ob regionalni cesti skofja Loka - Kranj.
Pogoji razpisa:
- navedite dejavnost, ki bi jo opravljali
- ceno za m2, ki ste jo pripravljeni plačati
Pismene ponudbe zbiramo 8 dni po objavi.
Dodatne informacije dobite na telefonsko št. 631-941.
Tudi Gorenjski glas
Pod mengeško marelo
Mengeš - Mengeška godba, ki letos praznuje že 110. obletnico delovanja, pod njenim okriljem pa se je pred desetimi Teti na pobudo Janeza Pera in Franca Kompareta začela prireditev Pod mengeško marelo, bo ta mesec v sodelovanju z Razvedrilnim programom Radia Slovenija pripravila že deseto prireditev.Pod mengeško marelo se bodo 19. in 20. februarja (obakrat ob 17-in 20. uri) v dvorani kulturnega doma v Mengšu zbrali ansambli Alpski kvintet, Marela. Slovenski kvintet, Stoparji, Nagelj, Borisa Razpotnika, Krim, Moški zbor Mengeški zvon kvintet Tonija Savnika, Planika in med gosti še Štajerskih sedem in pevka Margret Almer iz avstrijske Štajerske. Za smeh bosta skrbela Franc Šimenc in Franc Pestotnik-Podokničar Vstopnice za prireditve bodo od ponedeljka naprej v predprodaji v Hramu Rožice v Mengšu, od srede, 9. februarja, naprej pa tudi v malooglasni in naročniški službi Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju ter v pisarnah Turističnih društev Bohinj Ribčev laz, Cerklje, Jesenice, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. Sicer pa v Gorenjskem glasu skupaj s prirediteljein pripravljamo še nekaj presenečenj ob deseti prireditvi v Mengšu. O tem pa več v prihodnji številki Gorenjskega glasa. • A. Žalar
MHUM10
Tudi v Savi je veliko bolniških odsotnosti
Zdravniki odredijo preveč bolniških
Stroški naraščajočih bolniških odsotnosti preveč obremenjujejo delodajalce. Pobuda za spremembo zdravstvenega zakona.
Kranj, 1. februarja - Konec minulega leta je nekaj slovenskih Podjetij, med njimi tudi kranjska Sava, opozorilo ministrstvo za zdravstvo na povečanje bolniških odsotnosti. To podjetja drago stane. Krivdo je iskati v sistemskih razlogih, pravi Ivica Matko, vodja socialnega in zdravstvenega varstva v Savi. Podjetja, ld so •ninistrstvo opozorila na omenjeni problem, pričakujejo revizijo 'Nravstvenega zakona.
Delavci lani bržkone niso bih nič bolj bolni kot leto poprej, o čemer sicer ni na razpolago kakih strokovnih analiz. Pač pa je obstaja vrsta sistemskih razlogov, ki povečuje bolniško odsotnost. Ivica Matko pravi:
"Eden od vzrokov je tudi z novim zdravstvenim zakonom uvedena možnost proste izbire osebnega zdravnika. Naš delavec si ga lahko izbere kjerkoli, ni mu več treba hoditi k zdravniku v našo obratno ambulanto. Osebni zdravnik človeka in njegovo bolezen sicer pozna, ne pozna pa posebnosti njegovega delovnega mesta. Zdravnik v obratni ambulanti pa je poznal tudi to in delavcu ni vedno odredil bolniške odsotnosti, če je bil prepričan, da bo svojemu delu kljub vsemu kos. V obratni ambulanti lahko zdravnik realneje oceni delaz-možnost in v kakem primeru tudi ne da bolniškega staleža."
Stroške bolniških odsotnosti oo 30 dni nosi delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen, če Pa je odsoten dlje, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V Podjetjih, kjer v zadnjem letu ugotavljajo porast bolniških odsotnosti in seveda tudi stroškov v zvezi s tem, so proti koncu lanskega leta dah ministrstvu za zdravstvo pobudo za revizijo zdravstvenega zakona, ko naj bi vse stroške zaradi bolniške odsotnosti prevzelo obvezno zdravstveno zavarovanje. Tovrstna analiza je bila narejena v Muri, Beti, Krki, Gorenju gospodinjski aparati m kranjski Savi.
Zdravniki so preveč radodarni
"Bolniški staleži so v našem podjetju v velikem porastu. Letal992 je bilo z dela v
Eovprečju odsotnih 6,8 odstot-a delavcev, lani je odsotnost zrasla na 8 odstotkov," je povedala vodja socialnega in zdravstvenega varstva v Savi Ivica Matko. "To postaja že velik strošek, saj predstavlja 5,12 odstotka bruto plače in ga mora delodajalec vračunati v proizvodni strošek. Seveda ob tem, da dokajšen delež že tako ali tako plačujemo za obvezno zdravstveno zavarovanje."
Delodajalci, ki opozarjajo na velik porast bolniške odsotnosti, opozarjajo še na en problem. Ko se je namreč lani odprla možnost izbire osebnega zdravnika in so zdravniki zbirali paciente do določene kvote, so bili nemara radodarnejši z dodeljevanjem bolniških staležev. Tudi plačevanjegla-varine utegne zdravnike spodbujati, da pacientom raje ustrežejo z bolniško, da bi jih obdržali.
Stroga invalidska komisija
"Razlog za povečevanje bolniške odsotnosti je tudi v strož-
Iem pristopu invalidskih omisij," nadaljuje Ivica Matko. "Zlasti kranjska je znana po tem, da dokaj restriktivno ocenjuje, ali je človek zrel za invalidsko upokojitev ali še sposoben dela. Invalidskega statusa ne poda, številni delavci pa so ob zdravniško ugotovljenih kroničnih obolenjih več odsotni z dela. Tretji sistemski razlog, ki gre v škodo delodajalcev, pa zadeva obračun bolniškega staleža. Do 30 dni gre v breme delodajalca, nad 30 dni pa stroške plača zdravstvena zavarovalnica. O slednjem odloča posebna zdravniška komisija, ki zastopa zavarovalnico in njene interese. Dogaja pa se tudi, da pacienti pred 30. dnem prekinejo bolniški stalež za nekaj dni in ga potem pod enako diagnozo spet nadaljujejo. Pred uvedbo nove zdravstvene zakonodaje je take primere pokrivalo obvezno zdravstveno zavarovanje, zdaj
Ca gredo kljub enaki diagnozi v reme podjetja. Če delodajalci že ne dosežemo, da bi zdravstveno zavarovanje prevzelo stroške vseh bolniških odsotnosti, pa bi bilo prav, ko bi se vsaj v takih primerih, kot je prekinuetv bolniške, lahko vzpostavilo prejšnje stanje."
V Savi so pred časom uvedli tudi laični nadzor bolniškega staleža. Kontrolor v skladu z navodili delodajalca in lečečega zdravnika nadzira, ali človek, ki je na bolniški, ravna v skladu z zdravnikovimi navodili, ah pa bolniško odsotnost izkorišča za kaj drugega. V slednjih primerih delavčevi nadrejeni ukrepajo v skladu s pooblastili. • D.Z.ŽIebir
Na Planini pri Rakeku nočejo skupnosti za zdravljenje narkomanov
Kakšna bo usoda skupnosti pri Sv. Duhu?
Ljubljana, 1. februarja - Potem ko se je zaradi nasprotovanja krajanov Planine zapletla usoda centra za zdravljenje odvisnosti od drog, je vprašljiv tudi razvoj enakega centra Pri Sv. Duhu. Na Planini, kjer je slovenska Karitas ob podpori državnih institucij, želela razviti prvo komuno za zdravljenje odvisnosti od mamil Srečanje v Sloveniji, naj bi se naselili fantje, pri Sv. Duhu pa dekleta.
32 slovenskih narkomanov |e že zdravi v komunah Ječanje v Italiji, ki jih je pred več leti začel don Pier-,r»o Gelmini. Planina naj bi Postala prva tovrstna skupnost v Sloveniji, polagoma pa bi se razvili tudi drugi centri za zdravljenje odvisnosti v Sloveniji. Na Gorenjskem je ena takih lokacij samostan pri *v- Duhu, kjer bi se zdravila dekleta. Kakšna bo usoda te skupnosti, potem ko so krajani Planine preprečili nastanek prve, smo povprašali Žarko Brišar Slano, svetovalko ministrstva za zdravst-vo in sekretarko republiškega
odbora za izvajanje nacionalnega programa preprečevanja zlorabe mamil v Sloveniji.
"Želimo sicer, da bi center Sv. Duh pri Škofij Loki začel čimprej delati. Toda zaradi dogodkov na Planini zastaja tudi vzpostavitev dekliške skupnosti Srečanje, ki je bila predvidena pri Sv. Duhu. Skupina fantov, ki naj bi pomagala pri adaptaciji hiše na Planini, naj bi, potem ko bi tam končala delo, začela urejati tudi center za dekleta pri Sv. Duhu. Na odboru za izvajanje nacionalnega programa preprečevanja mamil v Sloveniji smo se ta teden
dogovorili, da v naslednjih dveh mesecih intenzivno delamo na tem problemu, pos-
Eešeno iščemo lokacije, kjer i lahko čimprej vzpostavili centre za zdravljenje odvisnosti. Iščemo okoliše, kjer bi bili tudi ljudje pripravljeni sprejeti narkomane. Ljudem skušamo posredovati tudi čimveč informacij, za kakšne
skupnosti pravzaprav gre, natanko pa skušamo domisliti tudi finančne in pravne rešitve. Gre namreč tudi za to, kako v prihodnje pristopiti do problemov, ki so se pojavili ob nastajanju prve slovenske skupnosti Srečanje, ali je za take odločitve potreben referendum, in podobno." • D.Z.ŽIebir
Občina Skofja Loka ni Planina
Dogodki v Planini imajo po besedah predsednika izvršnega sveta občine Skofja Loka Vincencija Demšarja med ljudmi velik odmev. Na torkovi seji je namreč Poročal, da ga je klicala vrsta ljudi s predlogi o tem, kje vse bi lahko v tej občini ponudili prostor Don Piennovi terapevtski skupini zdravljenih narkomanov, že dogovorjeni prostori pn Sv. Duhu za dekliško tovrstno skupino m Pristanek te krajevne skupnosti pa pričajo, da je odnos do te dejavnosti drugačen, brez predsodkov m bolj solidaren. Med idejami o možnih drugih prostorih se je znašlo tudi Tavčarjevo Visoko, za katerega iščejo v Skorji Loki novega gospodarja že več let brez uspeha, vendar so ocenili, da za ta namen le ne bi bilo primerno. Pač pa je v počini nekaj drugih predlogov za objekte, ki niso ttkoriščeni, zato so se odločili, da možnost uporabe za rehabilitacijo narkomanov čimprej proučijo. • S. Z.
Po novem štipendijskem cenzusu
Petina prosilcev brez štipendij
Kranj, 4. februarja - Štipendisti, ld jim po novem (omiljenem) cenzusu spet pripadajo republiške štipendije, so večidel že
Rrejeli odločbe o njih, prihodnji teden pa dobijo tudi denar, la Gorenjskem pripada štipendija 812 prosilcem, ld so bili jeseni odklonjeni, na novo pa je ob ponovljenem razpisu v januarju prosuo za štipendijo 215 dijakov in študentov.
Na Zavodu za zaposlovanje v Kranju ocenjujejo, da bo štipendija odobrena približno polovici prosilcev, ki so se na novo pojavili na januarskem razpisu. Jeseni so na Gorenjskem odobrili 4487 štipendij, s katerimi so ugodili preibližno dvema tretjinama prosilcev. Po ponovljenem razpisu bo ob milejšem cenzusu pravico do štipendije uživalo 5300 dijakov in študentov, to je 79 odstotkov vseh, ki so zanjo prosili, so nam povedali na kranjskem zavodu za zaposlovanje. Petina prosilcev tudi po novem cenzusu ostaja brez štipendije. Pri zavodu za zaposlovanje pravijo, da pač presegajo tudi novi cenzus, nekateri pa so odklonjeni, ker ne izpolnjujejo ostalih pogojev, denimo o rednem šolanju.
Nesojeni jesenski štipendisti, ki so jih januarja obravnavali brez dodatnih vlog po uradni dolžnosti, že dobivajo odločbe o štipendijah. Izplačali jim jih bodo 10. februarja, hkrati pa naj bi dobili tudi pripadajoči poračun, dijaki od septembra, študentje od oktobra. Na kranjskem zavodu za zaposlovanje so nam povedali, da zneski ne bodo kdove kako visoki, saj je štipendistov, ki jim je odobrena osnovna štipendija, malo.Večina je namreč takih, ki so upravičeni do stroškov prevoza in bivanja, ker se šolajo izven kraja stalnega bivanja. Zavod za zaposlovanje na račun 812 novih (starih) štipendistov potrebuje nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev denarja več kot prejšnji mesec. • D.Z.Žlebir
Jeseniška bolnišnica, zakaj pa ne!
Zdrav človek o bolezni in zdravljenju običajno ne razmišlja. Ne more pa se izogniti pripovedovanju tistih, ki so svoje telave ie reševali v bolnišnicah in njihovem mnenju o tem, katera od teh ustanov je dobra in katera ni.
Ko sem sama prvič v življenju, stara sem 48 let, rabila hitro zdravniško pomoč s kirurško intervencijo, sem se vseh teh govoric tudi spomnila. Kljub temu da je jeseniška bolnišnica po pripovedovanju veljala za povprečno zdravstveno ustanovo, sem se odločila za zdravljenje na Gorenjskem Moja izkušnja v času hospitalizacije pa se tako zelo razlikuje od tistega, kar so mi pripovedovali znanci, da se mi zdi prav, da zanjo izvedo tudi drugi.
O operaciji ne bom veliko pisala, le toliko, da so mi zahteven kirurški poseg (hemia disci) opravili tako, da sem prepričana, da ga bolje ne bi nikjer drugje, ne doma in ne v tujini. Pred operacijo je bila leva noga popolnoma neobčutjiva za reflekse, desna delno poškodovana: dan po operaciji pa sem samostojno brez bergel lahko naredila prve korake, seveda tudi brez bolečin. Za to strokovno, odlično opravljeno delo, želim dr. Rjazancevu in kirurški ekipi dati vse priznanje.
V bolnišnici sem bila dva tedna in sedaj vem, da je zdravnik -kirurg tisti, ki opravi najzahtevnejše delo, vendar pa je uspešno zdravljenje v veliki meri povezano z delom ostalega medicinskega osebja, predvsem sester, s katerimi ima bolnik stalni stik in so tiste, ki morajo z njim deliti vse težave. Vse osebje kirurškega oddelka je bilo profesionalno, prijazno in razumevajoče. Nejevolje, odreza-vosti ali neznanja nisem opazila. V bolnišnici sem se počutila varno. Zdravnikom, sestram in strežnicam se iskreno zahvaljujem za vso skrb in jim želim uspešno delo še naprej. Olga Ipavec, Tržič
gorenjski tisk
p. o.
Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Zoisova ul. 1, Kranj, razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer:
DIREKTORJA PLANSKO RAZVOJNEGA PODROČJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe
§rafične, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah in znanje enega svetovnega jezika.
Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja 4 leta.
Kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, naj v roku 8 dni od objave pošljejo prijave z dokazili na naslov Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Zoisova ul. 1, Kranj, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 8 dni po izbiri.
po&fmce \i
ZDRAVILIŠČU LAŠKO
od 19.2. do 26.2.1994 in od 26.2. do 5.3.1994
Radi bi vas opozorili na izredno ugodno ponudbo naših 21 -dnevnih programov
v mesecu februarju - v tem času VAM PODARJAM01 teden bivanja.
Program vsebuje:
• 7 polnih penzionov •kopanje v termalnem bazenu •telovadbo
Cena: 24.000 SIT v hotelu in Zdraviliškem domu in 19.000 SIT v depandansi Debro, upokojenci imajo 10% dodatni popust Družinski popusti:
• otroci od 2 do 14 let - 50% popust (polovična porcija hrane in s starši v sobi),
• drugi otrok v družni do 14 let CJRAT1S.
Vtem času je možen nakup naših storitev v paketu 5=4 (plačate 4 storitve, izkoristite 5, izbirate med masažo, savno, solarijem in zeliščno kopeljo). V želji, da bi se pri nas prijetno počutili, bomo poskrbeli tudi za zanimive in zabavne popoldneve in večere.
Pokličite nas na tel. št. (063)731-336
ALAS4
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1992- 1993 V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja oblikovalec Janez Suhadolc. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik akad. slikarke Irene Jeras - Dimovske. V Kafe galeriji Pungert je na ogled razstava akad. slikarja Zmaga Puharja in kiparja Petra Kukovice. V restavraciji Jasmin razstavlja keramične slike Skušnjava Vlado Novak iz Petrovč. V knjižnici kranjske Gimnazije je do konca meseca na ogled razstava slik slikarke Eve Scagnetti -Gerkman. V Hotelu Bellevue na Šmarjetni razstavlja akad. slikar Boni Cen. V obnovljeni dvorani Kulturnega doma v Stražišču razstavlja slikar Marjan Belec
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža je na ogled 2. del društvene razstave barvnih fotografij fotografskega društva Radovljica.
SKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled fotografska razstava Predpremiera avtorja Janeza Pelka. Ilustracije svetopisemskih zgodb, delo akad. slikarke Marije Prelog, so na ogled v Knjižnici I. Tavčarja.
TRŽIČ - V Jožefovi dvorani razstavlja akvarelni opus Pregnetena materija akad. slikar Herman GvardjanČič.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili Matije Logarja Dosje - za abonma petek I, konto in izven. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za abonma sobota I, konto tn izven. V torek, 8. februarja, ob 19.30 bodo ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja Revizor 93 - za izven in konto. V petek, 11. februarja, bodo Revizorja 93 ob 10. in 19.30 uri ponovili za izven in konto. V soboto, 12. februarja, ob 19.30 bodo predstavo Matije Logarja Dosje ponovili za abonma sobota II, konto in izven.
KRANJ: LUTKE - Na sobotni matineji v A «jp^ ^ Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ^rw^BffW OD 10- uri nastopilo Gledališče Papilu z igrico
^^4j>'i|i JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem
salonu Dolik bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave slik akad. slikarjaLeona Koporca. V krajšem kulturnem programu bo nastopil pianist Primož Kerštajn.
V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo Rimsko steklo Iz Argyrumtuma. Razstavo bosta predstavila direktor Arheološkega muzeja Zadar Mirko Jurič in avtor razstave Ivo Fadič, odprl jo bo jeseniški župan Božidar Brudar.
BOH: BISTRICA: PREDSTAVA - V domu Joža Ažmana bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopilo Gledališče čez cesto z grotesko Jama.
SMLEDNIK: PROSLAVA - V smledniški župnijski cerkvi bo v nedeljo, 6. februarja, ob 15. uri prireditev v čast kulturnega praznika.V programu sodelujejo: cerkveni in mladinski pevski zbor župnije Smlednik, Lovski pevski zbor Medvode, otroški pevski zbor in recitatorji OS S. Jenko Smlednik, dramski igralec Jože Logar in vrsta mladih glasbenikov.
RADOVLJICA: ISKANJE PREŠERNA - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo risb Vladimirja Lakoviia na temo Iskanje Prešerna. Ob otvoritvi bo igralka Milena Grm v sodelovanju z glasbenim ustvarjalcem Ladom Jakšo interpretirala Prešernove Sonete nesreče.
BLED: FOTORAZSTAVA - V prostorih SRC v Grimščah pri Bledu bodo v ponedeljek, 7. februarja, ob 17.30 odprli fotografsko razstavo avtorja Tomaža Kunsta z naslovom Ujeta lepota. Razstavo bo odprl župan radovljiške občine Vladimir Černe, v programu pa bodo sodelovali učenci Glasbene šole Radovljica.
PODNART: OB PRAZNIKU - V Domu kulture v Podnartu bo jutri, v soboto, ob 19. uri prireditev, na kateri sodelujejo: otroški pevski zbor OŠ S. Žagarja Lipnica, KUD OŠ S. Žagana Vigenjc, mladinski pevski zbor OŠ S. Žagarja in moški pevski zbor DPD Svoboda Podnart.
BOH. BISTRICA: PREDSTAVA - V kulturnem domu v Stari Fužini bo v nedeljo, 6. februarja, dramska skupina DPD Svoboda Boh. Bistrica uprizorila igro Vzorni soprog.
SKOFJA LOKA: KONCERT - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 19. uri, koncert opernih arij, na katerem se bosta predstavila tenorist Janez Lotrič in pianist Tone Potočnik. Na sporedu bodo arije iz znanih oper Foersterja, Donizettija, Verdija, Puccinija, Offenbacha, Gounoda in Flotowa. Tenorist Janez Lotrič, rojen v Železnikih, sicer nastopa v naslovnih vlogah v opernih hišah in na koncertnih odrih Slovenije, HrvaŠke, Avstrije, Nemčije, Švice, Češke, Slovaške in Italije. Petkov koncert bo prvi nastop obeh umetnikov pred loško publiko.
SELCA: OB PRAZNIKU - V Krekovem domu bo danes, v
getek, ob 19. uri odprtje razstave del likovnih ustvarjalcev: ojana Berceta, Štefana Bertonclja, Rada Čenčiča, Milana Gogale in Jožeta Tuška. V nedeljo, 6. februarja, ob 18. uri bo v počastitev kulturnega praznika študentska literarna skupin a-Tolmuni v literarnem večeru predstavila Sonetni venec pesnika Franceta Balantiča.
ŽELEZNIKI: PROSLAVA - V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 20. uri v organizaciji KUD France Koblar, Mešanega pevskega zbora Domel in OŠ Železniki proslava ob prazniku z naslovom Pesniku.
CERKLJE: ŽUPANOVA MICKA - Dramska skupina OŠ Davorin Jenko bo v nedeljo, 6. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Cerkljah ponovila veseloigro A. T. Linharta Županovo Micko. Igro je režiral Ciril Mrgole. (J. Kuhar)
BRNIK: PROSLAVA - V Gasilskem domu na Sp. Brniku bo v nedeljo, 6. februarja, ob 17. uri prireditev s petjem in deklamacijami v počastitev kulturnega praznika. Organizira jo KUD Krvavec Sp. Brnik.
POLJANE: KOROŠKI GLEDALIŠČNIKI - V nedeljo, 6. februarja, ob 16. uri bo v Kulturnem domu gostovala gledališka skupina Kulturnoprosvetnega društva iz Sel na avstrijskem Koroškem s komedijo Veter v vejah Sasafrasa, v režiji Francija Končana.
PREDDVOR: GOSTOVANJE - Dramska skupina KUD Velesovo bo jutri, v soboto, ob 19.30 nastopila v preddvorskem Kulturnem domu z burko Ervina Fritza Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi.
KOKRICA: GOSTOVANJE - Dramska skupina KUD Velesovo bo s Fritzovo burko Ta veseli dan alt Cefizelj se Ženi nastopila v nedeljo, 6. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici.
Ob 500-letnici frančiškanskega samostana v Kamniku
V V
BOGATA KNJIŽNA ZAPUŠČINA
Kamnik • Konec preteklega meseca je bila v Kamniku sklepna slovesnost ob petstoletnici frančiškanskega samostana. Ob obletnici so stavbo samostana temeljito prenovili, uredili galerijo slik in knjižnico, ki hrani mnogo knjig zavidljive starosti.
Bogastvo stare knjižnice, kjer so zbrane samo knjige, natiskane do leta 1800, zadnji dve leti ureja prof. Jaro Dolar. V na novo urejenem prostoru je zbral vse primerke, ki jih je dolga leta hranil samostan, preverja in brska po dvestopetdeset let starem katalogu, klasificira in označuje tisto, kar je bilo na naših tleh moč prebrati od leta 1450 naprej.
"Najzanimivejših je seveda vseh sedemnajst inkunabul, ki jih hranimo tukaj. To so tako imenovani prvotiski, ki so jih patri leta 1493 prinesli s seboj. Nastale so med leti 1450 in 1500, tiskane na poseben način in zelo skrbno sestavljene. V
glavnem gre seveda za vsebine verskega značaja, kot so na primer Dekretalije Bonifacija VIII., to so papeževa navodila s komentariji, ki na svetu obstajajo samo v šestih izvodih," pojasnjuje najodličnejše
Erimerke stare frančiškanske njižnice prof. Jaro Dolar in dodaja, da so vse inkunabule natančno popisane v posebni publikaciji, tako da je onemogočena vsakršna nezakonita preprodaja omenjenih dragocenosti.
Sicer pa samostanska knjižnica hrani še mnoge druge zanimive in celo znamenite knjige. Takšne, kot je Dalmatinova Biblija iz konca šestnajstega stoletja, pa edini slovenski
tekst, napisan v glagolici; leta 1570 ga je nekdo pripisal na platnice ene od knjig, videti je moč prvo izdajo Pohlinove slovenske slovnice in še marsikaj. Tudi knjige starih alkimistov, pri katerih prof. Dolar poudarja, da niso le želeli napraviti zlata in srebra iz neplemenitih kovin, temveč so verjeli tudi v razvoj plemenitega človeka, prinesene pa so iz gradu Strmol, kjer so ti zgodnji predhodniki kemikov delali poskuse. Tištim, ki jih ta del kulturne zgodovine zanima, prof. Dolar dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, pokaže knjižna bogastva. Sicer pa je stara zbirka le del samostanske knjižnice, ki sicer šteje več kot
pet tisoč knjih iz najrazličnejših področij. V prihodnje namera; vajo vrata samostana odpreti širši javnosti, ki si bo tako lahko ogledala tudi galerijo, in lepo zbirko samostanskih slik.
Prenova frančiškanskega samostana v Kamniku je bila drag in zahteven projekt, vreden en milijon 800 tisoč nemških mark, ob pomoči Občine Kamniki in Ministrstva za kulturo ter sponzorjev realiziran v manj kot letu dni. Skupaj z obnovljenim sa^ mostanom so te dni javnosti predstavili tudi zbornik referatov, ki obravnavajo del zgogo-vine samostana z zgodovinskega in kulturnega vidika.
• M.A.
PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU
Tako, kot je ob slovenskem kulturnem prazniku že običajno, se je februar začel s kulturnimi prireditvami, ki se bodo nadaljevale še ves mesec na šolah, v krajevnih skupnostih in drugod. V posameznih občinah pa so ob prazniku pripravili nekaj
pomembnejših in že tradicionalnih prireditev v čast praznika.
KRANJ
Osrednja prireditev v kranjski občini bo današnji koncert Pihalnega orkestra slovenske policije pod vodstvom Milivoja Šurbka v Kinu Center. Na prireditvi, ki bo ob 20. uri, bo govoril Peter Orehar, predsednik Izvršnega sveta SO Kranj. V obnovljeni dvorani KS Stražišče se končuje tradicionalni kulturni teden in sicer z jutrišnjim koncertom ob 19. uri, na katerem nastopajo Pevski zbor Libertas, Moški pevski zbor Šmartin in Ženski pevski zbor Dupljanke.
Ob prazniku tudi letos ne bodo izostale tradicionalne prireditve, s katerimi se mesto in Kranjčani poklonijo pesnikovemu spominu.V ponedeljek, 7. februarja, ob 17.30 bo v Prešernovem gaju svečanost Trenutek tišine, na kateri bo ob nagovoru prof. Franca Drolca nastopil APZ France Prešeren. Podoknice bo pol ure kasneje pred Prešernovo hišo zapel Mešani pevski zbor Iskra Kranj, zaključek pa bo pri pesnikovem spomeniku pred Prešernovim gledališčem ob 18.20, ko bo zapel še Moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis.
Na sam praznični dan 8. februar bo poleg molitvenega maratona za mir v Bosni in Hercegovini v župnijski cerkvi in rekreacijskega Prešernovega teka tudi akademija v župnijski dvorani in sicer ob 19. uri. Pel bo Komorni zbor Gallus Kranj.
Tržič - V galeriji Kurnikove hiše danes zvečer odpirajo razstavo slik Umetnikove podobe slikarja Andreja Dolinarja. Avtor se predstavlja z najnovejšim ciklom Prešernovih
Kdob in krajev povezanim s pesnikom od Vrbe, cerkve sv. arka, pesnikove domačije in drugo. Vrsti že znanih pesnikovih podob se zdaj pridružuje še Dolinarjevo videnje pesnika, mladostno pogumnega, herojsko lepega.
V Kinu Center pa bo ob 20. uri zanimiva predstavitev dokumentarnih filmov o Kranju iz obdobja 1926 -1940 avtorjev Metoda in Milke Badjura. Petim Badjurovim filmom bo sledil še Beštrov film o Kranju iz obdobja 1925 - 1930 in zvočni
dokumentarni film Triglav filma o Francetu Prešernu 1849-1949. Filme je prispeval Slovenski TRZIC filmski arhiv.
Mestnem trgu. V upravni stavbi Občine Škofje Loka bodo ob 17-uri odprli razstavo Lojzeta Tar-file. Slikarja bo predstavil Andrej Pavlovec, na citre bo igrala Marina Katrašnik. Dve prireditvi bosta v atriju SDK na Mestnem trgu. Uri pravljic bo ob 17.30 sledila glasbena prireditev Besede in note. Sodelujejo glasbeniki Uroš in Domen Rakovec, Marko in Rok Kranjc ter pesniki Ajda Balderman, Agata Trojar in Nejc Bernard. V galeriji Ivana Groharja bodo ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarke Mire Pregelj. Prireditve se bodo zaključile z večerom opernih arij v kapeli Loškega gradu, nastopila bosta tenorist Janez Lotrič in pianist Tone Potočnik. Med razstavami je treba omeniti tudi knjižno razstavo Prešemiano v knjižnici Ivana Tavčarja, ki bo na ogled do konca meseca in Pa dan odprtih vrat knjižnice, ki bo v ponedeljek, 7. februarja. * L.M.
VRBA
V Prešernovi rojstni hi^1 prireja Muzej Jesenice srečanje z igralko in pevko Jerico Mrzel Prireditev bo v torek, 8. februarja, ob 18. uri.
Gorenjski glasbeniki
SOLISTI IN ORKESTRAŠI
Že tradicionalni vsakoletni letni koncert Simfoničnega orkestra ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole z njihovim pedagogom, umetniškim vodjem, dirigentom ter profesorjem Tomažem Habe-tom je tokrat minil spet "v podvečer slovenskega kulturnega praznika". Zapis ali neke vrste kritiški torzo pa je nastal zaradi precej opažene vloge gorenjskih solistov in precejšnjega števila članov orkestra prav z Gorenjske. V delih Stanka Premrla, Kamila Maska, Frana Gerbiča, Josipa Michla, Vvblfganga Amadeusa Mozarta, Janeza Krstnika Dolarja, Janeza Gregorca in Ludwiga van Beethovna smo najprej med solopevci slišali sopranistko Alenko Mezek, v Mozartovem dvojnem klavirskem Koncertu v
Es-duru (KV 365) se je ob partnerju Blažu Puciharju razigrala tudi   SKOFJA LOKA
RADOVLJICA
Osrednja občinska prireditve o prazniku bo v Bohinjski Bistrici in sicer v torek, 8. februarja, ob 19. uri v Domu Joža Ažmana. V programu je otvoritev razstave del slikarke Irene Gutt-Gregorič, nastop Folklorne skupine Bohinj, MPZ Bohinj in Otroške dramske skupine Bohinj. Slavnostni govornik bo radovljiški župan ing. Vladimir Černe. Spored bo povezovala Anica Bajt. Prazniku je posvečen tudi literarni večer v dvoranici radovljiške knjižnice in sicer v torek, 8. februarja, ob 19.30; prireditev so pripravili dijaki 4. letnika kranjske Gimnazije.
mlada kranjska solistka Katja Frelih, v Dolarjevi Sonati a 10 je odlično igral prvo trobento tudi Kranjčan Matej Rihter, pa še bi lahko iskali, našli in našteli v vrstah Simfoničnega orkestra SGBŠ
Ervo oboistko (Špela Knoll), ki je Kranjčanka, pa flavtistko (Lizo lawlino), ki je (Škofjeločanka),...
Tudi pedagog orkestra in dirigent Tomaž Habe se je sedaj po dveh letih vodenja tega ansambla spet izkazal za pretanjenega bralca zahtevnih in številnih partitur. Tudi Habe prihaja na ljubljanske glasbene odre z gorenjskega obrobja - iz Domžal. Tako lahko v nadaljevanju šolanja, saj je šlo vendarle za srednješolski (nepoklicni) simfonični orkester, pričakujemo nadaljnjo rast gorenjskega glasbenega šolstva, saj je povsem evidentno, da je njihova uvrstitev najprej in največ zasluga vseh (gorenjskih nižjih) glasbenih šol. • F. K.
Prireditve ob prazniku so v škofjeloški občini združili pod naslovomŠkofjeloški magistrale. Med prireditvami bodo danes, v petek, kar štiri likovne, časovno pa so otvoritve razporedih tako, da se jih bo mogoče udeležiti vseh. Na OŠ Petra Kavčiča bodo ob 16. uri odprli razstavo likovnih del učencev, podobna razstava, z udeležbo učencev škofjeloških osnovnih šol pa bo ob 17. uri v Žigonovi hiši na
Prireditve ob prazniku se začenjajo danes, v petek, ob Ij-uri z otvoritvijo razstave Umetnikove podobe avtorja Andrej? Dolinarja iz Gradca v galerij1 Kurnikove hiše. Na otvoritvi bo nastopil Kvintet bratov Zupan-
V prostorih OŠ Bistrica b° danes, v petek, ob 19. uri XU* občinska pevska revija Trzi poje, na kateri bo nastopilo Šes pevskih skupin: Komorni zbor Peko, Dekliška vokalna skupin* Rosa, kvintet bratov Zupan »n kvintet Pueri Cantorum, M"^ Društva upokojencev in Cerkve' ni pevski zbor Ignacij Hladni«'' Na prireditvi bo slavnostni %°" vornik Vojko Stopar, organi?.3' cijski tajnik ZKO Slovenj Prešernove pesmi bo recitir^ Marina Bohinc, prireditev " povezoval Janez Kikel
V Domu Krajanov v Lomu D . Lumen jutri, v soboto, ob 17-pripravil recital ob glasbi, PoD^ vih pa ga bodo v ponedeljek, . ■ februarja, ob 20. uri v kinu Trz» pred projekcijo slovenskega 11 ma Morana, ki ea gledalce" poklanjata ZKO Tržič in Kino podjetje Kranj. . a
v sredo, 9. februarja, JJjj tržiška knjižnica dan odp«11 vrat, tržiški muzej pa je pripf .j vil za dogovorjene skupine tu program Po Prešernovih stop»n jah v Tržiču in oglede razstav-
GOSPODARSTVO
UREJA MARUA VOLČJAK
Gospodarska gibanja na Gorenjskem v lanskem letu
Proizvodnja oživlja, čeprav prodaja še ni dobra
Živahnejša proizvodnja utegne spodbuditi investicije, vplačila zanje že naraščajo.
Razen jeseniške občine so imele v desetih mesecih lanskega leta vse gorenjske občine presežek v blagovni menjavi s tujino. Izvoz v tujino so v primerjavi z enakim razdobjem leta poprej povečali v treh občinah in sicer v jeseniški za 10,3 odstotka, v škofjeloški za 10,1 odstotka in v radovljiški za 4,1 odstotka. Vse bolj pa upada izvoz driave bivše Jugoslavije, lani ob polletju je imel samo še 13-odstotni delež, po desetih mesecih pa 12,4- odstotni delel
Kranj, 2. februarja - Kranjska podružnica SDK je pripravila informacijo o gospodarskih gibanjih na Gorenjskem in po občinah v lanskim enajstih mesecih, manjka torej december, vendar ie slika za lansko leto že dokaj jasna. Industrijska proizvodnja je oživela, čeprav prodaja doma in na tujem se ni povsem zadovoljiva, njeno oživljanje pa utegne spodbuditi nov investicijski ciklus, saj stvarno naraščajo vplačila za gospodarske investicije. Gorenjsko gospodarstvo se še vedno lahko ponaša z rezultati blagovne menjave s tujino, izvozno uspešnejši kot leto Pjjp^ej so bih zlasti v jeseniški občini, uspešni pa tudi v škofjeloški
Lani je na Gorenjskem prišlo do oživljanja industrijske proizvodnje, še ob polletju je bil obseg za 2,6 odstotka manjši *ot leto poprej, v devetih mesecih pa je bil že večji in sicer za 0,7 odstotka, v enajstih mesecih pa je bil večji za 2,2 odstotka.
Boljše proizvodne rezultate so lani dosegli v treh gorenjskih občinah, v škofjeloški je bil Porast kar 10,6-odstoten, v Jržiški 2-odstoten in v kranjski 0,5-odstoten.
, Gorenjski proizvodni rezultati so bili boljši kot slovenski, saj je bila slovenska industrijska
[»roizvodnja v enajstih mesecih anskega leta za 3,4 odstotka manjša kot v enakem razdobju leta poprej.
Izvozni uspehi podjetij iz škofjeloške občine
Gorenjsko gospodarstvo se lahko tako kot že vrsto let pohvali z rezultati blagovne Menjave s tujino. Skupni izvoz je v desetih mesecih lanskega jeta znašal 647 milijonov dolarjev, kar je bilo za 6,3 odstotka manj kot v enakem razdobju leta poprej, vendar je vrednost izvoza kar za 44,4 odstotka Presegla vrednost uvoza in gorenjsko gospodarstvo je ustvarilo precejšen presežek. Za slovensko gospodarstvo pa je bil v tem času značilen primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino, skupni slovenski izvoz pa je upadel za 11,8 odstotka.
Izvozni rezultati so bili po
tosameznih občinah različni, [spešnejši kot leto poprej so bih zlasti v jeseniški občini, zelo Uspešni pa v škofjeloški občini. Skupni izvoz podjetij iz škofjeloške občine je znašal 151 milijonov dolarjev, kar pre-
dstavlja 233 odstotka gorenjskega izvoza, hkrati pa so ustvarili zelo velik presežek, ki je znašal 63,2 milijona dolarjev in predstavljal 32 odstotkov gorenjskega presežka. Podobno velja tudi za radovljiško občino, ki je ustvarila 12,2 odstotka gorenjskega izvoza in skoraj dvakrat toliko izvozila kot uvozila.
Naložbe v industrijo naraščajo
Oživljanje industrijske proizvodnje utegne spodbuditi tudi nov investicijski ciklus, kar je toliko bolj verjetno, ker je letos stekel proces privatizacije, ki je bila doslej v tem pogledu velika ovira. Tu so tudi revizije.SDK je doslej že revidirala 11 velikih in srednjih družbenih podjetij, v teku pa je 12 revizij.
V enajstih mesecih lanskega leta je SDK zabeležila za 7,6 milijarde tolarjev investicijskih vplačil, kar je za 101,2 odstotka več kot v enakem razdobju leta poprej. Pri tem je zanimivo, da so bila vplačila za gospodarske
investicije višja za 115,7 odstotka, vplačila za negospodarske pa za 16,2 odstotka.
V enajstih mesecih leta 1992 so imele gospodarske naložbe na Gorenjskem 85,5-odstoten delež vseh, v enajstih mesecih lanskega leta pa se je njihov delež povzpel na 91,6 odstotka. Vsekakor pa je to veliko bolje kot v Sloveniji, kjer je delež gospodarskih naložb 79,8-od-stoten.
Na Gorenjskem je po dolgem času povečanje naložb posledica povečanja investicijske dejavnosti v industriji, kjer je delež najbolj porasel in sicer z 14,6 odostotka v letu 1992 na 17,8 odstotka lani.
Likvidnostne razmere so še naprej slabe, čeprav se stanje razpoložljivih sredstev na Uro računih izboljšuje. Ob koncu lanskega novembra je Imelo več kot pet dni Uro račun blokiran 209 pravnih oseb za povprečni znesek 14 milijonov tolarjev. V podjetjih, ki so imela težave z likvidnostjo, je bilo zaposlenih 8.447 ljudi Od 179 podjetij, kije imelo žiro račun blokiran 30. novembra, jih je 67 izpolnjevalo pogoje za stečaj. Ob koncu lanskega decembra pa Je bilo za stečaj godnih že 93 podjetij od skupno 180, ki so imele na silvestrovo blokiran žiro račun.
Prehitra javna poraba, plače
Bolj kot celotni promet na žiro računih gospodarstva (skupni prejemki in skupni izdatki) so v enajstih mesecih lanskega leta porasli izdatki za javno porabo. Stvarno je bila višja za 8,3 odstotka, zlasti zaradi kar 17,3 odstotka višjih vplačil za pokojninsko-inva-lidsko zavarovanje.
Že nekaj časa pa je jasno, da so z vajeti ušle tudi plače. V podatke, ki jih bomo navedli, pa še ni vključen decembrski skok, ki ie na državni ravni potolkel dosedanje rekorde. V enajstih mesecih lanskega leta so v gospodarstvu plače nominalno porasle za 41,8 odstotka, kar je bilo za 7,6 odstotka nad rastjo življenjskih stroškov oziroma za 10 odstotkov nad ocenjeno rastjo inflacije. V negospodarstvu, torej v družbenih dejavnostih, pa je bila realna rast plač še večja, kar 19-odstotna, pri drugih v negospodarstvu pa 18,2-odstotna.
Tolikšno povečanje kupne moči ob hkratnem povečanju javne porabe, zna letos ogroziti sicer v zadnjih mesecih lanskega leta precej uspešno brzdano inflacijo. Škoda bi bila toliko večja zato, ker bi visoka inflacija začela ogrožati gospodarstvo, ki po vseh pretresih in negotovostih v zadnjih letih nujno potrebuje stabilne ekonomske razmere. • M. Volčjak
Odgovor
Zbornica obrti in podjetništva Tržič nam je v zvezi s Problematiko vrednostnih bonov poslala še odgovor Banke Slovenije z 28. januarja letos, z naslednjo vsebino:
Nafe pojasnilo glede plačila z °m H ie seveda nanašalo na Potencialno možnost izdajanja plačevanja z njimi ob predpostavki, da gre za prosto Pogodbeno voljo vseh udeleženih strani. Drugo pa je seveda vprašanje, kadar gre za vzpos-tavitev razmerja prisilne narave, to je, kot v dopolnjenem vprašanju navajate, da zaposlenim delavcem izplačevalci vsiljujejo °one kot nadomestilo za izplačilo dela plače v tolarjih, verjetno v dogovoru s posameznimi trgovskimi podjetji, kar pa je po našem mnenju nedopustno in nezakonito iz dveh razlogov. yi tem Vas moramo opozoriti, do je naše mnenje seveda neob-vezno, saj so za urejanje in sPremlianje tega področja pristojni drugi organi in institucije, W so prav tako pristojni tudi za Morebitno ustrezno ukrepanje.
Predpisi, ki urejajo področje Pridobivanja in izplačevanja Plač in drugih prejemkov ter Plačil za delo (predvsem zakon ° delovnih razmerjih in posamezni tako imenovani intervent-nt zakoni, kot je na primer Z<jkon o načinu obračunavanja (Uradni list RS št. 13/93 in lff93 pa tudi Splošna kolektivna Pogodba za gospodarstvo in
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji) sicer prav izrecno ne določajo, da se plače in drugi prejemki ter plačila izplačujejo v denarju, to je v tolarjih, vendar to smiselno izhaja iz navedenih predpisov, kot tudi izhaja, da je plačilo v denarju edino zakonito predvideno plačilo v razmerjih, ki zadevajo delo. To je v povezavi z zakonom o denarni enoti Republike Slovenije tudi edino možno, saj je po tem zakonu tolar tudi edino zakonito plačilno sredstvo, ki je lahko v primeru plače izplačan upravičencu bodisi kot gotovina ali pa ga izplačevalec nakaže na tekoči račun oziroma hranilno knjižico upravičenca.
Izplačevalec plače in drugih prejemkov in plačil za delo ne more upravičencu izplačevati dolžnega plačila bodisi v celoti ali deloma, na primer v denarnih bonih posameznega trgovskega ali drugega podjetja. Plača delavca je že po naravi stvari namenjena temu, da lahko delavec, seveda v mejah možnosti, uravnava vse svoje življenjske potrebe, na tistih področjih, kjer se srečuje z izdatki Izplačevalec plače zaradi tega ne more delavcu določati ne tega, kaj bo kupil, in ne pri komu bo to kupil, in mu
s tem usmerjati izdatke oziroma potrošnjo. To lahko stori le pri obdarovanjih, kadar jih ima predvidene, na primer pri morebitnih darilih ob novoletnih praznikih.
Potencialno je sicer možno, da bi izplačevalec z izrecnim pristankom delavca temu izplačeval del plače v bonih, vendar mora v takem primeru plačo obračunati in izkazati v tolarjih, ter temu ustrezno tudi obračunati in odvesti predpisane prispevke in šele
potem zmanjšati izplačilo v tolarjih, kar pomeni, da je namesto delavca samega kupil bone, vendar se v takem primeru sreča z vprašanjem, ali ni trgovcu omo-
fočil storiti dejanje nelojalne onkurence, kot to že sami pravilno ugotavljate, predvsem po 3., v zvezi z drugimi členi zakona o trgovini (Uradni list RS št. 18/93), ker se omejuje konkurenca zaradi neenakih pogojev prodaje in posebnega načina prodaje."
GOZDAR, D.O.O. KRANJ
ZAGRAJŠKOVA11, KRANJ.TEL218-798 RSARNA:OLDHAMSKA 1.TEL215-913
ODKUPUJEMO
GOZDNE LESNE SORTIMENTE VSEH DREVESNIH VRST IN KAKOVOSTI
IZVAJAMO
POSEK IN SPRAVILO LESA GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV ZAHTEVNI POSEKI V NASELJIH, PARKIH. IN OSTALA DELA Z DVIGALOM NA VIŠINI DO 18 m.
PREVZEM
GOZDNIH POVRŠIN V UPRAVLJANJE ALI ZAKUP
Mednarodni seminar tehnične pomoči PHARE - EVCA
Strokovna in finančna pomoč malemu gospodarstvu
Bled, 1. februarja - Ta teden poteka na Bledu mednarodni seminar ob začetku programa tehnične pomoči za izgradnjo infrastrukture in usposabljanje petindvajsetih vodij rizičnih skladov in Polojse, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije.
Mednarodni seminar poteka v okviru združenja PHARE in pod EVCA, evropskega združenja za rizični kapital. Slovensko združenje za nzičm kapital pa je izkoristilo prisotnost strokovnjakov s tega področja pri nas in vzporedno organiziralo nacionalni seminar o razvojnih, investicijskih in rizičnih skladih za malo gospodarstvo. Na njem so bili predstavljeni državni in lokalni skladi za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva ter slovenske banke.
SLEVCA, slovensko združenje za rizični kapital je sekcija pri Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo republiškega ministrstva za gospodarske dejavnosti. Vanj je vključenih 13 slovenskih bank, ki imajo oddelke za pospeševanje in kreditiranje razvoja novih programov, največ s področja malega gospodarstva. Kot je povedal minister dr. Maks Tajnikar, tudi predsednik združenja SLEVCA, pri nas z ustanavljanjem, vodenjem in delovanjem rizičnih skladov nimamo niti izkušenj, niti znanj in urejene zakonodaje. Zato je Slovenija članica Evropskega združenja rizičnih skladov, ki naj bi omogočali pospešen razvoj podjetij v rasti in hitrejšo realizacijo novih programov in inovacij.
Kot je na skupni tiskovni konferenci obeh združenj poudaril John Singer, predsednik EVCA, so mala in srednja podjetja tudi v vzhodno in srednjeevropskih državah izredno pomembna, zato v procesih privatizacije potrebujejo tako dolgoročno financiranje kapital kot izkušene strokovnjake s področja managemeta. PHARE program, voden s strani EVCA je tako gibanje za vzpostavitev intenzivnih finančnih pogojev, ne le s strani bank. Kot je dejala Staša Baloh - Plahutnik, državna sekretarka za malo gospodarstvo, pa je seminar na Bledu možnost za izmenjavo izkušenj in ustvarjanja pogojev za ustanavljanje rizičnih skladov tudi pri nas. • M.A., foto: Gorazd Sinik
SKB BANKAM.
PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV
SKB BANKA dd. od 12. 1994 del}« obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi marami:
letna mesečne
obrestna mara		obrestnem
VPOGLEDNA SREDSTVA		
- hranilne vloge	80% mesečne	120%
- žiro računi	stopnje rasti cen	
- računi tuji) Hz. oseb	nadrobno	
-tekoč računi		
- dovoljena prekoračitev	Rp + 15%	2,59%
-nedovoljena		
prekoračitev	Rp + 25%	325%
VARČEVANJE		
• nad 12 do 24 mesecev	R U 10,5%	
•nad 24 do 36mesecev	Rt+11%	
- nad 36 mesecev	Rt* 11,5%	
VEZANI DEPOZITI		
-od31do60dni	Rp + 7,5%	2,06%
- od 31 do 60 dni'		
devizna klavzula	D+10%	
• od$1do90dni	Rp + 8%	210%
• od91do120oni	Rp + 8,5%	2,14%
• od 121 do 180 oni	Rp + 9%	2,17%
- od 181 dri dol leta	Rp+10%	224%
•nad 1 lato	Rt* 10,5%	
-nad 2 leti	Rt+11%	
-nad 3 lata	Rt* 11,5%	
Banka obračunava obresti na konhrmni način.
not 000 rut drotmo ¥ prvNAJarn m*wcv R I* /uf otn ra dtobno v tokočnm /tmmcu 'ft^iz> immk vzav / cb«zno khvzvk>p .OOODEMvtoknki
3W 06flMt1» rTMkl priŠttpt ddstOtHB
0,75 1.00
Pri wtx dk»po/;to* nmd 100.000,00 StT taft* gtedt m vino amka dbprote
- md 100.000,00 do MO 000,00 SIT -mdSOO.OOO.OOStTdo I.OOO.OOO.OOSfT • md 1.000.000,00 SIT
davni pokrovitelj ilovcnkit olimpijskih MMMNlMM
Obiščite nas v:
• poslovni enoti Gorenjska:
• Koroška 5 v Kranju, tal: 064/212-750
• Titov trg 4b v škotji Loki, tal: 064/622955
• ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tal: 064/217-663
- agenciji Radona, šarcarjava 18, tel: 064/ 714-409
• agenciji skofja Loka, Novi svet 22, tal: 064/ 622-567
- agenciji Bled, ljubljanska 4, tal: 064/ 76-044
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
4* NA ŠTIRIH KOLESIH ZAŠČITA POTROŠNIKOV
Prva vožnja
MAZDA XEDOS 9
Mazda ie na lanskem frankfurtskom avtomobilskem salonu predstavila xedos 9, in ga postavila ob kupejevsko limuzino xedos 6. Z novim avtomobilom je Mazda vstopila v razred prestižnih avtomobilov z izjemnimi dosežki na področjih udobja, varnosti in ekologije.
Xedos 9 je logično nadaljevanje xedosa 6, s posebnim poudarkom na elegantni obliki. Xedos 9 je po videzu za spoznanje manj športen od šestice, zato pa so izrazitejše elegantno zaobljene linije z dinamičnimi dodatki in kromirano masko hladilnika. Oblikovalci so zaslužni tudi za izredno aerodinamičnost in celo rekordni količnik zračnega upora med serijskimi avtomobili v višjem razredu.
V xedos 9 bo Mazda vgrajevala dva že znana šestvaljna motorja s štiriventilsko tehniko. Manjši, kakršen se vrti tudi v xedosu 6, ima gibno prostornino 1995 kubičnih centimetrov, največja moč znaša 105 kilovatov (143 KM), vozilo pa doseže najvišjo hitrost 202 kilometra na uro. Močnejši agregat vgrajujejo tudi v modela 626 in MX6, ima gibno prostornino 2497 kubičnih centimetrov, motor doseže največ 123 kilovatov (167 KM), to pa zadostuje za najvišjo hitrost 220 kilometrov na uro in v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom, ki je tudi namenjen temu motorju, 210 kilometrov na uro. Izpušni sistem je očiščen do te mere, da so vsebnosti škodljivih snovi precej pod dovoljenimi mejami po evropskih standardih za leto 1996.
Poleg izjemnega notranjega udobja, je xedos 9 tudi popolnoma opremljen avto. Med varnostno opremo sta zračni vreči za voznika in sopotnika, sistem ABS in bočna zaščita, k udobju pa pripomorejo termostatično uravnavana klima naprava, potovalni računalnik, tempomat, električno vodljivi zunanji ogledali, alarmna naprava, k modelu z močnejšim motorjem pa sodi še naprava proti zdrsavanju gnanih koles, ter v usnje oblečeni sedeži.
Prve avtomobile so pn uradnem prodajalcu Mazda Y.C.C. v Kranju vplačali že tudi prvi slovenski kupci. Xedos 9 2.0i V6 stane z vsemi dajatvami 65.000 mark, xedos 9 2.5i V6 z ročnim menjalnikom 75.000 mark in z avtomatskim menjalnikom 78.000 mark. • M. Gregorič
Spoštovani,
obračam se na vas v zvezi s člankom v decembrski številki VIP glede različnih akviziters-kih akcij po OŠ.
Opisala vam bom naš primer.
Naša prvošolka Katarina je vsa navdušena prinesla iz šole listek z naročilnico za igro K SONCU, ki jo prodaja podjetje UTRIP TRŽIČ, Pot na Bistriško planino 18, Trtic, katerega lastnik je g. Jote Kurnik.
Povedal je, da je igrica čisto poceni, lahko pa tudi napišemo ček brez datuma. Reklamo prilagam. Odšla sem v šolo k učiteljici, ker mi to ni všeč. Učiteljica mi je povedala, da akviziterja niso pustili v razred in da ga je napotila na upravo k ravnatelju. Vrnil se je z zagotovilom ravnatelja, da je šola igrico kupila za podaljšano bivanje in da jo lahko prodaja tudi neposredno med učenci. Učiteljica je bila proti, češ da se bodo učenci lahko igrali z igrico v šoli, pa tudi osebno je proti taki prodaji, toda ravnatelj je...
Zato sem se obrnila tudi na ravnatelja šole, ki mi je povedal, da je proti taki prodaji, da
fa tisti dan sploh ni bilo v šoli, er je obiskal podružnično šolo in da je akviziter zlorabil zaupanje učiteljice in se zlagal. Tudi na podružnični šoli naj bi akviziter ji (ta ali drugi ne vem točno) s pretvezo ravnateljeve-ga dovoljenja prodajali svoje izdelke. Ravnateljevo mnenje o tej prodaji, ki ga - upam da -primerno prenašam, je proti prodaji različnih artiklov po šoli S tem se strinjam, saj je najlažje prodajati nekritičnim sedemletnikom, ki imajo za vse lepo in pisano velike oči. Upam, da bo imelo primerno stališče do tega problema tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Ob enem pa vam predlagam, da o psihologiji potrošnika -posebej otroka - spregovori tudi strokovnjak.
Ker pa ima seveda vsak pravico do obrambe, sem poklicala tudi g. Kurnika in na vprašanje, ali ima dovoljenje Ministrstva za šolstvo in šport za prodajo po šolah, mi je odvrnil, da ne potrebuje nobenega dovoljenja, ker misli, da prodaja pa se lahko povsod.
Se s tem vsi strinjamo?
Lep pozdrav!
Tatjana Gros Škofjeloška 50, Kranj
MEŠETAR
Potrošnikove pravice
Kranj, 2. februarja - Revija VIP, ki jo izdaja Zveza potrošnikov Slovenije, je izdala posebno brošuro o potrošnikovih pravicah, ki jo brezplačno delijo na različnih mestih.
Izžrebani reševalci nagradne igre AVTOMOBILSKI ZNAK
V dveh tednih naše nagradne igre AVTOMOBILSKI znak je na naslov našega uredništva prišlo več kot 200 rešitev, le peščica jih je bila napačnih. Podjetje METRONIC KOMET iz Trbovelj je skupaj s svojim gorenjskim zastopnikom podjetjem HRIBAR in OTROCI iz Kranja pripravilo tri lepe avtomobilske makete, ki jih je žreb razdelil takole:
1. nagrada: UROŠ SAJOVIC, Velesovo 79, Cerklje
2. nagrada: JURE LOKAR. Mošnje 51, Radovljica
3. nagrada: BRANKO BUCAN, Britof 248, Kranj ČESTITAMO!
Izžrebani reševalci nagrade lahko prevzamejo vsak dan med 7. in 14. uro v tajništvu Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju, ostalim pa več sreče v eni od prihodnjih nagradnih
iger.
V brošuri vas na prijetno ilustriran način seznanjajo s pravicami potrošnikov in z dejavnostjo Zveze potrošnikov Slovenije. Zaščita potrošnikov je pomembna sestavina tržnega gospodarstva, pri nas smo šele za začetku, v razvitem svetu pa je zelo uveljavljena. Brošura svetuje, kaj lahko napravite, če s kakovostjo ali ceno blaga in storitve niste zadovoljni oziroma kje lahko poiščete pomoč.
Najbolj znane dosedanje akcije Zveze potrošnikov Slovenije so draga stanovanjska posojila SKB banke, predplačila avtomobilov pri Cimosu, varčevanje pri banki Les, tren-
utno pa je aktualna vzajemna pomoč pri Asisti. Doslej je pridobila 3.500 članov, kar je malo v primerjavi z milijonom v Veliki Britaniji ali Nemčiji, vendar pa zavest, da moramo
Eotrošniki ukrepati sami, vse olj prodira. Za začetek bi morali vsi spoštovati zlata pravila Zveze potrošnikov Slovenije, saj vam bo to prihranilo marsikatero jezo. • M.V.
Dvoma ni več: cena mleka ostaja enaka
Če smo v torkovi številki za naslovom "Odkupna cena mleka enaka januarski" zapisali vprašaj, zdaj dvoma ni več. Živinorejci bodo februarja oddano mleko dobili plačano po enaki ceni, kot je veljala januarja. To drži le načeloma, saj je končna cena vedno odvisna od deleža tolšče in beljakovin v mleku ter od dodatkov ali odbitkov za higiensko kakovost. Povedano drugače: ob nespremenjeni osnovni odkupni ceni je končna cena lahko iz meseca v mesec precej različna.
Živina še po novembrskih cenah
Izkušnje kažejo, da je prodaja mesa in mesnih izdelkov ponavadi boljša ob koncu leta kot, denimo, januarja in februarja. To je tudi glavni razlog, da odkupne cene živine v Sloveniji mirujejo že dva do tri mesece. Gorenjske klavnice (Skofja Loka, Radovljica in Jesenice) še vedno plačujejo živino po cenah, ki veljajo od 8. novembra dalje; podobno pa ravnajo tudi zasebniki in druge klavnice po Sloveniji. Za zdaj ni znano, da bi katera med njimi že letos povišala odkupno ceno. Dobri poznavalci razmer ocenjujejo, da kakšne podražitve v kratkem se ni mogoče pričakovati.
Odkupne cene lesa
V kranjskem gozdnem gospodarstvu odkupujejo smrekovo hlodovino I. kakovostnega razreda po 8.283,60 tolarja za kubični meter, hlodovino II. razreda po 6.312,70 tolarja in hlode III-razreda po 4.690,90 tolarja. Cene veljajo za les, dostavljen do kamionske ceste. Plačajo ga približno v tridesetih dneh.
"Krompir za nadaljnje sajenje"
Kmetje, ki so v časopisnih malih oglasih navajali, da prodajajo semenski krompir, so večkrat prišli navzkriž z inšpektorji, ki so zatrjevali, da so po predpisih pridelovalci semenskega krompirja le tisti, ki ga pridelujejo pod nadzorstvom in za pridelek dobijo ustrezno deklaracijo. Kmetje so se ob tem pogosto spraševali* kako naj napišejo v časopisni oglas, da bo tudi kupcem (in inšpektorjem) jasno, da ne gre za pravo, potrjeno seme, ampak le za (jedilni) krompir, ki je tudi primeren za posaditev. Iz letošnjih malih oglasov je razvidno, da jim je le uspelo najti izbrane besede. Zdaj večina ne ponuja več semenskega krompirja, ampak samo še "krompir za nadaljnje sajenje". In v enem od oglasov smo prebrali, da je jedilni krompir po 20 tolarjev za kilogram, tisti, ki je uporaben za nadaljnje sajenje, pa po 40 tolarjev.
Koliko za travnik?
V jeseniški občini stane kvadratni meter travnika prve kategorije 220 tolarjev, druge kategorije 190 in tretje kategorije 161 tolarjev. Travnik četrte kategorije je po 122 tolarjev za kvadratni meter, pete po 103 tolarje, šeste po 88, sedme po 73 in travnik osme kategorije po 59 tolarjev za kvadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so le izhodiščne, okvirne, medtem ko so končne cene odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih dejavnikov.
AVT0SAL0N
$ SUZUKI
KALCIT d.o.o., Planina 9, Kranj, Tel./F*x.: $25-272, Od 8.30 ao 12.30 Mod 15.00 do 10,00
CILJ, ČAS POTOVANJA, PRIJAVE
IHMIUIIUimmjJJ. WM^iMWM«tWMWiMMIIIIIIIIIWII»r
BENETKE
KOMPAS KRANJ Tel.:2ll-022 SKOFJA LOKA Tel.:620-960
c m n
PREVOZ
12.2.     33 DEM bus
IME GOSTINSKEGA OBJEKTA
KRAJ
MENI)
domače jedi, jedi po naroČilu, vsak dan kosila
GOSTILNA Pod Oobrčo Tel.: 56-009
RESTAVRACIJA "RAJ" TEL: 50-691
|!*M-whI   i mali«, kosila.
(gostinske storitve	(opis [potovanja
j	1 OGLED KARNEVALA
	
CENA	ODPRTO
I kosilo     § vsak dan 9-23 600.00 SIT tel.:57-585	
1 kosio 700 91, ncjotnak (popust	vsak dan 11-23 pet. sob. 11-01 ■ torek zaprto
i kosilo 500.00 SIT L_	1 vsak dan 13-23 i sob., ml 11-23 [ ponedeljek zaprto
1940 SIT Ikostio ; SOC ill	[vsakdan 8-24 i pet.-sob. 8-02 i ned.,-praz, 10-24
TE H MU K
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
Stara cesta 2, 64220 Skofja Loka
ALI KUPUJETE STANOVANJE ?
V manjšem stanovanjskem bloku blizu centra
y
Škofje Loke sta še naprodaj takoj vseljivi stanovanji:
cena
1.250 DEM/m2 1.450 DEM/m2
Če ste zainteresirani za nakup našega stanovanja in imate lastniško stanovanje, ki bi ga prodali, nas pokličite.
Možen tudi ugoden kredit.
Informacije S 064/630-371
trisobno mansardno stanovanje v izmeri 78 m2- v III. nadstropju
trisobno stanovanje
v II. nadstropju, v izmeri 70 m2
NH=H!0
Družina prvih jugoslovanskih peterčkov
Prvi jugo-peterčki so sedaj pregnanci
Ko so se pred dobrima dvema letoma v Zagrebu rodili prvi (tedaj še) jugoslovanski peterčki, je bila družina Grbić nenehno v središču medijske pozornosti. Danes sta Belkisa in Nedžad Grbić s svojo številno družinico (živi so štirje od eterčkov) begunca, ki jima po dveh letih pregnanstva pojemata volja in moč.
Strahinj, 2. februarja - Komaj je bilo Jasni, Zini Emi in Bdiju devet mesecev, že so morali s starši bežati iz rodne Dervente. Zatočišče pred vojno v Bosni so poiskali pri svojcih v Predosljah, kjer so leto dni uživali gostoljubje. Ker z družinico in starši ki so se jima tudi pridružili v Izgnanstvu, nista hotela nikogar bremeniti sta si lani poiskala novo bivališče. Pri Luskovčevih v Strahinju, */er sta med enim od mnogih sprehodov po podeželju Potrkala na vrata, se je "vnela" simpatija na prvi pogled.
Peterčki - medijske zvezde
Pred leti je družina doživela velikanski medijski pomp. Rodili so se jima prvi (tedaj še) jugoslovanski peterčki, ki so bili menda tudi v svetu velika redkost. "Rodila sem jih na kliniki Sv. Duh v Zagrebu pri prof. Kurjaku, potem ko sva se z možem dolga leta zdravila," se spomin-
ja Belkisa. Štirje od peterice živijo. Jasna, Zina in Edi so zdravi, nemimi, živahni krat-kohlačniki, zadnja v tej ljubki verigi, deklica Ema pa se je rodila s cerebralno paralizo.
"Nismo vedeli, kaj je z Emo, dokler nismo prišli v Kranj, kjer je zdaj deležna redne terapije pri dr. Veličkovičevi. Kot beguna s statusom imamo tudi zdravstveno
je po dveh letih vse manjši. Rada i živela od svojega dela, toda tega je težko najti. Zakonodaja ne dovoljuje dela beguncem.
Nedžad je sicer opravljal nekaj občasnih del, od jutranjega raz-važanja kruha naprej, tudi pri zasebniku je bil zaposlen na črno, toda delodajalec se je zbal kazni in delavca odslovil. Belkisa je mešala kreme in se, kolikor ji
"Najprej si sploh nisem upala Povedati, kako številna družina srno," pravi Belkisa Grbić. 'Seveda so bili začudeni, da °as je toliko, a očitno smo bili Luskovčevim všeč in sprejeli so las na stanovanje. Z njimi in z drugimi sosedi ves čas Živimo v zglednem sožitju. Mnogo ljudi dobre volje nam pomaga, da bi bilo naše pregnanstvo iz Bosne znosnejše. Darovali so nam oblačila za otroke, da bi skoraj ?e mogli kupiti lepših, prinašali |grače, občasno pomagali z živili. Luskovčevi nam za hišo zaračunajo minimalno najemni-no, samo nosijo celo stroške vode in komunalij. Po objavi reportaže o našem begunstvu v Nedeljskem dnevniku, ki je v Posebni dobrodelni akciji za nas zbral sto tisoč tolarjev, pa se vsak dan oglasi kdo, ki želi Pomagati. Tako se je denimo pripeljal direktor Mercatorja s Polnim avtom živil in nas konec nieseca povabil tudi k nakupu oblačil. Dejstvo, da živimo med ljudmi dobre volje, nam lajša grenkobo našega begunstva in vsak dan slabše novice, ki jih dobivamo iz domovine."
Vojna je prekrižala načrte
Danes so Grbićevi begunci, še pred dobrima dvema letoma
pa so sodili v dobro situiran meščanski sloj. Gospa je desetletje kot farmacevtka delala v bolnišnični lekarni in zadnjih nekaj let v lastni zeliščni lekarni. Ko ji je zakonodaja ravno omogočila odpreti pravo lekarno, ji je vojna prekrižala načrte. Mož elektrotehnik je zadnja leta delal v računskem centru tovarne obutve v Derventi. S Slovenijo je imel veliko poslovnih stikov. Pred leti si niti v sanjah nista predstavljala, da bosta nekoč v Sloveniji begunca. V Derventi sta imela hišo in premoženje... Na to danes niti več ne mislita, v ospredju sta vsakdanje preživetje in prihodnost njunih štirih otrok. Strah ju je poklicati domačo telefonsko številko, kdove čigav glas bi slišala na drugi strani!
Edi, Jasna in Zina pomagajo mamici pri sestavljanki.
Sponzorji za slavno četverico
Pri Grbičevih se je oglasilo ie veliko ljudi dobre volje. Iz Belkisine pripovedi smo razbrali, da jih je z živili izdamo oskrbela znana trgovina. Toda družina, ki bo verjetno se lep Čas Uvela v naši državi, bi potrebovala nekakšnega stalnega sponzorja. Uspešnim gorenjskim podjetjem ponujamo sponzorstvo nad znam družino prvih peterčkov v bivši Jugoslaviji Morda bi se klicu lahko odzval kateri od nekdanjim poslovnih partnerjev Nedladovega podjetja? Svojo voljo lahko morebitni sponzorji sporočijo našemu uredništvu.
zavarovanje, ld ga razen za Emo doslej ie nismo potrebovali. Deklica se bo z vajo, upam, postavila na lastne noge in bo nekoč samostojna, ne pa vse življenje odvisna od najme pomoči. V zdravstvenem domu sva zanjo dobila tudi različne pripomočke, potrebne za vadbo otrok s cerebralno paralizo."
Živeti od svojega dela
Grbićevi živijo odna srečo rešenih prihrankov. Kupček pa
je ob štirih otrocih sploh dopuščal čas, ukvarjala z akvizitersko prodajo. Mož je končal tečaj slovenščine, zdaj ga bo še Belkisa, ko ji bo mamina prisotnost nekoliko olajšala njeno polno zaposlitev pri svoji živahni četverici.
i
"Moj problem so dokumenti, ki so z diplomo vred ostali v Derventi. Do potnega lista sva na bosanski ambasadi v Ljubljani sicer prišla, vse drugo je
Delo za Grbićeve
Grbičeva sta ponosna in želita živeti od svojega dela. Doslej nista imela sreče pri iskanju. Če bi jima kdo želel ponuditi občasno zaposlitev, naj se s ponudbo oglasi v našem uredništvu, da bomo pomagali navezati stik.
izgubljeno. Če bi se obrnila na fakulteto v Sarajevu, bi lahko dokazala svojo strokovno usposobljenost, toda kontakti s Sarajevom so pretrgani. Tudi tega nočem, da bi pn iskanju mojih dokazil kdo tvegal življenje. Koliko časa bo vse to še trajalo? Že zdaj nam usihajo prihranki, s katerimi smo bili doslej kos vsakdanjim stroškom. Prihajala je tudi humanitarna pomoć, zlasti v paketih s hrano in spočetka v opremi za otroke. Denarne pomoči smo vsega skupaj dobili manj kot tisoč mark. Zdaj je pomoč vse redkejša in vse tanjša, pri pokrivanju mesečnih stroškov nam vse bolj gori pod nogami. Najbolj me Je strah, da bi morali zaradi tega v begunski center. Ni mi namreč vseeno, kakšna namestitev čaka moje štiri otroke, zlasti še, ker vse kaže, da našega izgnanstva še dolgo ne bo konec"
Strah pred življenjskimi razmerami, nevrednimi majhnih otrok, je Grbićeve odvrnil tudi od misli, da bi se iz Slovenije legalno preselili v kako drugo državo, kjer imajo tudi svojce. • D.Z.ŽIebir
Zanimiv primer iz Koritnega
Hiša brez dovozne poti
"Naj kupimo helikopter?" se sprašujejo Hrovatovi, ki po letih pravdanja za pot in zaradi poti razdirajo kupoprodajno pogodbo. Od prodajalcev hiše zahtevajo kupnino z obrestmi vred in odškodnino za vlaganja "
Koritno pri Bledu - Čeprav so medsosedski spori del 9orenjske "folklore", s katero se največ ubadajo na sodiščih, Je primer iz Koritnega za širšo javnost zanimiv Predvsem zato, ker je hiša številka trinajst, last Jane Hrovatove, po spletu različnih okoliščin ostala kot "otok", *> katerega je mogoče pripeljati drva ali odpeljati odplake iz 9rezntce samo še s helikopterjem ali podobnim zračnim Plovilom. Na zgornji strani "ovira" dostop do hiše lepo zloženo kamenje in kup izkopanega materiala, na spodnji strani žična ograja, kije "zrasla" decembra lani
Kdo je kriv, da je hiša ostala °rez poti, po kateri bi se dalo ao nje pripeljati z osebnim avtomobilom ali s tovornjakom, najbolj vedo vpleteni, od Katerih pa ima vsakdo, kot je Pn tovrstnih sporih že običaj, svojo "zgodbo" in svojo "resnico". Ni naš namen, da bi razsojali o krivdi in koga javno Pribijali na križ; želimo le opozoriti, do česa lahko privedejo nesoglasja. Primer Že od 1990. leta dalje rešujeta radovljiško temeljno in ljubljansko ^sje sodišče. Kot vse kaže, se bo še pletel in zapletal in Verjetno bodo celo sodniki, Vajeni takih in podobnih zadev, lm,f H ^ar dosti oela, da se bodo v "bitki" za pot in zaradi poti ookopali do rešitve, resnice in ugotovitev, kdo ima v tem Pnmeru prav in kdo ne.
"Prodajalci jamčijo kupcu pot..."
Jana Hrovat iz Begunj je Pred dobrimi šestimi leti od osmih lastnikov (dedičev hiše) kupila v Koritnem stanovanjsko mso in nekaj zemljišča. V Kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med Hrovatovo in tedanjimi jastniki hiše, med drugim piše, Qa prodajalci zagotavljajo kup-
bližini Hrovatove hiše gradi novo stanovanjsko hišo in je le eden od vpletenih v ta primer, zatrjuje: "Pot do hiše, ki jo je kupila Hrovatova, je bila vedno s spodnje, koritenske smeri, zato ne vidim razloga, da bi jo ukinili in da bi bil dostop do hiše le z zgornje smeri, prek mojega dvorišča in sosednje parcele. Če bi tedaj v pogodbo
esu krajanov, saj bi s tem rešili problem odvoza komunalnih odpadkov, pluženja snega, požarne varnosti in dostave. Ko smo se o moji pobudi, ki sem jo že decembra pred tremi leti naslovil na krajevno skupnost Ribno, pogovarjali s tedanjim predsednikom sveta KS, je nasprotna stran takšno pot zavrnila. Mislim, da bi morala
novega naselja in da prek njegove parcele ne bo poti. "Tu ni bilo nikdar poti, bil je le travnik s sprehajalno stezo za turiste, inje tudi zdaj ne bo," pravi in še enkrat poudarja: "Jaz ponujam roko sodelovanja. Del parcele sem pripravljen odprodati za cestišče, vendar le ob pogoju, da se spodnjim delom poveže v krožno pot."
Da bi zaščitil svojo parcelo in preprečil nastajanje nove poti, je že poleti 1990. leta namestil kovinsko rampo, predlani je navozil kup peska, zdaj je zapora (zloženo kamenje in kup izkopanega materiala) na parceli njegovega spodnjega soseda. V sodbi radovljiške enote Temeljnega sodišča v Kranju, ki jo je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani (prav-
Na zgornji strani biće: zloženo kamenje in kup izkopanega materiala.
Na spodnji strani hiie: žična ograja.
cu "pot - dostop do kupljene nepremičnine preko parcel
št.....k.o. Ribno, kjer je tudi
sicer načrtovana javna pot po zazidalnem načrtu". Prav ta določba je postala jabolko spora. Vsaka stran si jo očitno razlaga in vsaka poskuša svoj "prav" uveljaviti na različne načine.
"Pot do hiše je bila vedno s koritenske smeri"
Zlato Bernard z Bleda, ki v
zapisali le to, da je dostop do hiše po poti, kot je bil dotlej, ne bi nastal problem. Tako pa... Čeprav bi pot speljali po parcelah, ki jih navaja kupoprodajna pogodba, ne bi reših problema, saj bi tako speljana pot pripeljala le na sosedov vrt. Ko bodo na spodnji strani "obnovili" oz. "odprli" nekdanjo, staro pot do Hrovatove hiše, bom tudi jaz pristal na to, da se cesta spelje tudi prek moje parcele in se s spodnjim krakom poveže v krožno pot. To je tudi v inter-
ni poseči vmes Občina in opredeliti krožno cestno povezavo za javno pot. Radovljiška Komunala, na primer, je za takšno rešitev, ki bi bila edino pametna, že dala pozitivno mnenje."
"Najboljša rešitev bi bila krožna povezava"
In dokler do Hrovatove hiše ne bodo "oživeli" nekdanje poti, ki vodi iz koritenske smeri, bo Zlato Bernard vztrajal, da bo zadnji v slepi ulici
nomočna je postala maja lani), je tudi namig, da naj Hrovatova v primeru, če ji bo spodnji sosed še naprej onemogočal dovoz do njene hiše iz koritenske smeri, vloži predlog za dovolitev nujne poti.
"V tem ne moremo več živeti44
Hrovatovi so zdaj dejansko v nenavadnem položaju. Njihova hiša je kot otok sredi razburkanega morja, brez dovozne poti. Na zgornji strani jim dostop
onemogoča kamenje in kup izkopanega materiala, na spodnji strani decembra lani postavljena žična ograja, blizu nje pa betonski temelji za čebelnjak. "Do hiše lahko pridemo samo še peš. Izprazniti bi morah greznico, pa je ne moremo. Ne moremo pripeljati drv. Kako bi se do hiše pripeljala gasilski in rešilni avto!? Ljudje se že norčujejo in nam pravijo, naj kupimo helikopter," pravi Janin oče Janez, ki si je vzel deset dni dopusta in iz švicarskega Basla prišel pomagat svoji hčeri. "Mi se lahko tožujemo še leta in leta, sodišče lahko določi nujno pot, vendar v tem ne moremo več živeti. Hčerka mora od tod. Čas je, da potegnemo črto."
"Prodajalci niso izpolnili pogodbe44
In Hrovatovi, ki se sami ne čutijo krive za nastale razmere, so se očitno že naveličani od več kot triletnega pravdanja odločili, da potegnejo črto. Ker ugotavljajo, da jim prodajalci niso izpolnili pogodbene določbe, v kateri izrecno piše, da jamčijo kupcu prosto pot (dostop) do hiše prek dveh parcel (številki sta navedeni), razdirajo kupoprodajno pogodbo in od šestih lastnikov zahtevajo, da jim vrnejo kupnino (33 tisoč švicarskih frankov) z obrestmi vred ter odškodnino za dosedanja vlaganja, ki je približno dvakrat višja od kupnine. Če se prodajalci do zahtevka ne bodo opredelili, bodo začeli sodni postopek za razveljavitev pogodbe.
In nauk te zgodbe? Če se odločate za nakup hiše ali česa podobnega, bodite previdni. Nal vam ne bo žal denarja za dobrega svetovalca in izkušenega odvetnika. In v pogodbo zapišite tudi (sicer nepomembne) malenkosti! • C. Zaplot-nik
TRŽIČ p.o.
Tovarna obutve "Peko" Tržič
razglaša
prosta delovna mesta v šivalnici.
Rabimo večje število mlajših delavk
za pomožna dela v šivalnici in tudi prešivalke.
Dela na pomožnih delih opravlja vsak, ki ima končano osnovno šolo, da je zdrav in ročno spreten.
Za prešivalke pa bomo organizirali usposabljanje v podjetju.
Podrobne informacije lahko dobite po telefonu na št. 53-260, interna 250.
Kandidati naj se prijavijo v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve "Peko" Tržič, Ste Marie aux Mineš 5.
O izidu bomo kandidate obvestili do konca meseca februarja 1994.
PROCOM SERVIS, telekomunikacijsko In računalniško svetovanje, inženiring in trženje 64000 KRANJ, Koroška 20 tel. 064/221-226, fax. 064/221-229
razpisuje prosta delovna mesta za
1. VODJA KOMERCIALE
2. KOMERCIALISTA
za trženje telefonskih sistemov Telenorma in Iskra Si 2000
Zahtevani pogoji:
- pod tč. 1 visoka izobrazba elektrotehniške smeri
- pod tč. 2 višja izobrazba elektrotehniške smeri
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju komerciale
- znanje angleškega ali nemškega jezika
- vozniški izpit B kategorije
- osebna in delovna disciplina
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: PROCOM SERVIS. Kranj,
Koroška 20.
& M 0 T E C H
IL V Gd o @ [L d.o.o.
UNITECH LTH-OL, d.o.o., Skofja Loka
Družba v večinski lasti avstrijskega partnerja vabi k sodelovanju sodelavca:
1. Visoke šole ekonomske, elektro, matematične ali druge ustrezne smeri
Delovno mesto:
SAMOSTOJNI ORGANIZATOR INFORMATIKE
- za nedoločen čas
- s 3-mesečntm poskusnim delom
Posebna znanja:
- aktivno znanje angleškega jezika
- pasivno znanje nemškega jezika
- 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: UNITECH LTH -ORODJARNA IN LIVARNA, d.o.o., Vincarje 2, 64220 SKOFJA LOKA, Kadrovska služba (za razpis).
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
SI
ELEKTRO PODJETJE MULEJ, D.O.O.
POT NA LISICE 7, 64260 BLED
tel.: 064/76-800, 76-630, fax: 064/76-222
Za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom zaposlimo
VK DELAVCA
ZA LAKIRANJE KOVINSKIH IZDELKOV
Od kandidatov pričakujemo:
1. III. stopnjo strokovne izobrazbe smeri avtoličar
2. 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih, predvsem pri elektrostatičnem lakiranju
3. starost do 35 let
4. komunikativnost in inovativnost
Vse ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pričakujemo na naš naslov v osmih dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v petnajstih dneh po končanem zbiranju ponudb.
TA
V podjetju ŽIVILA KRANJ IMA MOŽNOST ZAPOSLITVE
PRIPRAVNIK
ki bo sodeloval pri prodaji sredstev za varstvo rastlin.
Kandidat mora imeti končano BIOTEHNIŠKO FAKULTETO
1. AGRONOMSKE USMERITVE - splošne, poljedelske, varstvo rastlin, sadjarsko-vinogradniške oziroma nortikulturne smeri ali
2. GOZDARSKE USMERITVE - smer gozdarstvo Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju izobrazbenega pogoja v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, C. na Okroglo 3, 64202 Naklo.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas 1 leta - za čas pripravništva.
Olimpijske Cene
VILLACH. Auenvveg 8,
(Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak. Če priđete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad
Tel.: 9943/4242/35130
------ TAX FREE SH
Cene so v DM in brez avstrijskega davka
MediQ%Marki
Dobrodošli na prostem trgu.
Miha Naglic
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Nova ločitev starih duhov
VSEBINA: 55
"Ako se danes kot objektivni kulturni zgodovinarji ozremo nazaj na historiat boja med liberalizmom in klerikalizmom v tem obdobju, moramo predvsem reči, da je bil ta boj sicer neizogiben. Vedno, in povsod, v vseh vekih in pri vsakem narodu se je kultura razvijala zlasti v dveh velikih smereh. Vedno in povsod so bili in najbrž tudi bodo kulturni delavci, prisegajoči na svobodna, iz zgolj znanstvenih in pozitivnih faktov rezultirajoča gesla napredka, in drugi kulturni delavci, ki so jim sveti neki apriorizmi. Resno in stvarno tekmovanje obeh teh dveh smeri v vztrajnem in plodovitem delu je doslej in bo tudi vedno zelo pospeševalo in dvigalo kulturni razvoj narodov. Vpraša se samo, ali je bilo to tekmovanje obeh naših glavnih strank vedno resno in stvarno, dostojno..."
Kaj porečete na navedene besede? Se vam ne zdi, da zvenijo nenavadno aktualno ali celo kot nekakšni "spomini na prihodnost"? Pa so v resnici ocena davne preteklosti. Zapisale so se namreč dr. Ivanu Prijatelju, v njegovem kapitalnem delu Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina (za leta od 1848 do 1895). Proti koncu tega obdobja se je namreč v naši kulturi in politiki dogajal pravi kulturni boj in se v letih 1891/92 sklenil z ločitvijo duhov. Slednja ni sama po sebi še nič slabega, meni Prijatelj (in to je treba ponoviti). Če je le stvarna, resna in dostojna.
Njegova ugotovitev se nanaša na čas do 1895. Kaj pa obdobje od tedaj do 1941? Prof. Srečko Baraga, eden tistih, ki so po 1945 odšli v izgnanstvo (in katerih "pričevanja o zvestobi" si lahko v teh tednih ogledujemo na TV), je v Argentini še enkrat in v miru premislil minula dogajanja v domovini in ugotovil: "V politiki smo Slovenci napravili najbolj svojstveno pot med vsemi julnoslovanskimi narodi. Do leta 1848. skoraj apatični, otrpli, patriarhalno vladani in sinovsko poslušni smo se v drugi polovici 19. stoletja spustili v boj med mladimi in starimi, po letu 1880 pa smo razvili strašen, v zgodovini mnogih narodov skoraj brezprimeren kulturni boj, ki je privede! Slovence do nepomirljive ločitve duhov, ta pa se je spremenil ne samo v Idejno nasprotje, temveč celo v osebno sovraštvo. Posledice tega političnega sovraštva smo bridko
občutili v nedavno preživeti državljanski vojni. V domačem političnem boju se nismo mogli nikdar popolnoma otresti dvostranskega političnega sistema, ki se je že v začetni dobi razvil v grobo obliko političnega boja, če že ne v naravnost surovo..." (Vrednote, V, Buenos Aires 1968, str. 39).
V nadaljevanju Baraga svoje spoznanje nepristransko ilustrira s primeri Spominja, kako je dr. Janez Ev. Krek, projugoslovansko nastrojeni prvak klerikalcev klical Slovence v "boj na nož" proti slovenskim liberalcem. Dr. Ivan Šušteršič, njegov proavstrijski strankarski kolega, je v tistem času oznanil: "Rajše Nemca ko liberalnega Slovenca." Obema nasprotni liberalec dr. Ivan Tavčar pa je na nekem predvolilnem shodu v Črnomlju predlagal dobesedno, "naj se katoliške volivce odpošlje s krvavo glavo nazaj, to nečedno drhal v farovške hleve in farovške svinjake, iz kojih so na dan prihrumeli.."
Navedeni primeri so res zgovorni. Navajam jih, da bi ponazoril, kako globoke so korenine ločitve duhov in kulturnega boja, ki po zamrznitvi v "ledeni dobi komunizma" spet in s polno paro poganja ljudi v idejna nasprotovanja in "celo" v osebno sovraštvo: Vrh tega bi rad opozoril na dvoje. Prvo je to, da se v sedanjih razprava (po mojem) precenjuje "hudodelstvo" komunistov, ki naj bi v času druge svetovne vojne pod firmo narodnoosvobodilnega boja izvedli še socialno revolucijo.To je sicer res; vendar ne smemo pozabiti na dejstvo, da so komunisti "le" spretno izkoristili razmere ločitve in sovraštva, ki so dozorevale kar pol stoletja (pred 1941). Liberalci in klerikalci so davno pred komunisti ustanovili svoje "paravojaške formacije" (sokole in orle, razne straže in odseke...), ki so bile ideološko ("politkomisarsko") že dodobra obdelane in jih je bilo treba samo še oborožiti in pognati v dejanski boj! To je pojasnilo za nazaj. Za naprej pa še drugo: nova razločitev duhov, ki je nastopila po odjugi 1989 in je sama po sebi "naravna" in potrebna, naj bo po možnosti bolj kulturna, kot je bila ona, ki se je izvršila v letih od 1891/92 do 1941. Čas pred Prešernovim dnevom - slovenskim kulturnim praznikom je kot nalašč za takšen poziv, spomin in opomin.
MIHA NAGLIC: Nova ločitev starih duhov
TOMAŽ KUKO VICA:
Prelomno obdobje kulturnega razvoja
LEA MENCINGER: OHO
umetnost v vsakdanjosti, vsakdanjost v umetnosti
LITERARNA SNOVANJA
Tretja retrospektivna razstava OHO v Moderni galeriji Ljubljana. MARKO POGAČNIK: Mavčni odlitki stekleničk in drugih predmetov
Beseda urednice
Tokratna številka Snovanj, ki prihaja v dneh pred slovenskim kulturnim praznikom, prinaša na prvi strani dvoje uvodnih razmišljanj Mihe Naglica in Tomaža Kukovice o poloianju slovenske kulture. Eden od odmevnejših likovnih dogodkov pred praznikom je prav gotovo odprtje retrospektivne razstave OHO v ljubljanski Moderni galeriji. Ohojevsko gibanje je bilo za slovensko umetnost prelomnega pomena, kar je s svojim začetkom pred skoraj tridesetimi leti v Kranju odmevno napovedala skupina nekonvencionalnih kranjskih ustvarjalcev. Literarna Snovanja prinašajo ocene glasbenih in likovnih dogodkov.
Lea Mencinger
Tomaž Kukovica
Prelomno obdobje kulturnega razvoja
Družbena recesija v Sloveniji traja. Odvijajo se družbene, sistemske spremembe. Vsi se pripravljamo na radikalen premik z nulte točke, tako v gospodarstvu, kot v kulturi. Toda preden napravimo prvi korak, se moramo vprašati, ali vemo, kam stopamo in kaj sploh želimo.
Kulturna recesija ima dve torišči: Prvo je finančne narave in se de facto odraža v pičlejših finančnih sredstvih kulturnim ustanovam. Računanje preživetja ustanov in izvedbe programa z minimalnimi vsotami, prinaša s seboj tesnobo, ki pa je ne smemo razumeti kot nekaj negativnega, marveč kot studenec novih idej. Ravno premišljevanje ob bornem obedu, porodi številne nove, kvalitativne rešitve. Ce k temu dodamo dejstvo, oziroma drugo torišče kulturne recesije, namreč da ta Pomeni tudi fundamentalen premislek o svoji biti, lahko zagotovo rečemo, da recesija v kulturi prinaša evolutivne možnosti duhovne prenove.
Sprememba sistema je v slovensko kulturo vnesla preplah. Čez noč se je spremenil način financiranja. V socializmu je bil delež države pri financiranju umetniških programov kulturnih institucij 98-odstoten, medtem ko so si ustanove same bodisi z vstopninami bodisi s pokrovitelji pokrili ostala 2 odstotka. Zahodni model, ki smo ga s Prvimi svobodnimi volitvami v Slovenji prevzeli, iz državnega proračuna namenja trdnjavam kulture od 40 do 60 odstotkov. Pri tem moramo seveda
upoštevati, da so finančne podpore države deležne tiste hiše kulture, ki sodijo v t.i. nacionalni program: državna gledališča, opere, filharmonije... Ostali, ki ne sodijo v ta nacionalni program, si načine preživetja in ustvarjanja profita izborijo na drug način.
Kakor koli pogledamo zahodni model delovanja kulturnih ustanov, je odstotek denarja, ki ga hiše pridobij-vajo s klasičnimi načeli trženja kulture, dokaj velik. Pri tem nam ne sme uiti s perspektive podatek, da je zahodni trg formiran, da deluje po specifičnih zakonih, da gre za države, ki imajo veliko več populacije kot Slovenija, ter da imajo na voljo obilico dvoran in prizorišč za prireditve.
Mirne duše lahko ugotovimo, da gorenjske, oziroma kranjske kulturne institucije poznajo (nekatere bolj, druge manj) principe trženja kulture. Konec koncev so se morale poslužiti teh metod, če so hotele preživeti. Tako mnogi pokrovitelji denarno participir-ajo k nastanku mnogih prireditev kulturnega značaja.
Toda to še zdaleč ni dovolj.
Nemara je podatek zase, da kulturni trg v Kranju in na Gorenjskem še ni formiran. Jasno je, da je trg vezan na določen prostor, kjer se zbirajo ljudje, ki jih druži podoben interes: Ene nakup, druge prodaja. Zato ni potrebno preveč zgubljati besed, da so prizorišča kulturnega trga različna gledališča, koncertne dvorane, galerije...
Kranj kot gorenjska prestolnica ima samo eno dvorano, kjer se v neki meri lahko formira trg kulture: Prešernovo gledališče. Žal vodstvo gledališča lahko zgolj ugotovi, da dvorana potrebam teatra, razvoju in trendom v tej umetnosti, ne ustreza. Tako vidimo, da imamo v Kranju le eno malo primerno kulturno dvorano. In z njo pokrivamo le eno zvrst umetnosti in trga kulture.
Kaj je z ostalimi? Recimo galerijska dejavnost. Format sodobne galerije je velik, kar že v osnovi pove, da kranjska razstavišča ne ustrezajo osnovnim umetnostnim proporcem. To odbija obiskovalce. Drug faktor je zopet prodaja, ki poteka povsem na črnem trgu, čeprav bi ob funkcioniranju galerij, torej prirejanju eminentnih razstav, od prodaje živeli umetniki, galeristi in seveda nenasitna država.
Zato naj nihče ne reče, da služb v Sloveniji ni, izgleda drugače, namreč kakor da država preko zakonodaje nima interesa zaposlovati ljudi in razvijati umetnosti, ter duhovno povzdigovati ljudstvo.
Ce se dotaknemo problema koncertne dvorane, ki je v Kranju ni, medtem pa Glasbena šola in številni kvalitetni pevski zbori in instrumentalisti prirejajo koncerte v majhnih, zatohlih dvoranicah.
Čudno je, da se je gorenjska prestolnica, kar čez noč znašla v prostorskem zosu, kajti še nedavno nazaj je bil kulturi, umetnikom in publiki na voljo Delavski dom. Hiša, ki je bila zgrajena po vseh tedanjih, torej predvojnih akustičnih in prostorskih proporcih. Človek se vpraša, zakaj sedaj v njem vlada Sindikat, ki oddaja prostore v najem različnim zasebnim trgovinicam in zakaj Občina Kranj stiske kulturnih ustanov ne uvidi, ter stopi v konstruktiven kontakt s Sindikati, ki si svoj sedež lahko izberejo v kateri koli zgradbi.
Seveda k temu lahko dodamo še druge zgodbe o številnih razpisih, natečajih za izdelavo načrtov prostorskih rešitev posameznih objektov, ki naj bi služili kulturi. Tako je že davno izdelana študija, kako bise v Delavskem domu na enem mestu nahajala cela Osrednja knjižnica Kranj, večnamenske dvorane pa bi služile drugim kulturnim institucijam. Zakaj se troši denar za natečaje, če pa se zdi, da
razpisovalcu sploh ni v interesu, da bi projekt tudi izvedel.
Na dlani je, da so kulturne ustanove prebrodile čas največje stiske, ki ga zapuščajo z novimi izkušnjami in seveda z vizijo razvoja. Na žalost je med vizijo m utopijo tanka črta: Vprašanje je, ali se bo zbrisala ali odebelila.
Dejansko je vse odvisno od kulturne politike, tako na občinskih kot tudi republiški ravni. Priznati je treba, da se je v preteklosti na Gorenjskem zgradilo več kulturnih domov v kra-" jevnih skupnostih, ki žal samevajo, v mestih pa ljudje preživljajo kulturni stradež. V novem, porecesijskem obdobju, mora priti do odprave znanih napak v kulturni politiki, se osredotočiti na priljuden razvoj kulture z večjimi finančnimi dotacijami ustanovam, z izgradnjo ali ureditvijo objektov, ki bodo namenjeni kulturnemu razvoju Gorenjske.
Od programa kulturnega razvoja Gorenjske je odvisno formiranje trga. Trg, kakršen koli že, po sebi predstavlja dejstvo omike, civilizacije. Zdi se, da ni potrebno posebej razlagati, kaj je civilizacija in da ta kot taka preživlja in doživlja vzpone in padce. Smo pred trenutkom, ko se bo potrebno odločiti in začrtati smernice nacionalne kulture in njenega razvoja. Toda dokler ne bo fizičnih možnosti za njen razcvet, bo za državljane Slovenije pičla kulturna žetev.
Lea Mencinger
Retrospektivna razstava OHO v ljubljanski Moderni galeriji
OHO - UMETNOST V VSAKDANJOSTI, VSAKDANJOST V UMETNOSTI
Šalamunove butare in Morje iz štirih živih fantov v galeriji kranjske Prešernove hiše je bila leta 1969 razstavni dogodek, ki je šokiral takrat, danes zagotovo ne bi, pa tudi razstava bi bila odprta več kot le en dan kot takratna. Danes ima OHO vsekakor drugačen pomen kot ob svojem burnem nastanku.
V ljubljanski Moderni galeriji so ta teden, v torek zvečer, odprli retrospektivno razstavo OHO, pravzaprav študijsko predstavitev gibanja, ki se je s svojimi projekti v poznih šestdesetih letih vključilo v svetovno dogajanje umetnosti konceptualizma. Umetnostno gibanje, ki se je začelo v Kranju s projekti Marka Pogačnika leta 1962 in kasneje raslo z vključitvijo cele vrste drugih ustvarjalcev različnih zvrsti od literature do filma in videa, se je po številnih razstavah doma, v nekdanjem jugoslovanskem prostoru in tudi v tujini - od Firenc, Muenchna do ZDA zaključilo leta 1971.
Čeprav deluje razstava v Moderni galeriji kot kronološki sprehod mimo in skozi ohojevsko gibanje, delovanje in vključevanje v sodobne tokove umetnosti pri nas in v svetu, pa razstava kljub svoji celovitosti še ni mogla povsem zaobjeti celotnega delovanja OHO. Vsekakor pa daje vtis, da je med tremi dosedanjimi retrospektivnimi predstavitvami ohojevskega gibanja vsekakor najboljša, predvsem zaradi tega, ker nudi obiskovalcu pregled nad ustvarjalnim deležem umetnikov, ki so v ohojevskem gibanju sodelovali z različnimi mediji. S poudarkom na likovni zgodovini ohojevskega gibanja pa je seveda tudi ta retrospektiva ne glede na vtis o celovitosti te predstavitve, ki ji bodo čez čas v drugačni predstavitvi lahko sledili podrobnejši pregledi tudi ostalih sestavnih delov nekdaj tako razburljivega in do danes nenavadno svežega ohojevskega gibanja. Nekateri predmeti pa so nasploh prvič predstavljeni v javnosti oziroma na razstavi. To velja vsekakor za zvitek teoretske risbe Marka Pogačnika, nastale leta 1967, ki zaradi svoje dolžine 40 metrov nikoli doslej v pretesnih razstaviščih ni mogla biti predstavljena drugače kot po
"koščkih". Prav tako je prvič javnosti na ogled "časovna posoda" iz leta 1970, ki so ji postavljala razstave v centralnem razstavnem prostoru Moderne galerije namenili osrednje mesto.
Kaj danes pomeni ohojevsko
fibanje v slovenski umetnosti? troka si je pač že izoblikovala stališče, da je pojav OHO
Erelomnega pomena v slovens-i umetnosti, kar je bilo razbrati tudi na dosedanjih preglednih razstavah v preteklih letih, zadnja je bila leta 1987 prav tako v Moderni galeriji v Ljubljani. Ne samo, da se prav zdaj ponovno prebuja zanimanje za pretekla šestdeseta leta, tudi možnost še vedno živega stika s takratnimi akterji gibanja je bil eden od poglavitnih vzrokov za ponovni "pogled nazaj" na gibanje OHO. Vsekakor je zanimivo, da se je ta novi, posebni pogled na umetnost in svet porodil prav v Kranju, kjer pa je pojav zaradi svoje za takratne čase nesprejemljive avantgardnosti in veljavnih političnih meril za ocenjevanje umetnosti, povzročil škandal z dolgoročnimi refleksijami. Povsem apolitično ohojevsko gibanje je nekdanji kranjski politiki povzročalo gla-
Marko Pogačnik, kipar, ob Iztoku Gaistru začetnik ohojevskega gibanja, je ob tej razstavi povedal:
"Pregled čez celoto na tej razstavi mi je znova lahko pokazal, kje so temelji mojega ustvarjanja, mojega začetka. Ugotavljam, da se ciklično vračam k svojim začetkom, zapustim polje umetnosti in se vmem na začetek. Morda je ta razstava zame spet znamenje, da se znova, kot ie nekajkrat doslej, spet povrnem k umetnosti - iz življenja, od nalog, ki niso povezane z umetnostjo. Umetnost pa je vendarle moje središče. Sedanjo razstavo v Moderni galeriji razumem tudi kot preskus, koliko so ideje ohojevskega gibanja še lahko žive v današnjem času, po skoraj treh desetletjih. Vsekakor so žive, saj so se lahko 'uresničile' tudi kot eksponati na razstavi. Niso le zaprašena dokumentacija, pač pa prebujene v realnosti. Upam, da bo takšno predstavitev enkrat dopolnil še zbornik tekstov, esejev o ohojevskem gibanju, razmišljanju o življenju in umetnosti, o zanimivi poeziji. Upam, da bo enkrat tudi ta literarni del prišel na vrsto."
Franci Zagoričnik, književnik, predstavnik slovenske literarne avantgarde:
"Na razstavi so sicer stvari, ki so nastale pred tridesetimi leti, vendar pa postavljene v sedanji čas delujejo novo in na novo. Ne le za ljudi, ki si razstavo ogledujejo prvič, tudi meni samemu se zdi, čeprav večino stvari poznam, da vendarle lahko gledam kot nekaj novega; to pa pomeni, da obiskovalec nima občutka, kot bi gledal nekaj zastarelega, kot zgodovino, pač pa so stvari, ideje ohranile svežino, ki tudi današnjemu človeku lahko govori. Dopuščam seveda možnost uzgodo-vinjenja umetniških smeri, obdobij, torej tudi ohojevskega gibanja, vendar pa na umetniško prakso ne gledam kot na nekaj enkratnega, časovno zaključenega, pač pa me zanima, kaj od tega tudi ostaja. Moj delež v ohojevskem gibanju je bil omejen na vizualno poezijo, izšla je v več izdajah, na primer v zborniku Eva, Katalog in drugih, omenil pa bi posebej topografsko knjigo Opus nič. Vizualna poezija je bila zame nova pesniška umetnost, ki sega tudi v likovni prostor, pojavlja pa seveda tudi zunaj ohojevskega gibanja, zato tudi ta kot nekatere druge prakse avantgardnega delovanja s preusmeritvijo OHO na druga področja kulturnega in umetniškega delovanja, niso prenehale obstajati vse do danes."
vobole, po drugi strani pa se je novost "prijela", saj se je začetnikom gibanja zbranim dijakom kranjske gimnazije po prvih impulzih zaznavnih v glasilu Plamenica ob kasnejšem razvoju pridružilo kasneje kar nekaj že tedaj uveljavljenih ustvarjalcev. Marko Pogačnik, Iztok Gaister in Marjan Ciglič so s svojo zahtevo po "brezobzirnem rušenju zatohlega miru" ustvarili zametek, ki je s svojo težnjo po živi izkušnji umetnosti v svoj krog pritegnil najprej v Kranju, kasneje pa tudi v Ljubljani ustvarjalce, kot so bili Naško Križnar, Rudi Šeligo, Franci Zagoričnik, Srečo Dragan, Taras Kermauner, Tomaž Brejc, Tomaž Šalamun, David Nez, Matjaž Hanžek, Vojin Kovač-Chubby, Milenko Matanovič, Andraž Šalamun, Aleš Kermavner.
Ko ocenjuje ohojevsko gibanje v slovenski umetnosti Igor Zabel, eden od avtorjev tokratne razstave in pisec spremnega besedila v katalogu, zapiše: "Prav odmik od koncepcije torej še omogoča živ, neposreden odziv, ki ni že vnaprej opredeljen z naučenimi obrazci. Podobno je v kontekstu reizma provokativnost - torej radikalno neskladje s 'horizontom pričakovanja' - način opozarjanja na razlike oziroma na dejanskost, ki sicer ostaja skrita pod pojmovnimi in funkcionalnimi konvencijami. Tu se reizem nedvomno stika s tako imenovanim 'huliganstvom'; to je bila namreč sredi šestdesetih let splošna oznaka za mladino, ki je nosila dolge lase, se nekon-
vencionalno oblačila in obnašala in se navduševala za rock-ovsko glasbo. Seveda je bil v'huliganskem gibanju' močan eksistencialni element nezado-voljenosti v nastajajoči porabniški družbi in protesta proti njej; toda reizmu za družbeni ali celo neposredno politični protest, temveč za odprt in pozoren odnos do sveta..."
Reizem, ki po filozofu in kritiku Tarasu Kermaunerj u označuje vodilno vlogo sveta stvari, se je kot težnja po zlitju umetnosti in življenja v gibanju OHO kazal na več načinov, med katerimi je bila značilna tudi tako imenovana "ljudskost" umetnosti, ki ne priznava, ne pozna dragocenih, enkratnih in le eliti dostopnih objektov. Zato je bilo tudi mogoče na sedanji retrospektivni razstavi določene razstavne eksponate na novo ustvariti iz vsem in vsakomur dostopnih predmetov industrijske in porabniške civiliza-cije.V ohojevskem gibanju je namreč pojem artikel vsaj v prvem obdobju povsem zamenjal pojem umetnine. "Ta beseda kajpak napeljuje na svet množične proizvodnje in porabe," piše Igor Zabel," (svet, v katerega se umešča ohojevska umetnost) a hkrati obsega tudi koren 'art', ki spominja na umetnost, pa tudi na obrtniško 'umetelnost'. Artikel torej povezuje svet vsakdanjega porabništva s svetom umetnosti, z njegovo pomočjo prehaja umetnost v vsakdanjost in vsakdanjost v umetnost."
OHO - Akcija v parku, 1969
Ohojevsko gibanje v času svoje obstoja ni delovalo kot skupina, ki bi sprejemala člane, kar na neki način vedno pomeni neko zaprtost - pač pa je bilo vseskozi le gibanje. To pa pomeni, da so z OHO sodelovali, simpatizirali, se mu pridruževali literati, likovniki, filmski ustvarjalci, teoretiki. Zato je gibanje lahko vsebovalo širok razpon umetniških zvrsti od pesništva, vizualne in konkretne poezije, "edicije OHO", likovne "artikle", filme, hepeninge, postavljanja projektov v naravi itd. Da ne gre za nekaj prehodnega in trenutnega v umetnosti, se običajno pokaže z razstavo v pomembnejšem razstavišču. Za ustvarjalce ohojevskega gibanja je bila po manjših razstavah v Kranju in drugod to prav gotovo razstava leta 1968 v Moderni galeriji v okviru serije Atelje 68, razstava v Zagrebu v Galeriji suvremene umjetnosti, naslednjega leta spet v Moderni galeriji v Ljubljani, sledile pa so še razstave v Novem Sadu, Beogradu, Sarajevu. Leta 1970 je
OHO povabljen v New York na Information Show, istega leta je razstava OHO v galeriji Techne v Firencah. Prav tako leta 1970 je ohojevsko delo v okviru Information Shova predstavljeno v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku - z dokumentacijo in filmi Naška Križ-narja. Istega leta ohojevci razstavljajo v Aktionsraum 1 V Muenchnu. Tega leta pripravijo tudi svojo zadnjo skupinsko razstavo v ljubljanski Mestni galeriji. Nato kot gibanje prenehajo obstajati. Iz sveta umetnosti prestopijo v življenje, ustanovijo Družino in se naselijo na opuščeni kmetiji na Šempasu ter se poslej pod tem imenom pojavljajo na domaČih in mednarodnih razstavah, še kasneje pa uberejo samostojna umetniška pota.
Tokratna retrospektivna razstava v Moderni galeriji je zanimiva tudi zato, ker je zbrala na otvoritvi tudi večji del najpomembnejših ustvarjalcev ohojevskega gibanja.
Milenko Matanovič, Vizualne gramofonske plošče, 1968
Iztok Gaister, pesnik, esejist, znan slovenski ekolog, ob Marku Pogačniku začetnik ohojevskega gibanja:
• "Prva retrospektiva v Kranju leta 1987 je bila morda zame zanimivejša od sedanje razstave. Takratna razstava me je iz pragmatičnega življenja pripeljala do nekaterih rešitev, o katerih sem poprej sicer veliko razmišljal, predvsem to velja za področje ekologije, odnosa do narave sploh. Razstava je bila zame kot ključ do rešitve. Z oziranjem po ohojevskih virih, koreninah, sem se zavedel, kaj pravzaprav hočem, kako naj ravnam glede odnosa do narave. Tokratna razstava je zame le potrditev tega, kar sem spoznal na razstavi pred sedmimi leti."
Naško Križnar, etnolog:
"Na prvo desetletnico sem prišel z veseljem, z občutkom, da sem sodeloval pri nečem, kar je vredno spominjanja. Ob drugi obletnici, bila je ob razstavi v Kranju, pa se mi jezdelo, da vendarle nisem kaj posebnega opravil, da sem le soustvarjal na robu nekega gibanja. Danes spet gledam nekoliko drugače, razstava me je spodbudila, da poiščem spet nove odgovore na vprašanja, kaj je bilo, kaj je pomenilo ohojevsko gibanje. Zal filmom, ki so nastajali v okviru OHO, nismo namenili potrebne pozornosti, ali pa to potrjuje tudi tisto spoznanje, da z leti filmi vendarle pridobivajo na vrednosti, tudi zaradi tega, ker so eden od dokumentov, ki v nasprotju z nekaterimi likovnimi izdelki ohojevskega gibanja ostajajo. V času od leta 1964 do 1970 je nastalo kar okoli 65 filmskih enot. Po zaslugi Moderne galerije je ohojevska filmska ustvarjalnost prvič v celoti zbrana in bo v okviru spremljajočih prireditev ob predavanjih tudi predstavljena s projekcijami v februarju in marcu. Vsekakor je zanimivo znova pregledovati in ugotavljati, kaj je vodilo taktatno ohojevsko filmsko produkcijo. Delila se je na dokumentarno, to je spremljanje umetniškega delovanja ustvarjalcev, vizualizacijo umetniških projektov, kar je bilo pomembno predvsem za hepeninge in druge stvaritve, ki jih pravzaprav sploh ne bi bilo, če ne bi bile posnete, "omeniti pa je treba še čiste artistične projekte. Pri teh zadnjih bi bilo zanimivo ugotoviti, na kakšen način so postali del slovenske kinematografije, pri tem pa je seveda pomembno, da so ti filmi naleteli na večji odmev po Jugoslaviji in v svetu sploh, doma ja bil odziv šibkejši. Odgovor bi morda kazalo iskati v spoznanju, da je bil naboj ohojevske 'ideologije' povsem drugačen in institucionalne filmske produkcije. Filmi so bili zato tehnično šibkejši, izrazno pa močnejši, to pa je tudi bistvo alternative kot nasprotne institucionalni kinematografiji, to je bilo tudi bistvo kranjske šole amaterskega filma, kot so nekateri označevali naše filmsko delovanje."
VREME
Za danes nam vremenoslovci napovedujejo suho; za jutri in pojutrišnjem pa bodo ponovno občasno padavine.
lunine f
spremembe^*
Včeraj je ob 9.06 nastopil zadnji krajec, zato naj bi po Herschlovem vremenskem Mjuču deževalo ob severozahodnih vetrovih, čepa nas bo zajel vzhodnik, pa bo snežilo. Sicer pa start vremenski pregovor pravi: "Ako [e svećenica zelena, bo velika noč snežena." In ker 2. februarja ni bilo snežene odeje, se nam leto obeta za veliko noč.
Škofje Loka, Frankov© nas. 15? rOT633-114,620 - 211,310 -222
"Župan, daj deset tolarjev!"
Debelo je pogledal jeseniški župan, dr. Božidar Brudar, ko ga Je oni dan na cesti pocukal za rokav bledolični osnovnošolec in siknil:
"Dajte mi deset tolarjev! Sendvič bi rad kupil, pa mi ravno deset tolarjev zmanjka."
Presenečeni župan je nemudoma segel v denarnico in mlademu revežu ponudil tistih deset tolarjev.
Ko pa je to pripovedoval sodelavcem, so se zasmejali, kajti podobni "lačni" mladeniči že nekaj časa krožijo po Jesenicah, predvsem okoli občine in vsevprek "žicajo .
In kupujejo si vse kaj drugega kot - sendviče! • D.S.
Ne potrebujemo cele, ampak le 0,444 kuharice!
Financarji so eksaktni - tu ni pomoči! Vse ti bodo do stotinke izračunali.
Se posebej v šolstvu, kjer morajo sloneti in viseti na normativih - pa naj stane, kar hoče.
Tako kakšna laična duša kar nejeverno gleda, ko bere kakšno poročilo o šolskih normativih.
V nekem gradivu o dodatnem zaposlovanju oziroma presežku beremo naslednje:
Osnovna šola potrebuje 0,75 čistilke in 0,20 administrativne delavke ali 0,444 KV kuharice, osnovni koeficent 1,60, letno 672.643 slovenskih tolarjev...
Res je hudir, da za kakšen dodaten program potrebujete 0,444 kvalificirane kuharice, čeprav tale 0. 444 res kar Precej stane.
Izpade hecno, a normativi so normativi... • D.S.
Lepo je biti novinar, ni pa lahko
Minam Možgan, mlada novinarka doma iz Železnikov je svojo novinarsko pot začela v uredništvu Gorenjskega glasa, koje med študijem novinarstva opravljala obvezno prakso, potem se je preizkusila tudi na televiziji in nazadnje pristala na Radiu Slovenija, natančneje na Valu 202, kjer s svojim prijetnim glasom občasno vodi nočni in jutranji program, pripravlja pa tudi zanimive reportaže.
Kdaj si se pravzaprav začela navduševati nad novinarstvom?
"Prav natančno se tega ne spominjam, vem pa, da sem s pisanjem začela pri Gorenjskem glasu, kjer sem enkrat med počitnicami opravila obvezno prakso. To pa je tudi moja edina izkušnja s tiskanimi mediji, saj je bila in bo moja ljubezen vedno radio."
Zakaj prav radio in ne morda televizija?
"Radio je hiter, dinamičen medij, poleg tega pa je vedno mogoče tudi individualno delo. Preizkusila sem se tudi na televiziji v oddaji Studio city, vendar sta pri pripravi oddaj za ta medij vedno
?otrebna še dva ali trije, ako sem že skoraj štiri leta bolj ali manj redno na Valu 202, vmes sem bila pol leta v Švici, od koder sem tudi naredila nekaj prispevkov, nekaj malega pa sem delala tudi za Radio Žiri."
Ali se tudi tvoje zasebno življenje odvija hitro?
"Ja, nekako tako, če ni celo hitrejše. Živim nekako v tem stilu: zjutraj vdihnem, čez dan ne diham, ker ni časa in zvečer izdihnem. Delo na radiu je hudo naporno, odgovorno in zato tudi stresno. Vsako izgovorjeno besedo sliši več tisoč ljudi in vsaka napaka je lahko zelo neprijetna. Novinarski poklic je lep, ni pa lahek. Sicer pa je moje vodilo Samo enkrat se živi in menim, da moram
življenje izkoristiti, dokler sem še mlada in dovolj polna energije."
Kaj od radijskega dela imaš najraje in kakšni so tvoji načrti?
"Nekajkrat na teden pripravljam kulturne drobtinice na Valu 202, najbolj pa mi je všeč neposredno vodenje programa in tudi kakšne zanimive reportaže. Ker šele opravljam pripravništvo, se bom morala še potruditi, da bom v uredništvu Vala 202 dobila svoje mesto. Koliko časa pa bom zdržala na radiu pa ne vem, ker je tempo resnično hud in ni časa za stvari, ki bi jih rada počenjala. Čez nekaj let bi rada odšla v tujino, ker je Slovenija majhna in bom kmalu poznala vso Ljubljano." • M. Gregorič
d.o.o.. Bled. Alpska 7 Poslovni prostori Kumerdejava 18,
Tel./fax: 064/78-170,
računalniška in programska oprema vodenje poslovnih knjig za obrtnike in podjetja gotovinska posojila
pon.- pet. 8.-15. ure
V zadnjem tednu smo spet enkrat doživeli eno lepo akcijo. Sindikalistično. Sindikati so v akciji Kupujmo slovensko pozvali vse državljane, naj pomagajo domači industriji in domačemu delavcu tako, da v trgovinah kupujejo izključno in predvsem slovenske izdelke.
Verjamem, da je tako tudi drugod po svetu in takisto verjamem, da je pobuda dobronamerna. Hvalevredna. Bo tasindikalistični klic pri nas res obrodil kakšen otipljivejši sad?
Točno pred dvema dnevoma mi je v roki ostal ročajček od kuhinjske pipe domačega, slovenskega proizvajalca/ Pa pipa ni stara petnajst let. ampak jih Šteje največ pet! Odpiram vodo in - tlesk! - v roki mi ostane Zgornji del ročaja. Zlomi se kot bi bil iz kartončka! Človek bi pričakoval, da bo enkrat crknila "dihtnga" ali da bo iz pipe kapljalo, ne pa da se mu napol prelomi ročaj, zaboga!
Kakšen slovenski proizvajalec, če ti še navadna pipa razpada na prafaktorje! Ne me zezat!
Tudi pri bolj konjunkturnih, prehrambenih artiklih moje domoljubje strašno peša in bojim se, da se tudi po vznesenem sindikalističnem klicu ne bo kaj prida okrepilo.
Naj odslej kakšnemu "šip-tarčku", ki prodaja zelo dober krompir po zelo dostopni ceni Prtvijem ušesa in ga pobaram Po poreklu artikla? Ali pa naj se po sindikalističnem nasvetu
krompirju kar odpovem in kupujem tiste nagnite krompirjeve šiške v državnih štacu-nah? Kaj pa mene briga, če moj "šiptarček" šverca čebulo na tri šihte in iz vseh kontine-tovl Država naj odstrani vso nelojalno konkurenco, pa bomo kupovali slovensko blago, saj potlej konec koncev drugega skoraj ne bo!
oblačilih! Še sanja se vam ne, od kod so prešvercane hlače, ki vam jih je nekje poceni kupila žena.
Jeh, jeh - kako nerodna akcija za tale slovenski čas in razmere! V kakšnem blagostanju japonskega tipa bi nemara še šlo, saj imajo japonski potrošniki v trgovini na voljo kakšnih petdeset sort kavnih
Kupujmo slovensko
Sindikalisti predlagajo, naj kupujemo ie domačo robo. Pričakujemo, da se bodo v akciji Kupujmo slovensko sami najbolj izkazali. Nič pomaranč in banan in mandarin, samo domača jabka in češplje.
Ko smo že pri kmetijskih pridelkih: ali ste, ljubi sindikalisti, že kdaj kupili domače seme lepega, rdečega korenja, zrasel pa je "ta prašičji", a? Ali sami ne jeste tujezemskih pomaranč, ananasov, mandarin in mar res zobljete le domače orehe, rdeče češnje, domača jabka pa češplje?
Ne me tudi hecat, da ste non stop v Murinih in Almirinih
mlinčkov različnih proizvajalcev, a vsi so vrhunske kvalitete. Vseeno jim je - en jen gor ali dol - pa lahko iz podpore domači proizvodnji kupijo japonskega.
Tu pa se poje druga pesem!
Mar res pričakujete bojkot tuje robe s strani povprečnega slovenskega potrošnika?Pa je v srcu domoljuben kar se le da, a
nikoli in nikdar več ne bo kupil slovenskih čevljev, če mu po prvem dežju zazijajo. Ne precenjujte slovenskih žepov in večnega pravila: dobro blago se samo hvali. Tudi slovensko.
Recimo bobu bob: domača prodaja bi še bolj padla, če ne bi prodajali domače robe na obroke in posojila. Če bi povprečni Slovenec posedoval zmerno količino casha na mesec, bi jo že zdavnaj odkur-il na sezonske razprodaje kam v Nemčijo, pa naj sindikalisti še tako promovirajo in se gredo komercialiste.
Kavelj je drugje: v požrešni državi, ki proizvajalcu jemlje in jemlje, tako da ni govora, da bi prišel na trg z zmerno ceno. Kavelj je v tisočih švercarjih, ki nekaznovano prodajajo pod roko - od sesalcev do praškov in kuhinjskih posod do pomaranč, prtov ali rozin.
Kdor kaj predlaga, je po mojem skromnem prepričanju vedno s srcem pri stvari. Sindikalisti pa sploh!
Da se jim ta akcija totalno ne "sfiži", naj kar sami dajo svetal zgled Bog ne daj, da vidim kakšnega strumnega sindikalista, ki bi na krhlje lupil na tujem vzgojeno pomarančo!
Sindikalisti!
Za svetal zgled dajte okisan domač fižol v kanglice in posušene krhlje v žep pa hop na nove sindikalistične seanse o akcijah tipa Kupujmo slovensko. Bomba bo vžgalo! • D.Sedej
Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi
Kjer sonce
ne spi Pfše: Igor K.
"Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroeua 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji pb vsem svetu vozijo ie 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokriri pri Kranju
Freak varianta
Vroče, mraz, pa spet vroče
Z razliko od dnevov, ko smo bili na poti, ko je vsak dan vsaj malo pokapljalo z neba, smo samo srečanje preživljali v soncu, j a tudi "nočnem". Namreč, okrog polnoči je (odvisno, s katere strani gledaš) nekje daleč na desni odhajal včerajšnji dan, na levi pa se je že svitalo novo jutro. Temperatura je kljub nočni svetlobi seveda prava "severna". Tako smo v "life" odhajali v dolgih rokavih in hlačnicah, kar je bilo mimogrede tudi najbolj učinkovito sredstvo proti komarjem, ki so zanimivo na sceno prihajali skupaj z nami, se v zgodnjih jutranjih urah zavlekli v mrzle "spalke" in preklinjali peklensko vročino, ki nas je po nekaj urah spanja budila, ko je bilo dopoldne že precej visoko.
En motor spredaj in drugi zadaj (levo) in Švicar z morja (desno)
Največ življenja je bilo v "Big tentu", velikem cirkuškem šotoru, kjer se je vsak večer trudil neki finski band in pa v neposredni okolici le tega. Pravi spektakel je bilo tradicionalno vlečenje vrvi, kjer smo Slovenci prijavili kar dve ekipi, ki sta se obe prebili do finala, kljub nekaterim po teži, širini in dolžini "jeti -ekipam", ki so jih naši mladci v predtekmovanju eno za drugo spravljali na rit in kolena. Delati z glavo, je nekoč nekje nekdo izjavil, presenečeni Holandci pa: "Saj ni čudno, da se je pri vas vojna tako hitro končala." Nemalo težav je bilo, ko smo ostale spačkarje prepričevali, da v Sloveniji vojne ni, da je mir, da naj čez dve leti le brez strahu pridejo na naslednje svetovno srečanje prijateljev 2CV na Ptuj. Da smo v tem uspeli, smo se prepričah ob glasnem aplavzu, ki smo ga bih deležni, ko smo ob naši uradni predstavitvi z velikega odra povabili vse spačkarje na naslednje srečanje v Slovenijo.     (nadaljevanje prihodnjič)
JURCIC, d.o.o.
Odkupujemo smrekovo Modovino.Imfonnacije po tel.621-083 po 20. uri.
TRGOVINA S POHIŠTVOM
na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268
vam nudi UGODEN NAKUP sedežnih garnitur" TOM" iz Mirna - na
3 čeke brez obresti za kuhinje Gorenje. Svea, Marles, ter drugo pohištvo nudimo do 30% gotovinskega popusta
O MAJM1ŽJ1H CENAH IN STROKOVNIH NASVETIH SE PREPRIČAJTE SAMI!
Prevoz brezplačen J Del. časrod 9.-11.30 ure In od 14.-19. ure, sobota: od 9.-12. ure
SOBOTA, 5. februarja 1994
8.15 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Mladi virtuozi;; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke
11.46 Dogodivščine Toma Sawyerja, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.15 Predplačilo za umor, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik
17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 18.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.25 Gore in ljudje 21.25 TV poper
21.40 Korenine slovenske lipe; Vi-žice
22.05 TV dnevnik 22.40 Sova:
Inšpektor Morse, angleška nanizanka;
Maščevalec, ameriški film
10.50 Sierra Nevada: Svetovni pokal v alpskem smučanju, supervelelsla-lom (ž), prenos 11.35 Garmisch Partenkirchen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 16.25 Sova, ponovitev 17.55Športna sobota: Košarka NBA 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Usodni obrat, angleška nadaljevanka 21.00 Žametna sapa, angleška poljudnoznanstvena serija 21.25 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč
8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Dr. Argus, risanka 11.00 Največji tepec na svetu in leteči krožnik, risanka 12.00 Poročila 12.05 Resna glasba 13.20 Prizma 14.05 Poročila 14.10 Najstrašnejša čarovnica, angleški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.05 Mladi Indiana Jones, nanizanka 17.00 Poročila 17.05 Prisrčno vaši: Alojz Sevčik 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Na svidenje, otroci, francoski barvni film 21.55 Film - video - film 22.40 Poročila 22.45 športna sobota 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja
13.10 Zakon gospoda Mississippi-ja, nemško-švicarski film 14.40 Štirinajst - kaj zdaj? 15.00 Za otroke 16.15 Beverly Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X -large, mladinska oddaja 18.00 čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Zdravnica dr. Quinn 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Ali ste za šalo? 22.06 Zlata dekleta 22.25 Sence zla, ameriška psihološka kriminalka 23.55 Čas v sliki 0.00 Gangsterjevo dekle, italijanski film 1.35 Miami Vice 2.05 Poročila/Ex libris
8.00 Vremenska panorama 10.55 Svetovni pokal - smuk (m), iz Garmischa 13.50 1000 mojstrovin 13.40 Ali imate radi klasikov 14.40 Otrok manevrov, komedija 16.15 Poročila iz parlamenta 17.15 Kdo me hoče 17.30 Ozn se po deželi 18.00 šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Moj oče, junak, francoski film 21.55 čas v sliki 22.10 šport
8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 - 17.30 Oddaja o kulturi 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program «*e
Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Prisluhnete lahko oddaji Spremljamo in komentiramo, horoskopu, od 17.30 do 18.00 lahko oddate svoj mali oglas, za konec pa bodo najmlajši prisluhnili še pravljici Zlate Volarič.
11.20 TV koledar 11.30 Proti toku 12.00 Pokal evropskih prvakov v vaterpolu: Uipest Toma - Mladost Avtohrvatska, prenos 13.00 DP v dvoranskem tenisu; Finale (ž), posnetek 14.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Supervelesia-lom (ž), posnetek; Samo norci in konji, humoristična nanizanka 16.55 Hrvaško rokometno prvenstvo (m): Medveščak - Istra Turist 18.18 Pokal Bvropsklh prvakov v vaterpolu: Jadran - Niča, prenos 18.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Podmornice - jekleni morski psi 21.35 Cro pop ročk 22.20 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Hale in Pace, angleška humoristična nanizanka; Zarodek, ameriški barvni film
9.00 CMT 10.00 Kino, kino 11.00 Akcija, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.35 A shop 13.40 Video strani 14.30 Borza dela 17.20 ITV, oddaja za begunce 17.60 Most tišine, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 21.00 Smrtonosne igre, ameriški barvni film 23.40 CTM 0.30 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev 9.30 Otroški program 10.30 Gospod natakar, ponovitev nemške komedije 12.05 Hooperman 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki
1Z.O0 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Nasveti za varno hojo po hribih 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice, obvestila, šport 19.00 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba ie življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski tele-
Sjraf 15.30 Dogodki in odmevi prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Izmenično: npr.: Moja je lepša kot tvoja; Igre na žaru 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa
NEDELJA, 6. februarja 1994
PONEDELJEK, 7. februarja 1994
9.20 Otroški program: Živ žav 10.10 Prva ljubezen, ponovitev švedske nadaljevanke 10.35 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.30 Obzorja duha 12.05 1. mednarodni festival romarskih pesmi, 2. oddaja 12.30 Vodne pustolovščine 13.00 Poročila
13.05 Homo turisticus, ponovitev 13.55 Lila minibus, irski film 15.10 Habsburžani, ponovitev avstrijsko-nemške dokumentarne nadaljevanke
16.05 Galebove hčerke, francoska
nadaljevanka
17.00 TV dnevnik
17.10 Po domače
19.30 TV dnevnik
20.05 Zrcalo tedna
20.25 Nedeljskih 60
21.25 Olive James: Slava v 20.
stoletju, angleška dokumentarna
serija
22.20 TV dnevnik 22.40 Sova:
V Civilu, angleška nanizanka; Inšpektor Morse, angleška nanizanka
9.25 Sierra Nevada: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek, prenos 9.55 Garmisch Partenkirchen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 12.00 Sierra Nevada: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 12.55 Garmisch Partenkirchen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 2. tek, prenos 13.45 Poglej in zadeni, ponovitev 15.05 Trgovec s se ncami, novozelandska nadaljevanka 15.55 Gore in ljudje 16.55 Zlata dobrota, ameriški film 19.30 TV dnevnik 20.05 Alpe -Donava - Jadran 20.35 Hedd Wyn, waleški film 22.25 Evropski pokal v smučanju, reportaža s Pohorja 22.45 Športni pregled
TV koledar 11.30 Top D J mag 12.30 Športna nedelja: ATP magazin 13.00 DP v dvoranskem tenisu: Finale (m) 15.00 Predolimpijska oddaja 15.20 Košarka: NBA liga 15.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), posnetek 16.55 DP Hrvaške v košarki: Croa-tia Osiguranje - Zagreb, prenos 18.30 Čro pop ročk, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.15 Črno-belo v barvah; Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški barvni film; Leteči cirkus Montvja Pvthona, britanska humoristična nanizanka
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 9.15 Dance session, ponovitev 9.45 Smrtonosne igre, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.15 Ameriških deset 11.45 Male živali 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 19.05 Tropska vročica II, ameriška nanizanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.40 Vohuni, laži in gola bedra, ameriški barvni film 23.10 CTM
9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 VValtonovi: Poroka z ovirami, ameriški film 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Kamela na divjem zahodu, ameriški vestem 15.00 Sedmi kontinent 15.25 Bog je povsod 15.30 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Flving Pickets v Zagrebu 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Čisto vsakdanja blaznost, 4. del 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.15 Kaisermuehler Blues, 3. del 21.05 K1, kultura v živo 21.55 Vizije 22.00 To je bil Thomas Bernhard 22.50 Trg herojev, drama 2.05 Poročila/ 1000 mojstrovin
8.30 TV koledar 8.40 Poročila 8.45 Mali Abner, ameriški čb film 10.00 Poročila 10.00 Nedeljski živ žav 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Ljubosumje, ameriški barvni film 18.50 Maxim, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja
8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela
kranjska - Vodice II 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Šport 18.20 Kino, kviz
TEf
Industrija termičnih izolacij
SKOFJA LOKA, Trata 32
sprejme več
DELAVCEV ZA PROIZVODNJO
pod naslednjimi pogoji:
- da so fizično zdravi
- stari nad 18 let
- delo se opravlja v treh ali štirih izmenah
- delovno razmerje se sklene za določen čas do 30. 11. 1994
Prednost pri sprejemanju bomo dali kandidatom s poklici iz strojniškega in elektro področja ter z bivališčem v bližini podjetja.
Prošnje z dokazili pošljite na gornji naslov. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja po tel. 064/631-151.
Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne bo tekla beseda o zaščiti delavcev, tehnoloških presežkih in upokojevanju, sledil bo Planinski šopek, ob 12.00 tedenski mozaik, pa nedeljska duhovna misel in nekaj podrobnosti iz našega vsakdanjika. Sledila bodo obvestila in čestitke, vabljeni pa ste k sodelovanju v Kolovratu domačih, z Marjanom Murkom.
9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Živi -vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena Isestvica 3x3, Športni utrinki 15.30 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 Brezplačni radijski sejem 12.00 Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.80 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa
SOBOTA
NEDELJA
CENTER amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 16.30,18.45 in 21. uri STORŽIČ franc. krim. drama DEKLE V ZRAKU ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. krim. PROSTI PAD ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 16., 18. in 20. uri DUPLICA amer. glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. krim. VZHAJAJOČE SONCE ob 18. in 20. uri SKOFJA LOKA amer. trill. VZHAJAJOČE SONCE ob 18. in 20. uri
CENTER amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 16.30,18.45 in 21. uri STORŽIČ fran. krim. drama DEKLE V ZRAKU ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. krim. PROSTI PAD ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 16.. 18. in 20. uri DUPLICA amer.
tglasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. krim. VZHAJAJOČE SONCE ob 18. in 20. uri KOFJA LOKA amer. film VZHAJAJOČE SONCE ob 18. in 20. uri ELEZNIKI amer. drama MESTO RADOSTI ob 19. uri
11.20 Tedenski izbor: Mesečeva ura, angleška nadaljevanka; Znanje za znanje; Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila
13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 Športni pregled 14.50 Akcent, ponovitev 15.50 Moč in slava: Aristokrati 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Zimska tekmovanja 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik
20.05 Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz Cankarjevega doma 21.25 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija 22.10 TV dnevnik 22.35 Sova: *
Na programu, ameriška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka
14.00 Forum 14.15 TV mernik 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Nedeljskih 60 16.00 Obzorja duha 16.30 Sova, ponovitev 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 20.05 Zaljubljena, češka drama 20.55 Studio City 22.50 Brane Rončel izza odra
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Hov, hov, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Državnik novega kova, angleška barvna nanizanka 13.05 Ciklus filmov Garrvja Cooperja: Točno opoldne, ameriški film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Srečni ljudje 16.20 Risanka 16.30 Življenje z... 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.15 Hrvaška in svet 21.50 Poročila 21.55 Duet za eno noč, hrvaška drama 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja
16.40 TV koledar 16.60 Hov, hov!, ponovitev nadaljevanke 17.15 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.40 Odletel bom, ponovitev nadaljevanke 18.30 Živalski svet 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V navezi z mafijo, dokumentarni film 21.15 Murphy Brown, humoristična nanizanka 21.40 Prelomljene obljube, nanizanka 22.20 Velikani francoskega filma: La beile Equipe, francoski čb film 23.50 Jazz
7.00 Borza dela 9.00 MaCneil in Lehrer komentirata, oddaja v ana-gleščini 10.00 Video petek, ponovitev 10.35 CTM 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.00 Spot tedna 12.05 Drugačen -svet, ameriška nadaljevanka 12.50 Helena, ponovitev 16.15 Vohuni, leži in gola bedra, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ameriških deset, ponovitev 19.00 Poročila 19.25 A shop 19.30 Video ponedeljek 20.15 Pustolovščine VVilliama Telia, ameriški barvni film
21.45 Pomoč dekletom v stiski, dokumentarna oddaja 22.15 Poročila 22.35 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.25 A shop 23.45 CTM 0.30 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Moj oče, junak, ponovitev francoskega filma 12.10 Vzemi si sonce z mize 12.15 Pomorska svilena cesta, 1. del 13.35 Sami prijazni učitelji, angleška komedija 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Čisto vsakdanja blaznost 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.15 Pogledi od strani 21.25 Zdravniki 22.55 Merjasec, avstralska grozljivka 0.25 čas v sliki 0.30 Krute oči, francoska kriminalka 1.45 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Ali ste za šalo 16.40 Lepote Češke 17.00 Zakladnica Avstrija 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Immenhof, nemška serija
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Kultura dialoga 10.40 Informacije r zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Nasveti za varno hojo po hribih 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice, obvestila, šport 19.00 Odpoved programa
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Tolar za
knjigo 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Otroš-ko-mladinski program 19.00 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 Minutka za
okolje 11.30 Novice 12.00 Glasbena skrivalnica 13.00 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športnikov in Kako se obnašamo v prometu 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 Novice londonskega BBC 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
RADIJSKA OLIMPIJSKA STAVNICA
Zimske olimpijske igre v Lillehamerju so tik pred durmi. Jutranji program RADIA SLOVENIJA (I. radijski program) bo zato jutri, v soboto 5. februarja, odpri "Olimpijsko radijsko stavnico". Stave v posameznih olimpijskih discipli-< nah bodo sprejemali vsako jutro med 5. in 8. uro po telefonu, lahko pa svojo stavo sporočite tudi po pošti na naslov: Radio Slovenija, Uredništvo jutranjega programa, Tavčarjeva 17, Ljubljana^- s pripisom "za olimpijsko stavnico". Športne stave v posameznih disciplinah bodo radijci sprejemali do prihodnje sobote, 12. februarja. O vseh podrobnostih radijske olimpijske stavnice jutri (v soboto) zjutraj na jutranjem 1. programu Radia Slovenija med 5. in 8. uro. Zaradi izvrstnih dosežkov slovenskih (in predvsem seveda gorenjskih!) udeležencev 17. ZOI bodo stave zanimive, poleg tega pa Jutranji program Radia Slovenija za tiste stavce, ki boste pravilno napovedali kakega olimpijskega zmagovalca, čakajo ob koncu olimpijskih iger lepe nagrade. Jutranji program pa bodo poleg tega popestrili tudi z zanimivostmi iz olimpijskega zakulisja (v sobotnih jutranjih oddajah v času ZOI).
PONEDELJEK
CENTER amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 15.30,17.45 in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto) TRŽIČ amer. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 17. uri, slov. film MORANA ob 20. uri
domači del:
1. ČUKI: Ta vlak
2. CALIFORNIA: Nisem avtomat
3. LINTVER: Nedelja lep je dan
4. SANK ROČK: Lahka dama
5. CHATEAU: Drugo ljubim
predlog: VETER: Če bi se šest... tuji del:
1. BRYAN ADAMS: Please forgive mej
2. SOUL ASYLOM: Runaway train I
3. SCORPIONS: Under the same Sun
4. MEAT LOAF: Ročk and roll dreams come through
5. GUNS'N ROSES: Black Leather
predlog: BRVAN ADAMS, ROD STEVVARD, STING: Ali for love
Živio! So vam všeč pesmi, ki so na naši lestvici? Ja? No, potem pa tudi tale kuponček, ki je objavljen pod lestvico izrežite, ga prilepite na dopisnico in ga pošljite na Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri, kjer se spet zavrtela 16. februarja med 18. in 19. uro. In kako je bilo to pot z nagradami, ki jih še vedno prispeva založba Mandarina?
Poleg kaset, ki sta jih poslušalcem poklonila gosta oddaje Sanja Mlinar in skupina Veter, smo izžrebali še Katjo Bavk, Podjelovo Brdo 6, Sovodenj Daniela Mlakarja, Podvin 34 b, Polzela in Boruta Podobnika, Ob potoku 10, Žiri. Do prihodnjič se imejte skrajno lepo. Vaša Saša Pivk.
Domači predlog
Tuji predlog _
Ob klepetu s Naslov
KUPON
KUPONČKE POŠUITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI.
Minuli petek je bil gost Diskoteke PRIMADONA na Trebiji Dominik Kozarič, nova zvezda na slovenski glasbeni sceni, ki je bil januarski zmagovalec glasbene lestvice "Gremo v Primadono", ki jo za Gorenjski glas in Radio Kranj pripravlja Nataša Bešter. Očitno je Dominik zelo všeč tudi aorenjkam (In Gorenjcem), kajti njegova zmaga v januarski glasbeni lestvici je bila prepričljiva. Za njegove oboževalke (ki so nas prosile za objavo fotografije): Dominik ima 28 let, pred kratkim je izšla njegova prva kaseta in na njej večina njegovih skladb. Dominik je v pogovoru za Gorenjski glas zaupal, da je že kot otrok sanjal o pevski ali igralski karieri, zato je obiskoval glasbeno šolo, se učil kitaro, trobento in solo petje, zdaj pa je glasba njegov poklic. V prostem času, ki ga ima silno malo, rad jaha, plava ali se potaplja, obenem Pa snuje drugo kaseto.
Nataša Bešter, Gorenjski glas in Radio Kranj pa skupaj z Vami, bralci in poslušalci, že sestavljamo februarsko lestvico "Gremo v Primadono". Kdo bo gost konec tega meseca na Trebiji? Trenutno ste največ glasov namenili kranjski skupini MONROE >n MAGNIFICU - sicer pa najdete kuponček za glasovanje v zadnji januarski številki Gorenjskega glasa (minuli petek).
Hofer
GLAS
ŽIVLA
PlSC: SIMONA HSO \
»TSftMO SOBOTO OPOIDNC N« RADIU TKIOIAV *ES«Nt« 19A.0 MHZ/ .
FEBRUAR V ZNAMENJU ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
Februar, ali po slovensko svečan, se začenja s svečnlco ln se nadaljuje z zimsko olimpiado v UUehammerju in ml vsi upamo, da nam ne bo treba prižgati svečk, ampak raje kakšen ognjemet. Vsi si vroče želimo, da si bomo lahko zapeli kakšno veselo, kajti toliko orožij, kot jih Imamo to pot v ognju Slovenci, jih pa še nismo imeli. Nobenega smučarja ln nobene naše smučarke ne bom posebej naštevala in nikogar obremenjavala, ampak priznajte, daje pričakovanje tako velikega dogodka, kot je zimska olimpiada, s takšno smučarsko posadko, kot jo Imamo Slovenci sedaj, že samo po sebi vznemirljivo.
Pred mikrofonon naše oddaje Glasba je življenje sem uspela dobiti največje ase belega cirkusa, od naših Jureta Koširja, Gregorja Grilca in Mitje Kunca, do Aamodta, Furuseta, Fogdoeja in Firma Christlana Jaggeja. Z njimi se nisem pogovarjala o smučeh, o vratcih, o vrtoglavih strminah, tehniki ln formi, zanimalo pa me je, kaj jim v napetih trenutkih pred startom pomeni glasba, ln če se s pomočjo glasbe skušajo sprostiti ln koncentrirati. Naš šef bele karavane Tone Vogrinec je dejal, da si prenekateri tekmovalci pri ogledu proge "nabijejo" walkman na glavo, poslušajo njim priljubljeno glasbo ln se na tak način skušajo povsem osredotočiti na tekmo.
Torej v februarskih sobotnih oddajah Glasba je življenje bomo gostili kar nekaj svetovnih smučarskih asov, za začetek pa se bomo pogovarjali z direktorjem smučarske karavane Tonetom Vogrincem.
Bry
Mojca in Renata, a sta zadovoljni. Sicer pa si moje zamenjave "v" v "i" niti ne ženem preveč k srcu, namreč, ko se bodo Američani navadili na Košir namesto Kozir, bom pa tudi jaz b'l natančen. Sicer pa, Renata je sploh živi slovar, saj o Brvanu Adamsu ve full velik, naprimer, d' je v otroških letih živel tudi v Avstriji, d' je kot najstnik pomival posodo v eni restavraciji, d' se je pisalo celo, d' je nekaj flirtal z vvaleško princeso (ampak to so samo izvlečki z Renatine dopisnice, misl'm punca sila si"). Ja, v zadnjem vprašanju je šlo za Bryana Adamsa in poslali ste full dopisnic. Mega ste. In kljub temu, d' je pri žrebanju treba imeti tudi zeg'n, se mi vsak teden oglasite, pa kaj napišete, pa... ej, k'r stopu bi se od radosti. Veste, ciov'k 'ma dober feeling. Hja, dajmo žrebat', dones so namreč uredniki nekaj škrti s placom. Aja Matjaž, napisal si, kva če b' Brvana enkrat povob'l v Aligatorjevo štacuno. Ja, kje si pa bil v sredo, ko se je fant mimogrede, ko je šel na plac po korene in zele (za bio pizzo), ustavil tudi v Aligator Music Snopu. Celo za žrebanje smo ga ponucal'. In a veste, čigavo dopisnico je potegnil? Tisto, k' jo je poslal Zoran Srdič, Zoisova ulica 46 (o, v isti ulici kot Gorenjski glas), Kranj. Zoran, mišTm, d' si Brvanu dolžan kakšno kokakolo, al' pa cremschnito.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 122
(prejšnjič je bil tiskarski škrat):
Joj, jest bi spet nekaj od Magnifica. Sory, ampak men' se tako dobro sliši (punce ne me imet' za moškega šovinista). Namreč tisto v komadu 24.000 poljubčkov, ko Roberto poje ...iz roke mi boš jedla
.....(e, ta beseda, ki tukaj pride me tokrat zanima). No za pomoč,
punce, če vam kakšen tip to besedo reče tako nežno, iz srca, pol je tapravi. Ta je nor na vas. Ja, dopisnice (če bo kakšna, glede na težko vprašanje) čakam do srede, 9. februarja, na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Pa še to. Tanja, hvala za Filipa (men' se namreč zdi kar cool), Vesna lepo se imej na morju (a vi kaj oddajate sobe v vašem vikendu), Romana, koledarja od Erosa žal ni v zalogi in a misliš, d' jest ne vem, kam ti hodiš v šolo, Mirja, kar se tiče kolin, tam dol na Primorskem, kjer sem bil, krvavic niti ne delajo, njihov adut je namreč pršut (in moj tudi), ... ops, se poslavljam, a le do naslednjič... čav.
JfSS ATS 7,90 tcetkazazobe
DENT0FIT ATS 7,90 zobna pasta, 90 ml tuba
TOALETNO MILO ATS 4,90 PeealtCIivia, 150g
0LANA- KREMA ZA KOŽO ATS 19,90 za obraz ali telo, 250 ml
PAPIRNATI ROBČKI ATS 9,90 4 - slojni, 10X10 kosov
KRPA ZA ČIŠČENJE POSODE ATS 9,90 10 kosov
GOBASTA KRP 5 kosov
POMIVALEC POSODE zeko 1 zitro 2 litra
POMIVALEC POSODE zeko 1 kamilie 1 liter
ATS 9,90
ATS 24,90 ATS 14,90
4 x Celovec
10.-Oktoberstr. 25 Lodeng.22 St. Veiterstr. 70 Ste ing. 209
3 x Beljak
Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Maria - Gailerstr. 30
Velikovec
Umfahrungsstr. 6
VVolfsberg
Packerstr.
2 x Špital
Oberaorfestr. 4 • 6 Villacherstr. 106
TOPI C • hrana za mačke, različne vrste, 100 g
CAT • hrana za mačke, različne vrste, 410 g doza
ATS 6,90 ATS 5,90
CAT • suha hrana za mačke, ATS 11,90 različne vrste, 400 g
RUFUS • hrana za pse        ATS 14,90 sočni kosi govejega mesa ali mešanica govedine in perutnine, 1220 g pločevinka
OSCAR - hrana za pse, različne vrste, 100 g
ATS 6,90
Upoštevajte, prosimo, da so tile artikli samo prehodno v našem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke.
Hofer
TOREK, 8. februarja 1994
10.40 Tedenski izbor: Sezamova ulica, ameriška nanizanka; Univerzitetni razgledi; Zaljubljena, češka drama
13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: Klarinet, 4. oddaja; Prva ljubezen švedska nadaljevanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto 19.30 TV dnevnik 20.05 Žarišče
20.35 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini 21.30 Osmi dan 22.20 TV dnevnik
22.45 Sova: Dober dan, razred; Inšpektor Morse, nanizanka
14.55 Zgodbe iz školjke 15.45 Tedenski izbor Sedma steza; Gospodarska oddaja: 10.000 obratov; Ljudje in zemlja 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 20.10 H. Fallada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 21.05 Svet na zaslonu 22.05 R & R, znanstvena oddaja 22.35 Videoš-pon
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Hov, hov, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 13.05 Ciklus filmov Garrvja Cooperja: Upornik, ameriški čb film 14.50 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Prometni krog 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30Dnevnik 20.15 Policijske zgodbe, dokumentarna serija 21.00 V velikem planu 22.30 Poročila 22.35 Akusti-koteka: Jura Stublič in skupina Film 23.10 Slika na sliko
TV HRVAŠKA 2
16.30 TV koledar 16.40 Hov, hov!, ponovitev nadaljevanke 17.10 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.35 Prelomljene obljube, ponovitev nadaljevanke 18.20 V navezi z mafijo, ponovitev 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična serija 20.40 Prelomljene obljube, nanizanka 21.25 Tobačne vojne, dokumentarna oddaja 22.20 Dokazi, ameriška nanizanka 23.05 Radar
7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 Video ponedeljek, ponovitev 10.35 CTM 11.00 Luč svetlobe 11.50 Spot tedna 11.55 Drugačen svet 14.30 Borza dela 16.14 Pustolovščine VVilliama Telia, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Jazzbina, ponovitev 19.00 Kič kot le kič, dokumentarec 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.15 Kosec, ameriški barvni film 21.55 Jazzbina 22.30 Poročila 22.50 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.40 Spot tedna 23.45 CTM 0.30 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.15 Revolveraši iz Wyominga, ameriški vestem 11.45 Čudovite slike iz živalskega sveta 12.15 Vojna zvezd - deset let pozneje 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Dolžinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni
Sipravljenosti 19.22 Znanost 19.30 as v sliki 20.00 šport 20.15 Univerzum: Sanje o novem svetu 21.00 Pogledi od strani 21.10 Zmešnjava 21.40 Ambo terno, svet številk 21.50 Fotoreporter Flash, Včerajšnje ence 23.20 Čas v sliki 23.25 Germinal, francoski film 1.20 Miami vice 1.55 Poročila/ 1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 9.55 Tisoč mojstrovin 10.05 Svetovni pokal - veleslalom (m), 1. tek iz Adelbodna 11.15 Vremenska panorama 12.00 športna arena 12.50 Veleslalom (m), 2. tek iz Adelbodna 14.5 Lipova ulica 15.30 Uspešnica, ponovitev 16.00 Družina Merian, 2. del 16.45 Veliki vojskovodje 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zlato kvinteta Nockalm 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 S.O.S. -pogrešani, 2. del 1.30 Poročila/ 1000 mojstrovin
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: O kulturi, gost: Rudi Šeligo 10.40 Informacije -zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri
Oddajamo od 16. do 19. ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg aktualnih informacij, vam bomo postregli tudi z glasbeno lestvico in še nekaterimi zanimivostmi.
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Sindikalne novice 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Novice - šport 18.00 Glasba je doma pri Potočnikovih 19.00 Odpoved programa
R TRIGLAV JESENICE
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava 14.15 Obvestila 14.30Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
■MH?**
V BleTcraiskac.'u'1,0-0-
PRODflJfl TRDIH IN TEKOČIH GORIV
Grajska c. 11,64260 Bled Poslovalnica Tržič, Loka 117 Tel.: (064) 77-081 in 76-124 tel.+fax:(064) 53-429
TOREK
SIKT^f,amer akcJi- tnri"- NA OGNJENI ČRTI ob 15.30 in 17 45 uri PREDVAJANJE BADJUROVIH FILMOV ob 20. uri STORŽ ČarTOr' akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR 2rr2r mlad kom. PRVAKI ob 18. uri ŽELEZAR amer. akcij. krim. PROST! PAD od (tU. uri
SHOf 10
REPUBLIKA SLOVENIJA
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE IZVRŠNI SVET
Komisija za raziskovalno dejavnost
OBJAVLJA
RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1994
s področij:
- varstvo okolja
- razvoj turizma
- kmetijstvo in gozdarstvo
- energetskih virov
- informatika
- družboslovje
- naravoslovja in medicine k razpisu so vabljeni:
- raziskovalne institucije in podjetja
- raziskovalci v podjetjih, zavodih in drugih institucijah, ki opravljajo raziskovalno dejavnost
- raziskovalci in inovatorji v svobodnem poklicu in drugi občani, ki delajo v raziskovalnih dejavnostih Prijava mora vsebovati:
1. naslov predlagatelja raziskovalne naloge
2. naslov raziskovalne naloge
3. ime nosilca in izvajalca raziskovalnega dela
4. izhodišča, cilji in namen
5. uporabnost
6. časovni potek, finančni predračun in predvideno sofinanciranje
Prijave pošljite na naslov: Občina Jesenice, Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo - za raziskovanje, THova 78, 64270 Jesenice, do vključno 1. marca 1994.
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ, d.o.o. Prediiniška cesta 18, Tržič
objavlja prosto delovno mesto
VODJA FINANCIRANJA
Pogoji:
- višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri (VI. ali VII. st.)
- 2 leti delovnih izkušenj
- poznavanje del s področja financiranja in plačilnega prometa doma in v tujini
- poznavanje predpisov zunanjetrgovinskega poslovanja
- poznavanje det s področja računovodskega poslovanja
Po 3-mesečnem poskusnem delu bo mogoče skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, do.o., Prediiniška cesta 16, 64290 Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
POHIŠTVO
akcijska prodaja
SALON POHIŠTVA Kranj, Blemeisova 6, (nasproti avtobusne postaje) tel.: 0647212-738
pohištvo d=©„@0
LESNI PROGRAM d.o.o.
Predsobe TEMPO Klubske mize Video omarice Jedilne mize POHIŠTVO d.o.o. Dnevne sobe JANEZ Dnevne sobe AL Otroške sobe AL Predsobe AL
Garderobne omare TAMAR
AKCIJSKA PRODAJA - NAJNIŽJE CENE
v    v v
•SEDEŽNE GARNITURE • LEZISCA • VZMETNICE
O P R I M A
AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ
SALON POHIŠTVA Kranj, Blemeisova 6, (nasproti avtobusne postaje) tel.: 064/212-738
43% popust
NAGRADNA KRIŽANKA
* ★ * *
PARK HOTEL
Cesta svobode 15 ni en
64260 BLED ?MV
Tel.: 064/77-945 G&P
Sponzor današnje nagradne križanke je PARK HOTEL
Bled. Ste se že kdaj kopali v njihovem prenovljenem bazenu, obiskali slaščičarno, taverno ali zaplesali v plesni dvorani Kazina?
Za reševalce današnje križanke imamo kar 10 imenitnih nagrad:
1. nagrada
Vikend paket za dve osebi s kompletno ponudbo rekreacije v hotelu Park
2. nagrada
Letna karta za prosti vstop v bazen
3. nagrada
40 kremnih rezin v Park hotelu
4. nagrada
3-krat šolanj z ročno masažo
5. nagrada
Večerja v Taverni za dve osebi v vrednosti 5.000,- SIT
6. nagrada
4 pizze v Riklijevem hramu
7. -10. nagrado podarja Gorenjski glas v vrednosti po 2.000,- SIT
Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa pošljite na naslov: Park hotel, Cesta svobode 15, 64260 Bled, do srede, 9. februarja 1994.
Vabljeni na JAVNO ŽREBANJE 9. februarja ob 18. uri
v KAVARNI PARK HOTELA na Bledu!
VRTILJAK MARIJI V VODICE
V uredništvo smo prejeli 1363 rešitev nagradne križanke iz prejšnje petkove Panorame. Veliko slikovno križanko smo pripravili v sodelovanju s podjetjem MODERNI INTERIERI, ki ima na Gorenjskem tri imenitno založene poslovalnice: Center (v Kranju); Primskovo pri Kranju in Jesenice. Križanka očitno ni bila (pre)težka, kajti vseh 1363 rešitev je bilo s pravilnim spolom Modemih interierov. PODČRTANO Z RUMENO. Tričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa je včeraj (četrtek) ob 8. uri Žrebala in nagrade prejmejo: Marija ŽITNIK, Krvavška 17, Vodice (pisarniški vrtiljak); Miha ŠURC, Bokalova 13, Jesenice (svetilka); Igor KRIŽNAR, Sv. Duh 137, Šle. Loka (stojalo za svetilke); Petra Bergant, Pod Plevno 4, Sk. Loka, Vuia BOBNAR, Vasca 12, Cerklje in Katja ŽEPIČ, Bašelj 61 pa prejmejo nagrade v vrednosti po 2.000 SIT, ki jih podarja Gorenjski glas - prve tri nagrade izžrebancem namenjajo Moderni interieri.
Petek, 4. februarja 1994
17. STRAN • GORENJSKI GLAS
LITERARNA SNOVANJA
Razstava v radovljiški Šivčevi hiši
ISKANJE PREŠERNA
Razstavo Vladimirja Lakoviča sestavljajo tri skupine risb. Najstarejši so t. i. Literarni znanci (Jako jih je poimenoval Tit Vidmar, urednik Književnih listov, v katerih so bili objavljeni), umetnik jih je ustvarjal, odkar je nehal ilustrirati, torej od zgodnjih šestdesetih let. Sledijo risbe, ki Jin je Lakovič med letom 1990 in 1993 naredil za Sonete nesreče; te naj bi v zbirki Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki izdala Prešernova družba, vendar knjiga zaradi običajih finančnih težav (še?) ni izšla. Tretji so Prešernovi portreti, ki so leta 1993 nastali za radovljiško razstavo.
Razstava torej opozarja na razne vidike °dnosa med likovno umetnostjo in literaturo, Pn čemer je najprej treba omeniti najbolj očitnega, knjižno ilustracijo. Ta ima starodavno tradicijo. Seveda pa se z današnje perspektive zavedamo predvsem dveh njenih vrhuncev: prvi je obdobje (pozno)gotskih iluminiranih rokopisov, pri teh pa so se zgledovali tudi umetniki drugega, findesieclovski ilustratorji. V njihovem času je doživela prvi vrhunec tudi slovenska
ilustracija; sledilo jih je še več, vsaj kar se odraslim namenjenih knjig tiče, pa se je njeno veliko obdobje izteklo na začetku šestdesetih let - eden zadnjih mejnikov je bil prav Lakovičev Til Ulenspiegel (DZS 1960). Slog, ki ga je umetnik razvil pri ilustriranju tega dela, odmeva tudi v Literarnih znancih: njihov glavni poudarek je ekspresivna, v bistvu docela avtonomna linija, ki bolj ko dogajanje zaznamuje razpoloženje prizorov oziroma, v primeru Znancev, značaj upodobljenih likov - tragikomično Don Kihoto-vo veličastje, baročno razkošno Cvranojevo zgovornost, trdoto in nežnost Kranjčevih likov, in tako naprej.
Risbe, povezane s Soneti nesreče, so nastale z dvema namenoma. Pri "okvirih" sonetov se je umetnik poudarjeno naslonil na findesieclovsko tradicijo, na tisti način oblikovanja, s katerim so ustvarjalci obdobja okoli leta 1900 pričarali likovni ekvivalent pesniškemu ritmu in melodiji: simbolistične personifikacije je prepletal z drugimi liki ter motivi in tako ustvaril značilno lirične arabeske. Tem je pridružil vrsto Prešer-
novih "portretov". Vsi imajo intimen značaj: na to kaže praviloma doprsni izrez, predvsem pa tehnika - narejeni so z nekaj hitrimi potezami svinčnika ali krede in zato še najbolj spominjajo na krokije, nastale ob bežnih srečanjih. Gre torej tudi za izrazito virtuozna dela, ki pa - podobno kakor Literarni znanci - predvsem dokazujejo, da je Lakovič sijajen (in pri nas danes žal že docela izjemen) analitik človeškega značaja.
Ob tem ne preseneča, da si je drznil tudi na področju, ki so se mu Prešernovi "portretisti" doslej ogibali. Po zgledu znamenite Golden-steinove slike so namreč pesnika vsi upodabljali v zadnjem obdobju njegovega življenja ali kvečjemu nekoliko mlajšega, Lakovič pa ga je prvi podobil v študentskih letih, kot brezskrbnega frkolina, ob katerem je komaj mogoče - a vseeno je mogoče - zaslutiti njegov poznejši značaj in usodo. Takšna dela so torej bistven prispevek k Prešernovi ikonografiji, to pa lahko rečemo tudi za velike, z ogljem narejene portrete. Tudi na teh je umetnik skrbno zaznamoval spremenljivi pesnikov značaj, le da je tokrat Prešernov lik monumentaliziral z močnimi potezami: tako je "bežna srečanja" spremenil v velike portrete, ki nam prepričljivo predstavljajo veličino in tragiko pesnikove usode. * Dr. Lev Menaše
ENO DETE JE ROJENO
Laserska plošča Komornega zbora AVE s solisti, dirigentom Andražem Hauptmanom in organistom Tonetom Potočnikom posneta v Škof ji Loki.
Po kar nekaj akustično ustreznih cerkvenih prostorih, kjer so bili
Eosneti številni slovenski diskografs-i dosežki predvsem naših umetnikov in zlasti še vokalnih sestavov (sv. Janez v Retečah, sv. Janez na Suhi Pri Škofji Loki, sv. Jakob v Skorji Loki, Marijinega oznanjenja v Crngrobu,...), je decembra lani pred božičem zagledala luč sveta še ena od tehtnih laserskih plošč (CD). V Župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki pri Škofji Loki je odlični ljubljanski Komorni zbor AVE z dirigentom Andražem Hauptmanom in solisti posnel ter pri celjski Mohorjevi družbi izdal svojo prvo lasersko ploščo (ob njej je še zvočna
kaseta) z naslovom Eno dete je rojeno.
Odlični ljubljanski vokalni sestav je posnel in izdal vsega 19 naj odličnejših in popularnih božičnic tako z našega zborovskega ustvarjanja (skladatelji: p. Hugolin Sattner, Matija Tome, Janez Močnik, Leopold Belar, Gregor Rihar, Ubald Vrabec, Aleksander Vodopivec, Mirko Cu-derman, Avgust Cerar, Blaž Arnič in Mirko Rener), kakor tudi nekaj evropskih uspešnic, kamor nedvomno sodita Readingova "Hitite, kristjani" in Gruberjeva "Sveta noč". Posnetki so nastali z 19-članskim mešanim komornim pevskim sestavom lanskega 24. junija in 16. do 17.
oktobra v starološki cerkvi svetega Jurija, v desetih od vsega 19 del pa se je zboru pridružil še domačin - loški organist Tone Potočnik. Tako so posnetki v odličnem petju in soigri samo še en dokaz več, da si je Komorni zbor AVE v desetih letih delovanja poleg številnih tekmovalnih dosežkov doma (Maribor, Ljubljana) in na tujem (Italija, Francija, Belgija) tudi na diskografskem področju prav s pričujočo lasersko ploščo Eno dete je rojeno priboril primat v svoji dejavnosti. Odlične posnetke je ansamblu in številni tehnični ekipi uspelo narediti v odličnem akustičnem okolju, na prav tako odličnem orgelskem instrumentu (Franc Goršič, op. 2 iz leta 1865 in prenovitev ter dopolnitev 3. manuala 1991, mariborska Škofijska orglarska delavnica). Da je temu tako, pričajo tudi številni solistični pevski vložki, ko so jih v vrstah Komornega zbora AVE prispevali kar njihove pevke in pevci sami (sopranistke Francka Senk, Barbara Tišler in Tamara Žagar; tenorist
Janez Banko in basist Jože Vidic). V celotnem opusu skoraj sedemdeset minut trajajoče laserske plošče vsekakor lahko izpostavim najbolj vredna kompozicijska dela: priredbo dr. Mirka Cudermana najbolj popularne Gruberjeve Svete noči, Blaža Arniča Pastirci, iz spanja vstanite nocoj (s spremljavo orgel in klarineta - Boris Rener) in sklepna Božična noč Mirka Renerja. Če smo s tole oceno malce zamudili lanskoletni adventni in božični čas, pa nam seveda glasba Komornega zbora AVE z vsemi navedenimi sodelavci ostane kot trajen spomin za naslednje podobne priložnosti.
Naslovnico krasi fragment podobe Sonca slikarja Veljka Tomana, oblikovalec pa je bil Blaž Tomšič. Še najbolj sta od tehničnih sodelavcev zaslužna za odličen zvok na tej plošči snemalec Silvester Žnidaršič in njegov asistent Peter Zbačnik. Producent, urednik in pisec obsežnega spremnega besedila k plošči je Tomaž Faganel, le-to pa je prevedeno še v italijanski (Tamara Stanese),
angleški (Metoda Kokole) in nemški jezik (Ralph Prausmulleri Digitalno montažo laserske plošče Eno dete je rojeno je opravil Studio CD (Ljubljana), plošče pa je izdelala avstrijska rx>družnica japonske tovarne Sony (Sony DADC, Salzburg). Odlično fotografijo s snemanja je prispeval Janko Jeromen, Mohorjevi založbi iz Celja (zanjo pater Hieronim Žveg-lič) pa gre osebno priznanje za celoten projekt omenjene laserske plošče: tako izbora izvajalcev, programa in vseh navedenih kvalitet, ki jih pa pri takem projektu vedno nastopa več hkrati. Saj izdaja disko-grafskega izdelka tako ali tako pomeni timsko delo kar več najrazličnejših kreatorjev.
Naj torej pozvanjajo glasovi "... deteta, ki je rojeno" iz prezbiterija-ladje-kora župnijske cerkve sv. Jurija s Stare Loke pri Škofji Loki in v odlični izvedbi Komornega zbora AVE z dirigentom Andražem Hauptmanom, solisti zbora, organistom Tonetom Potočnikom in klarinetistom B. Renerjem... Franc Križnar
GRAFIKE SLIKE:
Irena JERAS - DIMOVSKA
V tradiciji gorenjskega krajinarskega slikarstva
Kranj - V Mali galeriji kranjske Mestne hiše razstavlja slikarka in restavratorka Irena Jeras - Dimovska.
Od leta 1990 nastajajoči opus slikarke in restavratorke Irene JERAS -DIMOVSKE Je nov kvalitetni korak na Področju slovenskega figurativnega likovnega izraznega Področja.
. Predstavljeni opus sestavljen povečini iz večjih skupin ženskih aktov je na prvi Pogled izveden precej študijsko. Hitro pa gledalec opazi, sPriČo namernega ponavljanja svojevrstnih ne zgolj naključnih medsebojnih položajev »grivih teles, še dodatno globlje vsebinsko sporočilo Pričujoče serije.
Morda je tu prikrita freu-dovska pomenska zveza, up-°rabljena kot kulisa za °dslikavo odnosa do že izvedenih likovnih kompozicij gnanih iz mitološkega in zgodovinskega slikarstva pretek-,ega in predvsem našega Poletja.
Te likovne kompozicije so napolnjene z žensko milino na ?ni in nekoliko feminilne gudomušnosti na drugi strani. ^e toliko bolj je to razumljivo zaradi dejstva, da je ta serija Jastala z roko in občutkom ženske avtorice. . Vseeno se ob teh delih lanko spomnimo na najbolj znane mojstrske izvedbe sortnih kompozicij nepozabnega Ingresa, Delacroixovih
"Alžirk" (1834), Picassovih "Avignonskih gospodičen" (1907), Renoirjevih "Kopalk" in sorodnih Manetovih del. Predstavljeno razstavo tvor-
3"o najprej akademsko izve-ene kolažne skice malega in nato grafične slike srednjega formata. Prve so tehnično igrive, transparentno z akri-lom nadgrajene monotipije, ter pastelne skice, slednje pa tiskarsko mojstrsko dovršene grafične izvedbe, v barvni kolagrafski tehniki.
Prebuditelj kolagrafije v zadnjem času; kolagrafija je sicer na področju grafičnega medija mlajše tehnike (v njej so eksperimentirala že brata KRALJA v 20. letih in pozneje R. DEBENJAK), je gorenjski likovni umetnik Črtomir FRELIH.
Naknadno v letih 1987 in 1989 je novo kvaliteto barvno izvedene kolagrafije v Slovenijo prinesel ameriški nagrajenec ljubljanskih bienal, Dan ALLISON.
Medtem ko so na eni strani Frelihova dela vedno abstraktna in izvedena v zavestno monokromih izvedbah, je na področju domače barvne kolagrafije ob delih Darka BIRSE, kvalitetno in tehnično izstopil zadnji opus Irene JERAS - DIMOVSKE, kjer barvna stilizacija tudi pomaga podajati vsebino.
Razstavljena likovna dela takoj pritegnejo človekov pogled, ker želijo ugajati večinskemu delu publike. Tu mislim predvsem na tisti del gledalstva, ki išče umetniške izraze, ki ne sledijo novi svetovno afirmirani likovni obliki, lahkotno in norčavo poimenovani z imenom "art in progress", ki realno vedno bolj prepričljivo zapušča sicer za slikarstvo v pravem pomenu besede klasično uveljavljene izrazne forme. Take izvedbe lahko v zadnjih letih spremljamo na največjih svetovnih likovnih prireditvah. Iz takega kritičnega gledišča je razstavljeni opus JERASOVE "neangažiran", a zato toliko bolj iskren, izpoveden in resničen. Se več, s pričujočimi "unikatno" odtisnjenimi grafikami, izvedba eksperimentalnih delavnic MGLC -Ljubljana, JERASOVA uspešno konkurira na tujih mednarodnih grafičnih razstavah, žal pa je njena kandidatura izostala na zadnjih dveh ljubljanskih grafičnih bienalih, kjer bi gotovo popestrila predstavljeno slovensko selekcijo.
Ta ciklus je nov kvalitetni prispevek svetovno afirmirani "Ljubljanski grafični šoli". Gledano samo iz razdalje treh let, v katerih je nastajal pričujoči opus, lahko pričakujemo nadgradnjo v smislu nadaljevanja začetega dela.
Pavel Toplak
V Jožefovi dvorani v Tržiču je na ogled samostojna razstava del na papirju škofjeloškega slikarja Hermana Gvardjančiča.
Ob slikah, risbah ali na tokratni razstavi ob akvarelih Hermana Gvardjančiča je vsekakor treba omeniti, da predstavljajo svojevrstno nadaljevanje tradicije slovenskega krajinskega slikarstva. Umetnik celo izhaja iz okolice Škofje Loke, torej z območja, v katerem se je na neki način rojevalo slovensko moderno slikarstvo, in v svojih delih upodablja izključno domačo krajino, prav tisto, v kateri so že pred več kot Četrt stoletja iskali navdih tudi slovenski impresionisti in je zato dobila naziv "Barbizon slovenskega slikarstva". Od najzgodnejših začetkov lastnega likovnega dela pa slikarstvo Hermana Gvardjančiča sodi v okvire iskanja novih oblik krajine, ki smo jih na Gorenjskem na začetku sedemdesetih let poznali prav pod imenom "nova krajina". Pod okrilje "nove krajine" oziroma v skupino do neke mere sorodnih gorenjskih slikarjev so se namreč uvrščali njegovi monumentalni zariši goratih predelov in drugih krajinskih izsekov, pri katerih se je za razliko od večine ostalih likovnikov odločil za nadvse skromno barvno podobo. Vendar pa je upodobljena krajina kmalu doživela velike oblikovne spremembe, saj se je je Herman Gvardjančič znal enakovredno polotiti tako na velikih platnih kot na drobnih
kosih papirja. Enakovredna in marsikdaj še pomembnejša transformacija njegovega slikarstva je hkrati potekala tudi na vsebinski ravni. V njegovih delih lahko vedno prepoznamo meditativne zapise lastnih razmišljanj; nastajala so namreč na podlagi umetnikovega intenzivnega doživljanja narave in krajine, njunega vrednotenja, spoznavanja ter prav tako tudi iskanja svojevrstne tolažbe v naravi. Naravo namreč umetnik dojema malone kot živo bitje, zato iz njegovih slik odsevata tudi strah in bojazen pred njenim opustošenjem. Hkrati ga ganejo tudi dogodki v neposredni okolici, ki jih prav tako vključuje v svoja dela, zato na predstavljenih akvarelih upodobljeno krajino lahko razumemo tako kot odsev narave tudi kot odraz sodobnih stisk in konfliktov, predvsem pa kot poskus definiranja umetnikovega lastnega odnosa do sveta. Vse to so namreč vsebinski vzvodi, ki so bili odločilni za nastanek njegovih del..
Te označbe veljajo tako za Gvardjančičeve slike velikih formatov kot za predstavljene po formalni plati mnogo skromnejše akvarele. Z akvarelno tehniko neki ustvarjalec lahko
[>raviloma dosega predvsem irične učinke, vendar pa tudi pri akvarelu Herman Gvardjančič krajino upodablja izrecno zajeto v nemiru in otožnosti,
zato jo pogosto povsem obvladuje temačna in malce ekspresivna atmosfera. Predvsem pri zgodnjih delih so celo prevladovali zgolj senčni črni ali sivi toni, s katerimi je slikar opozarjal tudi na vsebinska razpoloženja predstavljenih motivov. Ne glede na to, da so se v vrsti del kmalu pojavili tudi vsi ostali barvni toni, marsikdaj celo v zelo intenzivni meri, so tudi kasneje značilna razpoloženja ostala nespremenjena. Akvarele Hermana Gvardjančiča zaznamuje nadvse širok razpon izraznih načinov. Slikar se lahko virtuozno poigrava s slikovitimi, sproščenimi potezami, s subtilnimi tonskimi prelivi s sproščenostjo v nanašanju barve, pri kateri gre pogosto za krajino zelo neobičajne barvne vrednosti, črtovjem, ki zaživi svoje avtonomno življenje, pojasnjujočimi zapisi in vrsto podobnih likovnih elementov, ki jih spleta v celoto in jih tako strne v smiselno informacijo. A nikoli noče biti povsem dokončen, saj dopušča tudi slutnjo nejasnosti. Marsikdaj se na njegovih delih predstavljeni likovni motiv pojavlja Že močno preoblikovan. Umetnik je za naslov tokratne razstave izbral zgovoren naslov "Pregnetena materija", namreč pregnetena materija krajine, ki z nekim konkretnim krajinskim motivom nima marsikdaj mnogo skupnega, a je še vedno ustrezen odraz slikarjevega po-doživljanja krajine, ki jo je nekoč videl in si jo vtisnil v spomin.      Damir Globočnik
KOMENTAR
Počitnice na Bledu
Hladna voda Blejskega jezera, v katero je ponoči oblečen zakoračil eden od okajenih spremljevalcev Vladimirja Žiri-novskega, je mogoče res malo ohladila iivahne ruske počitni-kovalce, vendar je na drugi strani razgrela naše uradne institucije z zunanjim ministrstvom na čelu, ki so po diplomatski poti gostom priporočili naj čimprej zapustijo našo deželo.
Najpopularnejši in tudi vse močnejši ruski politik Žirinovs-ki se za te želje sploh ni zmenil in je še naprej ostal na počitnicah na Bledu, malce so se le zmanjšale norčije njegovih spremljevalcev. Slovenija je pač reagirala dovolj medlo in neob-vezujoče, da se mu zaradi tega ni bilo treba razburjati, sicer pa so tudi iz ruskega zunanjega ministrstva (preko odpravnika poslov pri njihovem veleposlaništvu v Ljubljani) slovenski strani sporočili, kako imajo pristojni organi v Sloveniji pravico, da s kršilci javnega reda ravnajo v skladu z zakonodajo in mednarodnimi normami. Ker se v naslednjih dneh ni zgodilo nič takega, lahko torej domnevamo, da Slovenija zadeve z Žirinovskim ni več obravnavala kot prioritete, navsezadnje tudi zato, ker se je njegov obisk naše države že tako ali tako končal.
Ruski politični cirkusant je medtem zelo dobro izkoristil svoje "počitnice" v Sloveniji, v času katerih se je tudi sestal z nekaterimi slovenskimi somišljeniki. V prvi vrsti z Zmagom
Marko Jenšterle Jelinčičem, medtem ko je moral njegov vabitelj Matjaž Gerlanc iz Slovenske nacional-socialne zveze na avdienco čakati kar nekaj časa, na koncu pa ni bil ravno zadovoljen z rezultati pogovora.
Blejske počitnice prvaka ruske Liberalno-demokratske stranke so nam prinesle pravo kopico najrazličnejših (največkrat popolnoma kontroverz-nih) sporočil, z njihovim dešifriranjem pa se bomo ukvarjali še nekaj časa. Toliko bolj, ker Žirinovski ves čas spreminja svoja mnenja. Ni pa bilo neopazno njegovo zavzemanje za neko novo konfederacijo med Slovenci, Hrvati in Srbi. Ker je le nekaj dni kasneje v Beogradu govoril o tradicionalnem prijateljstvu med Rusi in Srbi ter zato doživljal prave ovacije, je seveda mogoče povezati vsaj ti dve izjavi in zaključiti, da si nekdo v bivši Sovjetski zvezi močno želi zavrteti kolo zgodovine nazaj.
V svetu se že dalj časa ubadajo z vprašanjem, kdo stoji za Žirinovskim. Znane so teorije o tem, da gre za nekdanjega sodelavca KGB ter Jelcino-vega človeka, kar nam daje
zanimive primerjave z vlogo, ki jo je v slovenskem političnem prostoru opravil Zmago Jelinčič. Vsekakor Žirinovski ni tak klovn, kot se predstavlja, navsezadnje že zaradi tega, ker za njegovo medijsko podobo skrbi poseben aparat spremljevalcev, predvsem pa njegova svetovna turneja zahteva veliko finančno podporo. Če bi vedeli, kdo je "generalni sponzor" njegovih "počitnic" v najrazličnejših državah, potem bi hitro našli odgovor na mnoga zastavljena vprašanja.
Zaradi vsega tega ga v številnih evropskih državah jemljejo skrajno resno in se tako do njega tudi obnašajo. Znano je, da ga čez meje niso hoteli spustiti Nemci, pred njegovim nacionalizmom pa svarijo tudi v mnogih drugih državah. Gre pač za to, da je Rusija še vedno jedrska velesila in s tem potencialna nevarnost za ves svet.
Zato so povsod izredno previdni, kadar se ta politik odloči za obisk njihove države. Vsi vabitelji in njegovi sogovorniki pa se morajo dobro zavedati, da nase prevzemajo velik del odgovornosti. Rešitve, ki jih svetu ponuja Vladimir Žirinovski žal za nas niso ravno dobre. Žirinovski do Slovencev pač ne čuti kakšnih večjih obveznosti. Rad nas ima le toliko, kolikor smo mu dobri kot statisti pri njegovi reklami. Samo od nas pa je odvisno ali bomo res pristali na vsako vlogo, ki nam jo v evropski filmski grozljivki namenjajo enkrat tisti z Zahoda, drugič pa oni z Vzhoda.
ODMEVI
Odgovor Meti Tavčar
Javno pismo Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, Zavodu za šolstvo in ministru Slavku Gabru (Glas, 21. Januarja 1994)
Žal zaenkrat moj javni poziv Zavodu za šolstvo, sekretariatu za družbene dejavnosti in ministru Gabru ni naletel na odziv, vesela pa sem, da mi je odgovorila Meta Tavčar, saj mi je dala kar iz prve roke dosti boljšo podlago za razgovor o stroki. In zakaj torej dvomim o njeni strokovnosti, pluralnosti in dobrih namenih, je najbolje odgovorila sama.
Podtika mi vrsto trditev, ki jih sploh nisem napisala. Npr.: da je prikazovala pred časom v osnovnih šolah film Nemi krik, da jo obtožujem, da zdravnike in matere, ki so opravili splav imenuje morilce (česar sploh nisem napisala - toda če ona otrokom razloži, da je splav umor, kaj so potem tisti, ki ga naredijo?). Napiše, da izjavljam, da je njen program "gonja proti splavu", čeprav uporabim izraz propaganda in tako naprej... Če je torej g. Tavčar sposobna takega sprevračanja enostavno napisanega teksta, lahko samo upravičeno pomislim, kaj šele počne s strokovno literaturo. Ker pa se že v uvodu sklicuje na številne ravnatelje in razrednike, ki so jo večkrat poslušali in pozitivno ocenili, bi bilo prav, da bi se oglasili tudi oni. Prav tako bi bilo nujno, da Sekretariat za družbene dejavnosti odgovori, kateri strokovnjaki s področja humanizacije odnosov, zdravstvene in družboslovne stroke so sprejeli njen program. Razen tega, naj utemeljijo, zakaj razpisnim pogojem ne ustreza npr. profesor pedagogike z visoko izobrazbo in podiplomskim študijem s področja predzakonskega svetovanja in psihoterapije. Kakšni razpisni pogoji torej so zahtevani? Kako lahko člani strokovne komisije podprejo naslednje "strokovne" argumente Mete Tavčar po vrsti, kot jih napiše:
1. Da seštevek opravljenih splavov pomeni 150.000 učencev novih šol? Ob tem, da je dokazano, da se npr. 10-krat poveča maternalna umrljivost Žensk tam, kjer je splav prepovedan, da gre v svetu na račun 500.000 mrtvih žensk zaradi nosečnosti in poroda kar polovico smrti na račun nedovoljenega splava. Še mnogi statistični podatki bi lahko potrdili, da tisto, kar dokazuje g. Tavčar nima nobene realne podlage. Torej zakaj gre Meti Tavčar -za šokanten učinek na otroke, ne pa za dokazovanje dejstev. Namreč problematika splava in rodnosti sta po prepričanju strokovnjakov dve med seboj neodvisni ravni. Torej tudi slučajno ne drži podatek, da bi na račun 150.000 prekinjenih nosečnosti lahko napolnili 150 osnovnih šol.
Lahko da dr. Vasilij Cerar večkrat poudari psihične posledice, ki jih splav prinese nekaterim ženam, vendar ga uradna statistika zanika. Na podlagi raziskav leta 1982 v New Yor-kupri 170.000 ženskah, ki so se odločile za prekinitev nosečnosti, ugotavljajo, da so psihične težave po splavu izredno redke. Čustveni stres, ki ga ženska doživi, je tesno povezan z okoliščinami, v katerih ye splav napravljen, ne pa s samim posegom. Seveda je v razmerah, v katerih vzgajamo naše otroke, verjetnost psihičnih posledic tako bistveno večja, saj že 14-letnikom Meta Tavčar razlaga, da je splav zlo, umor.
Meta Tavčar otrokom tudi pove, da mnoge žene niso vedele, v kaj se spuščajo, niti za posledice, ki jih to dejanje prinese. Pa bi jim lahko razložila g. Tavčar vaše videnje teh posledic? Namreč uradna statistika je drugačna. Raziskave pri 170.000 ženskah (do 14. tedna nosečnosti) kažejo, le pri 0,071 odstotka ženske večje probleme zaradi opravljenega splava in pri 0,846 odstotka manjše probleme, smrti nobene. Psihične
težave opredelijo kot izjemno redke. Zakaj torej Meta Tavčar na izjemi dela teorijo? Ker tako hoče in ker želi vplivati na psiho otrok.
Eno največjih podtikanj si Meta Tavčar privošči z insinuacijo, da se žene, ki imajo slabo vest, branijo in napadajo. Na podlagi raziskave Slovensko javno mnenje (1990) le 5,3 odstotka slovenskih žensk in 8,7 odstotka moških povsem nasprotuje splavu. Med njimi večina tistih, z osnovno izobrazbo. Torej njena teorija ne bo držala.
Najbolj pa človek podvomi o dobrih namenih in strokovnosti g. Tavčar zaradi dejstva, da neverjetno veliko časa porabi za odvračanje od splava na psihološki ravni in na občutku slabe vesti, temo, ki je povezana s preventivo pa prepusti odločanju otrok - zaradi pomanjkanja časa! Kaj pa, če bi se otroci odločili, da želijo več vedeti o aidsu? Poteč pač nič ne bi izvedeli o preventivi. V razvitem svetu pa je potrjena teorija, da je najučinkovitejše sredstvo za boj proti splavu ozaveščenost in dovolišnje znanje o kontracepciji. Torej, za edino dobro metodo s preventivnimi učinki zmanjka časa. Ker so se otroci k sreči odločili, da bi radi kaj več zvedeli o preventivi, so pač zvedeli, pa še topodkrepljeno z negativnimi efekti, seveda pa je velika razlika, ali to poveš na strokovni ravni s pozitivnimi in negativnimi učinki, ali pa želiš doseči le negativen učinek na način, da poudariš le negativne efekte. Nič ni narobe, če poveš, da ima materični vložek dodane različne kovine (baker), ki učinkuje biokemično. Povsem drugače pa se sliši otrokom "sevanje", ker ima to za njih negativen prizvok.
V deželah, kjer že vrsto let sistematično vzgajajo mlade in odrasle, da se poslužujejo predvsem preventivnih sredstev za preprečitev nosečnosti npr. na Nizozemskem imajo najnižjo splavnost v Evropi - 5,3 na 1.000 žensk, ob tem, da je splav tam dovoljen. Dosegli so jo s široko uporabo kontracepcijskih metod vključno s sterilizacijo. In kako je v Sloveniji? Število splavov upada in to predvsem na račun večje ozaveščenosti in manjšega priliva Žensk iz tujih okolij.
Predavanje, ki ne vključuje ozaveščanja o preventivi, zato direktno vpliva tudi na pose-
?anje po skrajnih sredstvih, 'ojavnost splava je namreč neposredno odvisna od stopnje kontracepcijskih pripomočkov in kvalitetne spolne in kontracepcijske vzgoje.
Torej, če stmem, še vedno trdim, da so predavanja Mete Tavčar zavajujoča, strokovno oporečna, zlorabljena tam, kjer hoče vplivati na čustva otrok in iz enostranskih pogledov in virov dela teorije, ki ne zagotavljajo strokovnosti in ne pluralnosti.
Moje sklicevanje na ustavo in zakone izhaja iz njih samih. Za naše pravo velja, da zarodka ali plodu še ne šteje za človeka, zato je razlaga, da je splav umor, direktno kršenje teh zakonov.
In zdaj še k obtožbam na moje profesionalno delo. Prosim g. Tavčar, da mi odgovori: kdaj, kje in s kom sem lobirala proti izvajanju programa RK ter nekaterih dobrodelnih akcij RK? Kje črpa trditev, da sem svoje pismo napisala ne le kot zaskrbljena mati, ampak kot bivša partijska funkcionarka? Razen tega g. Tavčar nobena od vaših trditev, kaj sem po funkciji; ni točna, kot tudi ne vse, kar ste napisali in me obtožili, kar še dodatno potrjuje vašo nekompetentnost. Moram pa vas še dodatno razočarati. Za razliko od tistih, ki so se zaradi slabe vesti poskrili po drugih strankah ali "stroki", meni ni prav nič nerodno za tisto, kar sem bila in sem, ker sem delala z občutkom odgovornosti in čiste vesti. Naj zaključim z vašimi besedami: kdor noče, ne bo nikoli razumel.
Alenka Kovšca
Županove kajle
Gorenjski glas, 28. januarja 1994
Gospod Gros, vaše kajle so špičaste, besede pa lepe in prepričljive. Ni kaj, kdor vas ne pozna, vas bi drago plačal.
Jaz od vsega vašega pisanja verjamem le vašim grožnjam, ker vem, da ste na tem področju strokovnjak. Toliko sem vas že spoznal, ko sem bil član vaše stranke. Tudi to verjamem, da bom na sodišču potegnil krajši konec. Kakšna je resnica, bova vedela pa oba in še marsikdo poleg naju in nobena obsodba je ne spremeni. G. Gros odgovarjal in spraševal bom kar po vašem vrstnem redu.
Prvič: Pri SDK ste vložili zahtevek za revizijo v vseh družbenih podjetjih v Kranju. Ponovno vas vprašam, zakaj niste zahtevali to tudi za Slovensko hranilnico in posojilnico in mogoče še v Skladu za razvoj drobnega gospodarstva v Ljubljani?
Drugič: Pravite, da ne vi, ne Liberalna stranka nimata nobene banke. Tako neumni pa res niste, da bi dali banko Liberalni stranki, saj ste še ustanovitelje dali na čevelj. Moje vprašanje oziroma trditev ste obrnili tako, kot vam ustreza. Jaz sem točno povedal, da so lastniki bank v Kranju, na Bledu in v Tržiču g. Brezar, g. Golija, g. Smuk in Kmetijska zadruga Tržič -Franci Sajevic. Za to imam uradni sodni izpisek. V to točko bi vključil še vašo šesto, da je vaša družina z vami vred vedno živela pošteno. Vaše družine nisem nikjer niti omenil, vprašam pa vas, ali štejete to za pošteno, da ste šest mesecev prejemali od ustanoviteljev te banke (64 obrtnikov) po 400 DEM mesečno, delali pa proti njim tako, da so danes samo štirje lastniki! To so pa prvaki Liberalne stranke!
Tretjič: Upokojeni ste na podlagi zakona o poslancih. Tudi borci so bili upokojeni na osnovi zakona, pa sva bila oba proti njihovim privilegijem. G. Gros, po moje je to za župana res ponižujoče, sploh pa za takšnega borca za pravico, kot ste vi. Jaz si predstavljam župana kot gospoda, pravičnega, poštenega,
sposobnega in cenjenega od vseh občanov.
Četrtič: Izračun vaše pokojnine me ne zanima. Zanima me le točka tri!
Petič: Pravite, da nikdar niste izjavili, da se na tem mestu (občinska skupščina) lahko laže. G. Gros prič ne bom iskal med tistimi maloštevilnimi liberalci, ki hodijo na sestanke stranke, ker vem, da so vaši. Povem pa ponovno: ne enkrat, večkrat ste to izjavili in nas bodrili, naj bomo čimbolj ostri na sejah OS, saj imamo poslansko imuniteto.
Šestič: Sedaj vas pa vprašam, g. Gros, in upam, da se boste spomnili, ko ste nam govorili (lagali), da je g. Vreček, takratni občinski uslužbenec in član IS dal sam sebi toliko občinskega posojila, da je čez noč zaslužil z inflacijo več kot 100.000 DEM! Vi kot župan imate vsak trenutek možen vpogled v vse te podatke, zato je jasno, da ste govorili to samo zato, da ste ustvarjali med delegati nezaupanje do IS občine, s tem mu pa tudi oteževali delo. In to kot župan! G. Gros na vašem mestu ne bi nikomur rekel lažnivec!
Sedmič: Republiški sklad za razvoj drobnega gospodarstva v Ljubljani je neprofitna organizacija in dobiva denar iz republiškega proračuna. Kljub temu je v letu 1992 ustvaril 13.903.000 SIT dobička. Od tega je vložil nazaj v sklad le 551.000 SIT. Za ostanek 13.231.000 SIT pa je U O Sklada pooblastil direktorja, da porabi po svoji presoji. Kako so delili, ne ve niti vlada RS!
Da bo bralcem bolj jasno, naj povem, da je direktor Sklada g. Brezar, predsednik UO pa g. Golija. G. Gros in vi tudi to odobravate in štejete za pošteno! O delu tega sklada bi lahko še dosti napisal, vse pa na
osnovi uradnega dokumenta. Moja želja je, da bi se tega loti kak dober novinar.
G. Gros za konec lahko mirno zaključim, da gre volt zavzemanje za pravico samo tako daleč, kolikor vam ustreza-
Delegat zbora KS
Janez Pivk
Pozabljenih 40 mučencev
V ponedeljek, 24. januarja 1994, je minilo 50 let, odkar so nemški vojaki ob cesti Šenčur-Visoko ustrelili +40 nedolžnih talcev, pripeljanih iz begunjskih zaporov. Tik ob cesti tragičnim žrtvam v spomin stoji spomenik, ki pa je ob tokratni obletnici ostal osamljen z dvema prižge nima svečkama in šelestenjem vetra v vejah bližnjega gozdička. Nikomur v Krajevni skupnosti Šenčur, Zvezi borcev, vodilnim v bližnji osnovni šoli ali Športnem parku Stanka Mlakarja se ni zdelo vredno, da bi temu dogodku posvetil trenutek pozornosti. Ali bi M odnos do žrtev vojne tak tudi, & bi bili ustreljeni talci domačini iz Šenčurja in okolice, kakor je prvotno načrtoval gestapo? Kdo ve? Ve se samo to, da je v času sprave in odpiranja že začelje-nih ran ignoriranje tako Žalostne obletnice prava sramota za krajevne veljake Šenčurja, ki najdejo čas za proslavljanja ob vsaki, še tako nepomembni priložnosti.
V imenu žrtev in njihovih Še živečih svojcev iskrena hvala vsem v krajevni skupnosti Šenčur.
B. K., Kranj
Benedikt Pančur, kije 17. decembra lani napisal pismo Slovenci, Slovenke zbudite se, naj pokliče v uredništvo Gorenjskega glasa.
Gorenjska ^ Banka
* W d.d. Kranj
/O   ljubljanska banka
OBRESTI ZA FEBRUAR
TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V FEBRUARJU ZNAŠA 1,5%
OBRESTNA MERA
PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA    O. MERA
HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI
pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje
55% Rm Rm
50% Rm
50% Rm Rm+ 14% Rm+ 36%
VEZAVE - od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6%
nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 6,5% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm-t- 7% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm + 8% nad 24 mesecev Rm+ 8,5%
0,83% 1,50% 0,75%
0,75% 2,53% 3,92%
1,95% 1,99% 2,03% 2,10% 2,14%
VEZAVE - od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT
nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6,5% 1,99%
nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+   7% 2,03%
nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 7,5% 2,06%
nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm + 8,5%) 2,14%
nad 24 mesecev Rm+   9% 2,17% VEZAVE - nad 100.001,00 SIT
nad 31 dni do 90 dni Rm+   1% 2,03%
nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+7,5% 2,06%
nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+   8% 2,10%
nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+   9% 2,17%
nad 24 mesecev Rm + 10%- 2,24%-VEZAVE - nad 10.000,00 SIT
od 10 do vključno 19 dni 70% Rm 1,05%
od 20 do vključno 29 dni 75% Rm 1,13%
V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomo v LB - Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam ddpozit razvezali.
11,30% 21,42%-10,23%
10,23% 38,42% 65,13%
28,70% 29,31% 29,92% 31,13% 31,74%
29,31% 29,92% 30,53% 31,74% 32,35"%
29,92% 30,53% 31,13% 32,35% 33,56%
14,59% 15.70%
SALON POHIŠTVA
A|>|/  U i   IA  Kranj, PREDOSUE 34
/▼m/miJ/m (kulturni dom),tel.: 241-031
+ VELIKA IZBIRA VSEJ! VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR - večina v zalogi
+ UGODNE CENE - prepričajte se
+ DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
EKONOMSKA
o o
POKLIČITE 223-111
gOBISKALI o VAS BOMO
Fakulteta za organizacijske vede Kranj Prešernova 11, Kranj
objavlja prosta dela REFERENTA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST
Pogoji:
- končana izobrazba najmanj V. stopnje ustrezne smeri
- najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
- aktivno znanje angleškega jezika * poznavanje dela z računalnikom
Od kandidata pričakujemo, da je urejen in komunikativen. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje s polovičnim delovnim fcasom za določen čas (6 mesecev) z dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na naslov: Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Prešernova 11, v 8 dneh po objavi. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Kandidate bomo pisno obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
mobitel
Pe KRANJ
0064/222-616
'oMMGLAS
PROIZVODNO, TRGOVSKO N GOSTINSKO PODJETJE SKOFJA LOKA p.o
64220 KIDRIČEVA Telefon: Telex: Telefax: Žiro račun:
SKOFJA LOKA 54
064/631 261 37 328 LOKA
064/631 983 51510-601-15400
DOPIS
Trgovsko, proizvodno in gostinsko podjetje LOKA Skofja Loka, p.o, Kidričeva c. 54
OBJAVLJA PRODAJO
- hladilne komore
• več delikatesnih vitrin s kompresorji in ostalo opremo
- več stenskih vitrin s kompresorji in ostalo opremo
Za vse informacije kličite na podjetje "LOKA", tel. št. 631-261. Možnost ogleda po dogovoru.
ZE   OD 2.29
(Cena je brez prometnega davka.)
LEASING S
(Cena vključuje vse davke in zavarovanje.)
mobitel
DALJE IVI   496 DEM
KJERKOLI ...
... doma, v službi, na počitnicah, v avtu ali na ulici smo z mobitelom mnogo svobodnejši.
0 R KF
CL F 4"
KDORKOLI ...
Mobitel je postal naša vsakdanjost.
KOGARKOLI ..,
Pokličemo lahko kogarkoli,
po vsej Sloveniji in po vsem svetu.
KADARKOLI ...
In kadarkoli imamo pri sebi mobitel, nas zlahka pokličejo tudi drugi.
Poslovne enote:
MOBITEL d.d., PE Nova Gorica, Vipavska 13. Nova Gorica, tel: 065 27 755, fax: 065 27 766 MOBITEL d.d. PE Kranj, Koroška c. 27, Kranj, tel: 064 222 616, fax: 064 221 616 MOBITEL d\d.. PE Maribor, Heroja šaranoviča 23, Maribor, let: 062 224 001, fax 062 224 002 MOBITEL d.d., PE Celje. Lava 7, Celje, tel: 063 31 334, fax: 063 411811 PooblaSčent zastopniki:
YANNld.o.o.. Hajdrihova 21 a, Ljubljana, tel: 061 125 12 88, fax: 061 125 12 84. mtel: 0609 612 600 PYRAM1DA d.o.o., MireLenardičeve 13, Ljubljana, lel//ax: 061 168 42 93, mtel: 0609611494 KOBRA team d.o.o., Šmarje 13, Šentjernej, tel/fcu: 068 42 118. mtel: 0609 612 612 TELMONT, do.o.. Kampel 12, Koper, tel: 066 33 044. fax: 066 25 030, mtel: 0609 610 313 IT 100 d.o.o., Pod gradom 34. Brezovica, tel: 061 654 438. 654 415. fax: 061 654 449 YANNld.o.o. PE Celje. Ul. XIV. divizije it. 4. Celje, tel: 063 442 642. teUfax: 063 441 642 YANNI d.o.o.. PE Maribor. Koroška 118. Maribor, tel: 062 28 952. mtel: 0609 611 113 \J
PYRAMIDA d.o.o.. PE Murska Sobota. Mladinska 8. Murska Sobota. tel//ax: 069 26 636. mtel: 0609 613 372      ^ ^ \T
PYRAMIDA d.o.o.. PE Ptuj, Zagojiči 15. GoriMca. tel: 062 708003 mtel: 0609 611404 f "f ¥^
Prodaja in informacije: Mobitel d.d, Dunajska 22, Ljubljana, tel: 06J 132 30 10,fax: 061 131 U 10
N
SšNĆIlA BLSD
Partizanska 18, 64260 Bled Telefon :06A/V7-QQ6, fax:064/76-107
- ROLETE
- ŽALUZUE
- jLAJVIEIJSTE ZAVESE
- Dodatna ponudba:
tende iz uvoza. rffffh j($@Bk #
s posezonskim jB i| |j
popustom \J*    / 0
Trgovina JEANS M G rad ni kova 135 Radovljica Tel.: 064/710-097
SEZONSKA RAZPRODAJA ZIMSKIH OBLAČIL
POPUST 30%
\ODPRTO od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. J
Zlatarna
GOLDIE
Cankarjeva - Radovljica
Pri plačilu z gotovino
10 % POPUSTA do konca februarja.
GEL
ELEKTRO PODJETJE MULEJ d.o.o.
64260 BLED. Pot na lisice 7 TEL.: 064/76-630,76-800, FAX: 064/76-222
V Mraorja nadimo v nail trgovini pri gotovinskem nakopa nad 10.000, • SIT POPUSTU
*| JEKLO
• tehna
A
ŽELEZNI N A
□
Proizvodnja in trgovina d.o.o., 64000 Krani, Škofjeloška 56 telefon: (064) 311 -378 in 311 -984, faks: (064) 311 -984
Armature ARMAL in UNITAL v mesecu februarju 10 %ceneje
★ ★ ★ *
PARK HOTEL Cesta svobode 15 64260 BLED Tel.: 064/77-945
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE!
Obnovljen bazen s termalno vodo 28° C (od ponedeljka do petka 30 % popusta)
MEGGITOURS
VAŠA TURISTIČNA AGENCIJA PUSTNI KARNEVAL NA PTUJU 13.2. CENA : 1.200 sit. KARNEVAL VBENETKAH 12.2. CENA: 35 dem (vključeno vaportto, ogltd Benetk in presenečenje)
Odhodi iz Kranja, Šk. Loke, Jetenic, Radovljice
PRIJAVE IN INFORMACIJE: MEGGI TOVRS KRANJ: M22W0 MEGGI TOVRS SKOFJA LOKA:    064 62hm TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE: 964 ShW
Vsak dan tečeš svoj jutri. Zase, za najbližje. Nikdar ne veš, kaj skriva obzorje. Toda lepo je vedeti, da nisi sam.
In tečeš, tečeš naprej,
prepričan v svojo pot, v svoj cilj.
MUCCCI.XXXIV
Ko pot pos
SLOVENICA
zavarovalniška   hiša d.d.
Življenjsko zavarovanje z valutno klavzulo
Je več kot pogodba, ki jo nekdo sklene zato, da bi se zavaroval. Pa tudi več kot pogodba o varčevanju. Oboje je, tako varčevanje kot zavarovalna zaščita za posameznika in njegovo družino. Zagotovite sebi in vaši družini bogatejši in varnejši jutri. Ne dovolite, da vam en sam dogodek za vedno onemogoči nadaljnjo življenjsko pot, da se vam podrejo življenjske sanje in dolgoletna prizadevanja.
Tu smo, vedno vam na razpolago:
Ljubljana, Celovška 91, tel. 061 159 50 32 Koper, Ljubljanska 3, tel. 066 32 541 Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tel. 065 27 070 Maribor, Slovenska 21, tel. 062 23 781 Kranj, Koroška 2, tel. 064 222 850 Radovljica, Izola, Portorož, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Rogatec, Murska Sobota, Lendava
Ko previdnost postane modrost.
POSTELJNO PEPJLO * PETI
FEBRUAR - MESEC BPT
15 - 40 % CENEJE
kvalitetna posteljnina iz platna, damasta
v različnih vzorcih in barvah damastni prti vseh dimenzij
IZKORISTITE PRILOŽNOST in nas obiščite v TRGOVINAH BPT v Tržiču v trgovskem centru Deteljica in v tekstilnem diskontu TC BPT
KDAJ BOSTE ZAMENJALI VOZNIŠKO DOVOLJENJE IN REGISTRSKE TABLICE?
TRGOVSKO PODJETJE
64270 Jesenice, Titova 16 Delavski svet Trgovskega podjetja ROŽCA v skladu z določili statuta razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Trgovskega podjetja ROŽCA
za mandatno dobo štirih let
Za direktorja TP je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje in še naslednje zahteve:
- da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne ali organizacijske smeri
- da ima organizacijske in poslovne sposobnosti
- da ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornih nalogah
- da odgovorno izpolnjuje sprejete delovne in družbene naloge
- da predloži program razvoja in delovanja podjetja za naslednje mandatno obdobje
Ponudbo z dokazilom o strokovni izobrazbi in življenjepis ter program razvoja naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu z oznako "za razpisno komisijo" na naslov: Trgovsko podjetje ROŽCA Jesenice, Titova 16.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem imenovanju.
Na naših cestah srečujemo še veliko motornih vozil, ki so opremljena s starimi jugoslovanskimi registrskimi tablicami. Še veliko več pa je voznikov, ki uporabljajo jugoslovanska vozniška dovoljenja. In ker se bliža dan, ko z jugoslovanskim vozniškim dovoljenjem in registrskimi tablicami ne bo mogoče več voziti, želimo opozoriti vse, ki ta dovoljenja in
S(istrske tablice še uporabljajo, naj se čimprej ločijo za zamenjavo, ki se ji ne da izogniti. O problemih, ki se nam ob tem obetajo, in o gneči, ki se obeta vam, pa boste več zvedeli v naslednjih vrsticah.
Z uveljavitvijo spremembe republiškega zakona o varnosti cestnega prometa je bil določen dveletni rok za zamenjavo jugoslovanskih vozniških dovoljenj in registrskih tablic s slovenskimi. Ta rok poteče 25. junija letos, torej čez slabih pet mesecev. V začetku so občani - vozniki in lastniki motornih vozil pridno menjali vozniška dovoljenja in registrske tablice. V pol leta je bilo zamenjanih kar četrtina vozniških dokumentov in registrskih tablic. Pozneje se je zamenjava, posebej še vozniških dovoljenj, upočasnila. V začetku letošnjega leta smo upravni organi za notranje zadeve gorenjskih občin ugotovili, da bomo imeli v prvi polovici leta še veliko dela. Kar 34 odstotkov gorenjskih voznikov in lastnikov motornih vozil se bo moralo v tem času oglasiti pri nas zaradi zamenjave vozniških in prometnih dovoljenj ter registrskih tablic.
Najmanj dela bodo imeli z zamenjavo v Radovljici in Tržiču, kjer je svoje vozniške dokumente in registrske tablice zamenjalo že več kot 70 odstotkov voznikov in lastnikov motornih vozil. Na Jesenicah in v Škofji Loki je zamenjalo vozniška dovoljenja in registrske tablice 65 odstotkov voznikov in lastnikov motornih vozil. Največjo gnečo pričakujemo v Kranju. Doslej je v tej občini zamenjalo registrske tablice 65 odstotkov lastnikov motornih vozil, vozniška dovoljenja pa komaj 54 odstotkov voznikov. Skoraj 18.000 voznikov bo torej moralo zamenjati svoja vozniška dovoljenja v slabih petih mesecih!
Kljub veliki količini dela, ki nas čaka v naslednjih petih mesecih, pri zamenjavi registrskih tablic ne pričakujemo posebnih problemov. Pri tem nam že ves čas pomagajo pooblaščene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil.
Precej več problemov pričakujemo pri zamenjavi vozniških dovoljenj. Te je mogoče zamenjati le na sedežu upravnega organa, poleg tega pa je postopek izdaje novega vozniškega dovoljenja zaradi zapletene izdelave samega dovoljenja precej daljši, kot traja postopek zamenjave registrskih tablic. Pri izdelavi novega vozniškega dovoljenja moramo uporabiti poleg računalnika in tiskalnika za izpis dovoljenja še tri posebne naprave - napravo za obrezovanje in oblikovanje fotografij, napravo za vtisnjenje fotografij v vozniško dovoljenje in napravo za luknjanje kategorij, za katere voznik še ni opravil vozniškega izpita. Oprema, ki je potrebna za
izdelavo vozniških dovoljenj in je imamo le toliko, kot je potrebujemo za delo v normalnih pogojih, bo tokrat določala količino opravljenega dela. Pri okencih, kjer izdajamo vozniška dovoljenja in registrske tablice, pričakujemo zato precejšnjo gnečo in podaljšanje čakalne dobe za novo vozniško dovoljenje. V občinah, kjer je potrebno zamenjati še veliko vozniških dovoljenj, vozniki pa bodo z zamenjavo še čakali, bo ta čakalna doba lahko trajala tudi mesec in več.
Opozoriti vas želimo še na nekaj. Zakon je v nekdanji Jugoslaviji določal tri vrste vozniških dovoljenj - običajno rdeče vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, belo vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja in potrdilo o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo koles z motorjem. Slovensko vozniško dovoljenje združuje vsa tri omenjena dovoljenja v enem. Sprememba zakona o varnosti cestnega prometa zahteva zamenjavo jugoslovanskega vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da je treba ob prevzemu novega, slovenskega vozniškega dovoljenja vrniti sedanje jugoslovansko. Kdor ima poleg vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil tudi vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, bo moral vrniti tudi tega.
In kaj potrebujete za zamenjavo vozniškega dovoljenja oziroma registrskih tablic in prometnega dovoljenja. Za zamenjavo registrskih tablic potrebujete le prometno dovoljenje in sedanje registrske tablice (v primeru, da imate tretjo, ponovljeno registrsko tablico za lahki priklopnik, tudi to) in 2.630 tolarjev oziroma za komplet treh tablic 3.730 tolarjev ter seveda osebno izkaznico. Za zamenjavo vozniškega dovoljenja pa potrebujete sedanje vozniško dovoljenje, ne glede na njegovo veljavnost, največ šest mesecev staro fotografijo velikost 3,5 x 4,5 cm in osebno izkaznico. Stroški zamenjave vozniškega dovoljenja znašajo sedaj 510 tolarjev.Vozniki in lastniki motronih vozil, ki ne boste zamenjave urejali sami, morate svojemu pooblaščencu prijaviti pisno pooblastilo, s katerim ga pooblaščate, da smo v vašem imenu opraviti zamenjavo, potreboval bo pa tudi vašo in svojo osebno izkaznico.
Vozniki in lastniki motornih vozil, ki imate še stare jugoslovanske vozniške dokumenta in registrske tablice, predlagamo vam, da se čimprej odločite za zamenjavo. Pnporočamo vam tudi, da registrske tablice zamenjate pri pooblaščenih organizacijah, saj boste tako zmanjšali obremenitev upravnega organa in s tem pomagali skrajšati čakalno dobo za novo vozniško dovoljenje.
Upravni organi za notranje zadeve občin Jesenice, Kranj, Radovljica, skofja Loka in Tržič
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
21. STRAN • GORENJSKI GLAS
V kratkem družba LB Maksima JUB prva delniška družba
po lastninskem zakonu
r KOLIKO JE VREDEN TOLAR-,
Kranj, 2. februarja • Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana bo glede ■j* novi zakon o investicijskih družbah v kratkem ustanovila družbo za upravljanje investicijskih skladov LB Maksimo in nanjo Prenesla dosedanjo dejavnost Investicijskega sklada LB, družba Pa bo zbirala tudi lastninske certifikate državljanov.
Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana se je s posamičnim "Povijanjem denarja svojih strank začela ukvarjati že junija 1^92 in nato ob koncu decembra 1992 ustanovila Investicijski sklad LB. V letu dni se je izkazal kot zelo varna in tudi precej donosna naložba, saj je bil lani njegov letni donos kar 23-odstoten na osnovno vrednost preračunano v nemške marke. Za primerjavo yelja povedati, da se letne obrestne mere za depozite v nemških markah zdaj v LB gibljejo od 4,9 do 5,71 odstotka.
Vlagatelji lahko trenutno izbirajo med dvema oblikama upravljanja sredstev. Lahko se odločijo za sklad, katerega lastništvo je kolektivno, najmanjše vplačilo je ena enota sklada, "Kga vrednost je ob ustanovitvi sklada znašala 1.000 mark, trenutno pa znaša 1.250 mark v tolarski protivrednosti. Če ima več denarja, se lahko odloči za posamično upravljanje, v tem primeru Pa mora vložiti vsaj 500 tisoč mark.
Ljubljanska banka, d.d., nastopa kot upravljalec sredstev v svojem imenu in za račun investitorjev, ravna seveda kot dober gospodar, za donos in osnovni vložek pa ne garantira, saj je njuna vrednost odvisna od trga vrednostnih papirjev in denarja. Vložena sredstva in donos so vrednoteni v markah po srednjem tečaju Banke Slovenije. Pogodba za upravljanje sredstev je sklenjena za nedoločen čas, vlagatelj pa lahko sredstva dvigne kadarkoli, Plačati pa mora provizijo. Vstopna provizija v sklad je 1-odstotna °d vrednosti vloženih sredstev, izstopna prav tolikšna, za upravljanje pa znaša 2 odstotka letno. Pri posamičnem upravljanja (nad 500 tisoč mark) pa je trimesečna provizija 0,5-odstotna, 10 odstotkov presežka nad vloženimi sredstvi pa prejme upravljalec. .varnost investicijske politike pa LB zagotavlja tako, da največ »0 odstotkov sredstev investira v delnice (trenutno znaša približno ? odstotkov), največ 20 odstotkov pa v vrednostne papirje istega j^dajatelja. Le pri državnih vrednostnih papirjih te omejitve ni. •
Vlada pozablja na turizem
Kf&nj, 2. februarja - Upravni odbor Nacionalnega turističnega združenja je na svoji prvi seji pod vodstvom Janeza Siršeta Posvetil največ pozornosti razvojnim vprašanjem slovenskega turizma.
Nacionalno turistično združenje bo 16. februarja pripravilo strokovno okroglo mizo na temo "Vloga države v spodbujanju razvoja in promocije turizma" in tako pripravilo celovit pregled Problematike in predlagalo rešitve.
Naložbe v turizem so v zadnjih letih zelo padle, kar se že odraža v turistični ponudbi. Združenje ugotavlja, da v proračunskem memorandumu za letošnje leto turizem nima nikakršne vloge, za Pospeševanje razvoja in promocijo turizma so predvidena celo manjša sredstva kot lani. Predlagana zakona o igrah na srečo in o 'astninskem preoblikovanju podjetij, ki jih prirejajo, turizem Popolnoma obideta in mu odvzemata sredstva za financiranje razvoja turistične okolja, kar je bilo uveljavljeno doslej. Zato so E£^wli-.vlado' naJ v igralmško zakonodajo vgradi finančne
»Podbude za slovenski turizem. • M.V.
Kranj, 3. februarja - Kemična industrija JUB iz Dola pri Ljubljani je drugo družbeno podjetje, ki je končalo lastninsko preoblikovanje m je 14. januarja že dobilo soglasje agencije za vpis v sodni register. JUB je tako postal prva delniška družba po lastninskem zakonu, vsi zaposleni so postali delničarji, 58 odstotkov se jih je odločilo za notranji odkup, člani uprave pa razpolagajo s 13,12 odstotka delnic.
Postopek lastninjenja so začeli junija 1992, izhajali so iz ocenjene tržne vrednosti podjetja, ki je ob koncu leta 1992 znašala 592 milijonov tolarjev, vrednost družbenega kapitala po otvoritveni bilanci pa 1.249 milijonov tolarjev. Razlika predstavlja t.i. badwill, ki ga bo nova delniška družba morala pokriti v prihodnjih petih letih. Pogojena je z razpadom jugoslovanskega trga, kar ie razpolovilo proizvodnjo, podjetje pa bo moralo z novimi naložbami priti do novih trgov, zato delničarji v prihodnjih
Eetih letih ne pričakujejo dividend, pravi direktor JUB-a Štefan lover.
Po programu so izdali 59.230 rednih imenskih delnic v nominalni vrednosti 10 tisoč tolarjev. Na sklade so prenesli 40 odstotkov delnic, s pomočjo interne razdelitve in notranjega odkupa pa jih je 60 odstotkov v zasebni lasti. Certifikate so vložili vsi zaposleni, prineslo pa iih je tudi 30 bivših zaposlenih, 41 upokojencev, 176 družinskih članov in 29 zaposlenih v družbah hčerah. V notranjem odkupu je sodelovalo 58 odstotkov zaposlenih, ki so za nakup delnic najeli bančno posojilo. Pri notranjem odkupu so kot merilo upoštevali osebne dohodke. Člani uprave pa razpolagajo s 13,12 odstotka delnic.
Ker pričakujejo, da bodo po preteku dveh let tisti, ki so v podjetje prinesli certifikate, delnice prodajali, so se odločili, da bodo v naslednjih štirih oziroma petih letih možne le notranje transakcije. Delnice JUB-a torej dotlej ne bodo kotirale na borzi.
Stroški lastninjenja, pri katerem jim je pomagalo zunanje svetovalno podjetje, so znašali 52 tisoč mark. • M.V.
(uroimrHOAiM
NAElimmODAfNI MAKUIHMMDAIM
MENJALNICA
1 DEM
1 ATS
100 1TL
A BANKA (Trite, Jaaenlce) ADUT Trtic (Deteljica) AVAL Bled, Kranjski gon CORA, Kreni
CREDfTANSTALT N.banka l| EROS(Stari ltayr), Kren| F-AlRTrtt(DeMjka) GEOSS Medvode HRAMLMCA ION, d d-Kranj HIDMržnlca Ljubljana
7745 77,85 1SJ2
77,35 7749 19,98
7745 77,79 19,99
7749 77,99 19,95
7749 7749
7749 7740
7749 77.75 1949
7749 77,71 1949
7IM 7749 1949
7745 7749 1949
1047
10,97
HtPGTEKARNA BANKA, Jesenice  7749 7749 1941
7749 7745 1942
7749 77,00 1949
77.12 7742 1947
77,12 7742 1947
7749 7745 1949 riptiitkiv
INVEST Škofje Loka LMORENJSKA BANKA Kranj LEMA, Kreni MERKUR-Pertner Kranj MERKuB-Žel. postaja Kranj MKELStražrače OTOK Bled
POSTNA BANKA, d.d. (na poštah) 79JS 77,79 1945
SHP-Slov. hran. In poa. Kranj 7749 77,75 1940
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 77,12 7742 1947
SLOGA Kranj 7749 7745 1949
StDVmJATUraST Boh. Bistrica 7949 - 1941
SLOVENUATURIST Jesenice 7749 7749 19,95
ŠUM Kranj 7741 77,75 1949
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 7749 7740 19,99
TALONZg. Bltn|a 7749 7749 1149
TJAŠA Kranj &i ostatke*
UKBŠk.Loka 7741 7742 1149
VKILFAN Kranj 7740 7740 1040
mFANRedovl|lca, Grajski dvor 7749 77,79 1949
POVPREČNI TEČAJ 774* 77,79 19,03
Pri Šparovou v Avstriji )• ATS ob nakupu blag
114« 11JH 1145 11,19 1149 1145 1145 114« 1145 114* 1147 11.95 1149 11.09 19,99 10,99 1145
741 745
740 7,99 747 747 745 749
741 749 745 7,95 745 745 747 7,95 741 745
741 747
742 741 7.90 749 741 141
740 7.99
741 742
740 742
741 749
1949 74* 741
1143  749 7.97
1949 741 742
11,19  740 940
741 -
742 7.92 114* 747 745 114* 7.91 747 114* 7.92 747
1143
1147 745 142
114* 7.90 749
1145 741 74S
1146 74* 7.97
■ po 10,90 tolarjev.
I Pri nakupu In prodaji SKB to MERKUR zaračunavate 1% provizije, Podaltoiate6ejnkx>nern sporočajo rn^ spremeni) rrvinjalnlaMh Majev glede na ponudbo In poprasevenje po tufh valutah.
HRANI   L  N   I   C A
d. d. Kranj
Koroška 27, tel.: 064/223-777, fax: 064/211-337
HRANILNICA NE OBJAVUA OBRESTNIH MER, KER VAŠE TOLARJE NAJBOLJE OBRESTUJE
PONOVNO KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO
Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav.
MENJALNICA MLFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013
Obresti pod 13 odstotki
Kranj, 3. februarja - V Hranilnici Lon so obrestne mere z oznako Lon ie na ravni sosednjih držav, saj so pod 13 odstotki.
V Hranilnici Lon so s 1. februarjem obrestne mere za kredite občanom, obrtnikom in malim pravnim osebam prilagodili razmeram na trgu in uvedli obrestne mere z oznako Lon, ki so pod 13 odstotki. S tem so praktično že na ravni obrestnih mer v sosednji Avstriji in Italiji, zlasti če upoštevamo nižje provizije, del obresti pa vrnejo, če kreditojemalec točno in redno poravna glavnico in obresti ter se s tem uvrsti v višji bonitetni razred. • M.V.
[prodaja"e~emk MAKLER BLED d.o.o.
64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, Tel:064/76461, fax:064/77-026
BARVNI KATALOG NEPREMIČNIN 6-12/93 LAHKO KUPITE OD 10/2-1994 DALJE V VSEH KIOSKIH, OZIROMA GA LAHKO NAROČITE TUDI PRI NAS.
VEČ KOT 60 NEPREMIČNIN JE PREDSTAVLJENIH V BARVNI FOTOGRAFIJI S TEKSTUALNIMI OPISI Z MAKLER BLED V SVET PRODANIH NEPREMIČNIN!
ŽIRI počitniška hiiica na sončni lokaciji, stoječa na zemljišču v Izmeri 907 mŽ.Dobro ure|en dostop do objekta.Objekt je zidan In se sestoji Iz kleti,pritličja (kuhinja, dnevna soba) in podstrešja.Možna je tudi nadomestna gradnja.
CENA SAMO 37.000 DEM
KAMNA GORICA Stinovtnftk« Mi 0» Mrt HrojaRjdovtllci m »ml|lttu v Umu\ 400 mi. V o6)«Wu jt 17t mi «Inovw|iki povrUni.Snto|l M Iz W»tnlh protlorev, M nI« llnillilmnUz dvoiobnigl »uno»in|!»prnMHi U dvtti wt»h mt> I« podilrrtnln protlorov -nid.lroplu.Hlii |i tako! vm*M, MrtralM ogr«vtn|i. IZREDNO UOOONA CENA!_
CENA 126.000 DEM
BLEJSKA DOBRAVA Starejša stanovanjska hiia z dvema pomožnima objektoma ni zemljišču v izmeri o.k.700 m2. Hiša je dobro ohranjena-bivalna.Lokacija hiše omogoča tudi razne dejavnosti-trgovske, gostinskc.V hiši se lahko izdelata dve stanovanjski enoti, ali pa stanovanjska enota s poslovnim prostorom.
LIPCE-BLEJSKA DOBRAVA Starejša obnovljena stanovanjska hiia v vasi Lipcs pri Blejski Dobravi.Sonćni lokacija ob cest Jesenice -Blejska Dobrava.2.500 m2 zemljišča.V hiši je o.k. 80 m2 stanovanjske površineiokadja je zanimiva za gostinsko dejavnost.
BLEO-CENTER Samostojni gostinski lokal Hambi-brunarica, prodaja hitra hrana In pijača, na avtobusni postaji na Bledu.O.k. 30 m2 površine v objektu In 25 m2 zunanje terase.Proda se lokal s celotno NOVO opremo-kupec lahko takoj nadal|u|i z obratovanjem.Odlična lokacija.Plačilni pogoji po dogovoru, možno je obročno odplačevanje.
KRANJ-BRIT0F Nedokončana gradnji večje poslovno stanevanjske hiše u zanimivi lokadji za vsa vrste poslov ob križišču Kranj-Jezsrsko-Brdo.PrrtJčje in nadstropje objekta sta predvideni za poslovne prostore, »nadstropje pa za blvanje.Dobra in kvalitetna izdelava objekta.V objektu je o.k. 420 in2 stan. površini od tega poslovne o.k. 300 m2. Ob|sldstoina1JO0m2zsiiii|iižal
K0RITN0 PRI BLEDU Nedokončana gradnja stanovanjske hiše v Kontnem pri Bledu, 2 km iz centra Bleda.200 m2 predvidene stanovanjske površina.Sloji na 600 m2 zemljišča. Lipa in mirna lokacija objekta._
CENA UGODNA 91.000 DEM
		
■    : -		
BLEO-MLINO Star objekt-nekdanji mlin z gospodarskim poslopjem ob potočku. V objektu so ohranjeni vsi elementi mlina, ki se lahko usposobi za delovanje, lahko pa bi se uredila tudi manjša električna centrala.Prav tako pa se lokacija lahko uporabi za gradnjo nove hiše.		
CENA ZELO UGODNA 96.000 DEM9J  CENA 49.000 DEM
CENA 42.000 DEM
BREG PRI ŽIROVNICI Polovica starejši stanovanjski hiši na lepi, sončni lokaciji.Obsega dvosobno stanovanje v pritličju zgradbi, pripadajoči kletna prostote, del podstrešja in polovico zemljišča okrog objekta.O.k.60 m2 stanov, površine_
CENA 49.000 DEM
PODKOREN PRI KRANJSKI GORI Polovica stanovanj! hiše na izredno lepi, sončni lokaciji na vrhu vasi.Proda se trisobno stanovanje v i nadstropju v izmeri 75 m2, polovica kleti, polovica podstrešja, večja garala s kletjo za ozimnico in polovica celotnega zemljišča-o.k.700 m2.
CENA 140.000 DEM
PODLJUBELJ Na nadmorski vitini 1.000 m2 naprodaj start kmetija z o.k. 1.000 m2 zemljišča L epa, sončna lokacija kmeti|e.Ure|en dostop do objektov. Poleg kmečke hite stare o.k.200 let se proda tudi gospodarsko poslopje s hlevi, ter dodaten lesen objekt. Idilična lokacija za nekoga, ki llče mir.
CENA 42.000 DEM
NAJBOLJŠA MESEČNA PONUDBAH Manjše dvosobno stanovanje v stan. hiši v Lescah.Stanovanje meri o k. 40 m2.K stanovanju spadajo tudi zelo veliki kletni prostori-moina je Izdelava dvoetaznega stanovanja.Lokadja objekta ji v bližini trgovine Merkur. POGOJI NAKUPA PO D0G0V0RUII
CENA UGODNA
KOČNA-VAS MED GORJAMI IN BLEJSKO DOBRAVO ZAZIDLJIVA PARCELA 4.800 m2 zemljišča od tega 500 m2 za gradnjo stanovanjske hiše, na lepi lokaciji ob robu gozda.Pridobljeno lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hlše.ZELO UGODNA CENA SAMO
CENA 35.000 DEM
i DOBRE PONUDBE
• V Zapužah prodamo ZAZIDLJIVO PARC&O v izmen' 500 m2 za gradnjo stanovanjske-lahko montažne-hiše.Lepa lokacija zemljišča ob potoku. CENA UGODNA 35.000 DEMI
- ODDAMO v najem trisobno stanovanje na Hrušici pri Jesenicah v izmeri 60 m2.Stanovanje je opremljeno.Mesecna najemnina znaša 300 DEM mesečno.
- Prodamo enosobno stanovanje na Jesenicah v izmeri 42 m2 v celoti opremljeno, SAT TV, centralno ogrevanje.CENA 42.000 DEM, PLAČILO LAHKO V DVEH
URADNE URE VSAK DAN OD
9.-12. IN OD 17.-19.
V SREDO OD 9.-13.
Z   Makler   Bled  v svet  pro danih nepremičnini
KMETIJSTVO
UREJA.CVETO ZAPLOTNIK
Država blaži posledice lanske suše
Gorenjski blizu štiri tisoč ton krmnih žit
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je v lanski suši več kot 30-odstotno škodo utrpelo 2.976 gorenjskih kmetij (in posestev).
Kranj - Gorenjske občine bodo za regresiranje nakupa knttih žit prejele od države 39,6 milijona tolarjev, za regresiranje sena, silaže in druge voluminozne krme 11,9 milijona tolarjev, poleg tega pa ie nekaj sredstev za regresiranje travnega semena in semenskega krompirja ter obrestnih mer pri posojilih, najetih za financiranje pridelave in naložb.
Kot je razvidno iz republiškega načrta razdelitve pomoči, bodo gorenjske občine do konca letošnjega junija dobile 3.966 ton regresiranih krmnih žit, od tega radovljiška občina 1.392 ton, kranjska 1.318, škofjeloška 791, tržiška 266 in jeseniška 199 ton. Prvo pošiljko, ki je predstavljala približno petnajst odstotkov celotne količine, so občine prejele januarja. Radovljiška je dobila 206 ton, kranjska 195, škofjeloška 117, tržiška 39 in jeseniška občina 29 ton. DrŽava je za regresiranje nakupa krmnih žit ter voluminozne krme (sena, silaže) namenila gorenjskim občinam skupno 51,5 milijona tolarjev, od tega radovljiški občini 18,1 milijona, kranjski približno milijon manj, škofjeloški nekaj več kot deset milijonov, tržiški 3,4 milijona in jeseniški 2,6 milijona tolarjev.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je lanska suša povzročila 30- do 50- škodo na 2.465 gorenjskih kmetijah in posestvih, več kot 50-odstotno škodo pa na 511 kmetijah. V radovljiški občini je bil več kot 30-odstotni izpad pridelave na 859 kmetijah, od teh na 265 več kot 50-odstotni. V škofjeloški občini je 779 kmetij imelo 30- do 50-odstotno škodo, le 93 kmetij pa več kot 50-odstotno. V kranjski občini je med 942 kmetijami, ki so utrpele več kot 30-odstotni izpad pridelave, le 58 kmetij z več kot 50-odstotno škodo. V tržiški občini je 114 kmetij s 30- do 50-odstotno škodo in 68 kmetij z več kot 50-odstotno, v jeseniški pa je prvih 94 in drugih 27. • C. Zaplotnik
Tečaj
Mlečni izdelki za domačo uporabo
Kranj - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj prireja tečaj o izdelovanju mlečnih izdelkov za domačo uporabo. Tečaj bo trajal petnajst ur in bo potekal 22., 23. in 24. februarja (vse dni z začetkom ob 16. uri) v laboratoriju šole na Smledniški 3 v Kranju. Cena tečaja je pet tisoč tolarjev, prijave pa sprejemajo do 15. februarja.
Predavanje
Dedovanje kmetijskih zemljišč in kmetij
Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine in kmetijska svetovalna služba vabita na predavanje dipl. pravn. Anice Fiat o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Predavanje bo danes, v petek, ob pol osmih zvečer v sejni dvorani zadružnega doma na Primskovem. • CZ.
Predstavitev vin in živilske industrije
Bled - Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije organizira 15. in 16. februarja v hotelu Jelovica na Bledu seminar z različnimi predavanji in predstavitvijo slovenskih vin, živilske industrije, trgovine ter proizvajalcev gostinske opreme in čistil. Seminar je namenjen direktorjem gostinsko-turističnih podjetij, zasebnim gostincem, vinskim svetovalcem, šefom kuhinj in strežbe, vodjem nabavnih služb in obratom družbene prehrane. Prvi dan bo predavanje o značilnostih vinorodnih rajonov in njihovih vin, drugi dan pa o boljšem trženju in vplivu prehrane na zvišan krvni tlak. • CZ.
M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ
Begunjska c. 5, KRANJ
KMETOVALCI!
Rezervni deli za generalna popravila traktorjev in priključnih strojev:
- IMT uvoz Nemčija, Italija -TORPEDOuvozNarnč^a, Italija
- URSUS uvoz Poljska
• STORE - UTB uvoz Italija -KROMPIRJEVE KOMBAJNE in
- IZKOPAČE POUSKE - uvoz Poljaka
Ostali deik GUME. AKUMULATORJI, LEŽAJ}. SEMERINGf. ELEKTRO MATERIAL
OPRAVLJAMO TUDI VSA POPRAVILA KMETIJSKE MEHANIZACIJE.
**____ _____
ŽIVINOREJCI!
Posebna | Nizozem«
dba MLEKA V PRAHU - NOVILAC - uvoz
TKI TAM-ovih VOZIL:
Smo zastopnik za TOVORNA VOZILA TAM, val rezervni dali so v zalogi.
Cene ao konkurenčen - SE PRIPOROČAMO
M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Servis Šenčur, TRGOVINA ŠENČUR: tal 084/41-025, DELAVNICA: tat 064/41-2*3.
ODPRTO od 7. do 17. ure SOBOTA od 7. do 12. ure
Agrarna skupnost Dovje - Mojstrana
"Zahtevamo nekdanje premoženje in pravice"
Agrarna skupnost Dovje - Mojstrana kot največja tovrstna skupnost v Sloveniji zahteva nazaj vec kot 5.700 hektarjev kmetijskih zemljišč, gozdov in neplodnega sveta, zadružni dom in kovačnico na Dovjem, žago na Belci, nekdanjo delavnico in poslovne prostore v Mojstrani ter vse nekdanje pravice.
Dovje - Še preden je državni zbor pred kratkim sprejel zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, so se v Sloveniji, še zlasti pa na Primorskem in na Gorenjskem, začela prizadevanja za ustanovitev agrarnih skupnosti in za vrnitev njihovega premoženja. Na Gorenjskem je dvema skupnostima (vrbi in PoljČe) uspelo dobiti nazaj premoženje že po zakonu o denacionalizaciji, skoraj vse pa so "za vsak primer", če zakon o agrarnih skupnostih ne bi bil sprejet, vložile zahtevke. Na Dovjem in v Mojstrani so med prvimi že ustanovili tudi novo agrarno skupnost in za njenega predsednika izvolili Jožeta Pezdimika.
* Jože, kako velika je bila nekdaj agrarna skupnost?
"Skupnost je na območju od katastrske občine Dovje - Mojstrana do potokov Belca in Dobršnik imela 5.759 hektarjev kmetijskih zemljišč, gozdov in neplodnega sveta. Samo v Triglavskem pogorju je bilo v enem kosu okrog 2.500 hektarjev. Približno polovico vseh zemljišč predstavljajo gozdovi, več kot tri tisoč hektarjev je na območju Triglavskega narodnega parka. Agrarna skupnost je bila ob tem tudi lastnica zadružnega doma in kovačnice na Dovjem, žage na Belci ter delavnice in poslovnega prostora v Mojstrani."
Gospodarska in socialna skupnost
* Kakšna je bila predvojna vloga skupnosti?
"O tem bi sicer več vedeli povedati starejši ljudje, vendar ie iz pripovedovanj in še ohranjenih dokumentov mogoče razbrati, da to ni bila le gospodarska skupnost, ampak deloma tudi socialna. Ob tem, da je skrbela za gospodarske koristi svojih članov (paša, stelja itd.), je izkupiček od prodanega lesa namenjala za skupne potrebe vasi (za izgradnjo vodovoda, hlevov, pastirskih stanov na planinah...), pomagala pa je tudi siromakom, revnim ljudem, ki so si v gozdovih agrarne skupnosti lahko nasekali drva za kurjavo."
* Kdo so bili člani agrarne skupnosti? "Kot je razvidno iz ie ohranjenega
članskega imenika, je agrarna skupnost Dovje - Mojstrana nekdaj imela 134 članov. To so bili kmetje z Dovjega in iz Mojstrane, članici pa sta bili tudi Biščkova in Požrvova kmetija iz Radovne ter cementarna iz Mojstrane in Cerkev. Trideset večjih kmetij je imelo po osem deležev, vse ostale po pet."
Od enega k večim lastnikom
* Kaj se je z zemljišči in ostalim premoženjem agrarne skupnosti dogajalo po drugi svetovni vojni?
"Agrarna skupnost je bila 1947. leta ukinjena, vse njeno premoženje pa podržavljeno. Z zemljišči sta potlej upravljala Gozdno gospodarstvo Bled in Občina, okrog šeststo hektarjev pa so dobili predhodniki današnje kmetijske zadruge Sava Lesce, ki so upravljanje zaupali pašni skupnosti Dovje - Mojstrana. Od nelcdan-jih 5.759 hektarjev zemljišč je za agrarno skupnost uporabnih še okrog 5.710 hektarjev, razliko pa predstavljajo pozidana
zemljišča in zemljišča, za katera lastništvo šele ugotavljamo. Na zemljišču agrarne skupnosti so zgrajena nova naselja na Belem polju, pod Grančiščem v Mojstrani in na Belci ob potoku Belca, prav tako pa tudi karavli nekdanje jugoslovanske vojske
Zadružni dom na Dovjem je le delček premoženja, ki ga bo novoustanovljena agrarna skupnost zahtevala nazaj.
"Zahtevali bomo vse"
"Nazaj bomo zahtevaU v.«r, tudi neplodni svet, potlej pa se bomo poskušali z zavodom Triglavski narodni park ln z lovsko družino Dovje -Mojstrana dogovoriti o zakupu ln primerni zakupnini "
"Potne bo lahka..."
"Če bi oblasti rade vračale, bi agrarni skupnosti premotenje in pravite lahko vrnite le po zakonu denacionalizaciji Po novem zakonu bodo postopki resda bolj enostavni, vendar to se ne pomeni, da se bo vračalo hitro in hrez zapletov."
Velika podpora razvoja kraja
"Načrtujemo, da bi bili vasi Dovje in Mojstrana tako kot nekdaj spet svoja občina in da bi agrarna skupnost ustanovila kmetijsko gozdarsko zadrugo, ki bi potlej gospodarita s tem premoženjem. To bi bita velika podpora razvoju kraja."
na Dovjem in na Rožci. Zadružni dom je bil najprej v lasti kmetijske zadruge Dovje -Mojstrana, po številnih organizacijskih spremembah in združevanjih pa je postal del premoženja današnje leske zadruge. V njem lasti je tudi nekdanja kovačnica na Dovjem, v kateri so uredili zbiralnico mleka. Žaga na Belci je po vojni pogorela, vendar so jo kmetje s prispevki v lesu (vsak je moral dati dva do tri kubične metre lesa) in z udarniškim delom obnovili. Zdaj z njo upravlja LIP Bled, ki ie tudi lastnik nekdanje delavnice in poslovnih prostorov agrarne skupnosti v Mojstrani."
Problem je razrešil novi zakon
* Na Dovjem in Mojstrani ste med prvimi v Sloveniji, še pred sprejetjem zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ustanovili novo agrarno skupnost Potem se je menda zapletlo-.
* Na ustanovni skupščini, ki je bila že predlani, smo po vzoru starih pravil sprejeli nova pravila agrarne skupnosti, izvolili organe skupnosti in vse drugo, kar je potrebno za registracijo. No, pri registraciji se je res zapletlo! Najprej nam je bilo obljubljeno, da se bomo lahko registrirali kot društvo, potlej pa so nam pojasnili, da se ne moremo, ker se društva ne smejo ukvarjati s pridobitno dejavnostjo. Problem je razrešil novi zakon, ki natančno določa pogoje za registracijo."
"Zahtevamo tudi pravice"
* V pol stoletja se je verjetno marsikaj spremenilo rudi v članstvu agrarne skupnosti?
"Ob tem, da se precej nekdanjih članov agrarne skupnosti oz. njihovih dedičev zdaj ne ukvarja več s kmetijstvom, so se pojavili novi, ki nekdaj niso bdi člani in bi zdaj to želeli. Čeprav se je v pol stoletja res marsikaj spremenilo, nam je od 134 nekdanjih članov uspelo ugotoviti 130 članov oz. njihovih zakonitih dedičev. Mojstranška cementarna, ki je nekdaj tudi imela deleže v skupnosti, je propadla, pri dveh ali treh hišah je članstvo "zamrlo", ker so ostali brez naslednikov."
* Člani agrarne skupnosti ste že po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji zahtevali vrnitev podržavljenega premoženja, po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti boste lahko poleg premoženja tudi nekdanje pravice, ki so izhajale iz deležev. Kaj vse torej pričakujete nazaj?
"Zahtevamo več kot 5.700 hektarjev zemljišča, nekdanjo kovačnico in zadružni dom na Dovjem, žago na Belci ter delavnico in poslovne prostore v Mojstrani, poleg tega pa tudi vse nekdanje pravice - pravico do lova, do vodovja... Na našem območju je bilo nekdaj sedem lovišč, ki jih je skupnost dajala v zakup. Zakupnina je bila pomemben vir dohodka, podoben vir pa bi lahko predstavljala tudi izraba vodnih virov za elektrarne," • C Zaplotnik
Peta razstava
Dobrote slovenskih kmetij
Kranj - Od 8. do 10. aprila bo na Ptuju peta razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri bodo kmetice iz vse Slovenije predstavile krušne, mlečne in mesne izdelke. Da bi se na razstavo in ocenjevanje lahko pravočasno pripravile, so prireditelji že posredovah program, iz katerega je razvidno, da bodo med krušnimi izdelki ocenjevali pšenični kruh iz bele in temne moke brez dodatkov in z dodatki, mešani, rženi, sadni kruh, pletenico, potico, šarklje, drobno čajno in medeno pecivo, krofe in krhke flancate, med mlečnimi izdelki pinjenec, kislo mleko, smetano, maslo, svežo in sirarsko skuto, mehki, poltrdi in
trdi sir, med mesnimi izdelki pa suhe klobase in salame, suh želodec, sušeno vratino in suhe klobase v zaseki. Vsaka kmetica bo lahko sodelovala na razstavi le z enim krušnim izdelkom. Mlečnim izdelkom bo treba predložiti dovoljenje za oddajo mleka, mesnim pa potrdilo o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali. Letos bodo kot etnološko vrednost še posebej ocenjevali praznične kruhe -božične, velikonočne, kruh za porodnice... Prireditelji še posebej vabijo k sodelovanju kmetije, ki se že ukvarjajo s kmečkim turizmom ah s predelavo mleka in mesa ali o tem razmišljajo. • CZ.
Tekmovanje
Mladi in kmetijstvo
Kranj - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in Zveza podeželske mladine Slovenije tudi letos razpisujeta tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na Gorenjskem bo telcmovame pripravilo Društvo zgornjesavske podeželske mladine in bo predvidoma 12. marca, sklepno, državno tekmovanje pa bo 26. marca v Sevnici. Na tekmovanju lahko sodelujejo skupine mladih s podeželja. Ekipe bodo tričlanske in bodo odgovarjale na vprašanja o turizmu na kmetiji, ribogojstvu, etnologiji in gnojenju. • CJL
LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV!
IMATE KOSTANJEV GOZD, KI GA JE NAPADEL RAK 1 LES SE SUŠI!
S POSEKOM TAKIH DREVES BOSTE POSTOPOMA OBNOVILI SVOJ GOZD, LES PA VAM BO ODKUPIL 'JANIN'SEVNICA
•   TAKO BOSTE REŠILI SVOJ GOZD IN IMEU PRI TEM TUDI FINANČNO KORIST.
VSE ŽELENE INFORMACIJE DOBITE NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH
0608 41 349 in 41 044
AU NA SEDEŽU TOVARNE TANIN" V SEVNICI.
---tfrfo
UREJA; Vilma Stanovnik
Državno hokejsko prvenstvo
JESENIČANI V FINALU
Hokejisti Acroni Jesenic so v peti tekmi v Celju premagali domači Inntal s 7 : 4 in v celoti dobili polfinalni dvoboj s Celjani s 4:1 v zmagah. Finale bo spet jesenisko-ljubljanski.
Jesenice, 4. februarja • Sedaj je vprašanje, ali bodo Jeseničani tudi tretjič zapored v finalu slovenskega državnega prvenstva v hokeju na ledu ugnali Ljubljančane, ali pa bodo zmagali Ljubljančani, ki že leta >n leta lovijo ta naslov in so posebej letos v program osvajanja državnega naslova vložili ogromno denarja. Lani so zmagali Jeseničani v sedmi tekmi po dramatičnem streljanju kazenskih strelov. Bo tudi letos tako...? Celjani in Blejci pa bodo igrali za tretje mesto v državi. Prva finalna tekma med Olimpijo Hertz in Acroni Jesenicami bo v petek, 11. februarja.
V Celju so Jeseničani zlahka dobili. Pravi čas so prišli v formo in začeli igrati zanesljivejše in hitro. Kljub temu so Celjani prijetna poživitev državnega hokejskega prvenstva, ki bi bilo sicer v troboju med Blejci, Ljubljančani in Jeseničani že utrujajoče. V Celju so posebej dobro igrali ruski hokejisti Rahmatulin, Kadikov, Beljajevski ui vratar Drozdov. Gole so dosegli Rahmatuljin 2, Kadikov 3, Vari in Kopitar. Statistika pove, da so prav ruski napadalci dosegli v polfinalnih srečanjih s Celjani največ golov. • J.Košnjek
Priprave na 12. Tek treh dežel
LETOS SAMO V AVSTRIJI
Prijave bodo sprejemali do 17. februarja
Kranjska Gora, 4. februarja - Turistično društvo Kranjska Gora in Turistično društvo Rateče sta že pozvali slovenske tekače na 12. Tek treh dežel, ki bo v nedeljo, 20. februarja, v Selčah nad Podkloštrom (Arnoldstein) v Avstriji. Zaradi gradbenih del na trasi proge v Italiji in skladno z dogovorom organizatorjev skupnih prireditev bo letošnji tek izjemoma izveden samo na avstrijski strani, kjer ga ni bilo že tri leta. Start bo ob 10. uri, proga pa bo dolga 15 kilometrov. Startnina bo 150 avstrijskih šilingov ali 1.500 tolarjev. Prijave in vplačila z navedbo letnice rojstva bodo sprejemali do 17. februarja na Turističnem društvu Kranjska Gora. Telefon je 881-768, faks pa 881-125. Avstrijci bodo poskrbeli za označitev dohoda do starta, tam pa bo na voljo tudi dovolj parkirnih mest. Za prestop državne meje bo potreben potni list, delitev startnih številk pa bo v nedeljo, na dan tekme, od 7. ure dalje v kranjskogorski osnovni šoli. • J.Košnjek
Kranjsko ekipno šahovsko prvenstvo
DVA NA VRHU
Naklo, 3. februarja - VII. kolu ekipnega prvenstva kranjske občine so bili doseženi naslednji izidi: Iskra Števci: Naklo 12,5 :1,5, Naklo II : Vodovodni stolp 2 : 2, Adergas : BK Center 2 : 2, Sava : Pnmskovo 3 : 1, SŠ Tomo Zupan : Šenčur 4 : 0 in Bitnje I: Gumar 1: 3. Bitnje II so bile proste. Prvo mesto delita Vodovodni stolp in SS Tomo Zupan (3)
tretje in četrto mesto pa Gumar in Sava 3(5). Sledijo Naklo I, Bitnje II, Bitnje I, Iskra Števci, BK Center, Primskovo, Naklo II, Adergas in Šenčur. • L. Grobelšek
Prihodnjo nedeljo
POKLJUŠKI MARATON
, Kranj, 4. februarja • Organizacijski odbor pri Šport commercu jz Kranja organizira prihodnjo nedeljo, 13. februarja, 3. Pokljuški maraton na 21 kilometrov v klasični in na 42 kilometrov v prosti tehniki. Start in cilj bosta pri Šport hotelu na Pokljuki. Teka se lahko udeležijo domači in tuji tekači (moški ln ženske), ki so 1. januarja letos dopolnili 18 let in so včlanjeni v eno od smučarskih organizacij. Ob pol desetih bo start teka na 21 kilometrov v klasični tehniki, ob 9.45 bo start teka učencev in dijakov na 10 kilometrov, ob 10.15 pa bo start teka na 42 kilometrov v prosti tehniki. Prijave za tek je treba pisno posredovati na Šport Commerce Kranj, Partizanska 37. Startnino 1.000 tolarjev je treba nakazati na žiro račun Šport Commerce Kranj, 51-500 - 603 • 32405 z navedbo kategorije in pripisom "za pokljuški maraton." Prijave bodo sprejemali tudi na dan tekme, vendar bo takrat startoma 1.300 tolarjev. • J. K.
KEGLJAŠKI MARATON
Kranj, 4. februarja - Za slovenski kulturni praznik bo v torek, 8. Iebruarja, ob 11. uri na kegljišču Triglava v Kranju kegljaški maraton Jagoda 94. Kegljaški maraton bo trajal 6 ur, na stezah pa bo na eni Jtrani nekdanji smučarski skakalec Bojan Česen, na drugi strani pa 8 tekmovalk kranjskega Triglava. • T.C.
KK3MS1NI TENIS1 NAMIZNOTENIŠKE TEKME
Gorenjska namiznoteniška liga - V 13. kolu gorenjske namiznote-niške lige so vodilne Križe I v derbiju premagale Gumarja Benedik in se učvrstile na prvem mestu, za petami pa sta Križe III in EGP Skofja Loka I. Izidi: EGP Skofja Loka : Križe II 8 : 2, Šenčur : Odisej 0 :10, Jesenice : Javor Commerce 2 : 8, Predoslje : Križe III1 : 9, Kondor : EGP Skofja Loka II9 :1 in Križe I: Gumar Benedik 6 : 4. V 14. kolu bodo igrali Križe II s Krizami I, Gumar Benedik s Kondorjem, EGP Skofja Loka II s Predosljami, Križe III z Jesenicami, Javor Commerce s Šenčurjem in Odisej s EGP Skofja Loka I. • J. Starman
Tržiško osnovnošolsko prvenstvo - V osnovni šoli Križe je bilo tržiško občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za šolska športna društva. Med učenci so ekipno zmagale Križe I pred Krizami II in Zalim Rovtom, med učenkami pa Križe I pred Zalim Rovtom in Krizami II. Za zmagovalni kriški ekipi so igrali Matjaž Mali, Anže Žepič in Tjuš Aljančič ter Mateja Muzik, Maja Rozman in Ivana Krsmanovič. Med učenci od prvega do četrtega razreda so bili najboljši Žiga Jazbec (Križe) in Matija Verč ter Jernej Kopač (oba Zali Rovt), med učenkami iste skupine pa Maja Rozman (Križe) pred Anjo Grum in Nežo Perko (Zali Rovt). Med učenci od petega do osmega razreda so prva tri mesta osvojili Križani Matjaž Mali, Anže Žepič in Aljaž Mali, med učenkami pa so bile na prvih treh mestih Ivana Krsmanovič in Maja Teran (obe Križe) ter Violeta Ponjavič (Zali Rovt). • M. Snedic
umifiiiiiii
©lilSflRSTVO
Priprave na Giro d' Italia
PODPIS SPONZORSKIH POGODB
Dobrovo, 3. februarja - Priprave na organizacijo 12. etape 77. kolesarske dirke Giro d' Italia, ki bo potekala po Sloveniji, potekajo normalno. Danes so na gradu Dobrovo v Goriških brdih podpisali pogodbe o sponzorstvu med nekaterimi slovenskimi podjetji in etapnim odborom, ki mu predseduje Jelko Kacin. 12. etapa bo potekala med Bibionejem v Italiji in Kranjem. Jelko Kacin se je v Mariboru pogovarjal s tiskovmm predstavnikom dirke Fulviom Astoriem. J. Košnjek
Jutri ob vznožju Jošta
START GORSKIH KOLESARJEV
Kranj, 4. februarja - Kolesarski klub Sava iz Kranja organizira jutri, 5. februarja, tretjo dirko gorskih kolesarjev na Jošta. Start bo ob 10. uri v vznožju Jošta, cilj pa bo na vrhu. Najprej bodo startali mlajši mladinci, deset minut kasneje pa starejši mladinci in člani. Tekmovali bodo z gorskimi kolesi. Starta lahko vsak, ne glede na kategorizacijo. • J.K.
PREJELI SMO
UDAREC SMUČARSKEMU TEKU!
Tek na smučeh, kot ena najbolj razširjenih športnih zvrsti, je s sklepom izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, da na olimpijske igre v Lillehammer ne gredo smučarji tekači, močno prizadet. Mnogi ljubitelji smučarskega teka, od rekreativcev do aktivnih tekmovalcev so novico in razloge zanjo sprejeli z velikim začudenjem in ogorčenjem.
Smučarske kandidate za pot na olimpijske igre je na svoji seji predlagal strokovni odbor in predsedstvo Smučarske Zveze Slovenije. V smučarskih tekih je bila predlagana štafeta Štirih tekmovalcev (Kerštajn, Globočnik, Kavalar, Soklič) in pri dekletih Nataša Lačen. 10 Olimpijskega komiteja je predlog SZS, pripravljen na podlagi strokovnih ocen, nepričakovano zavrnil s pojasnilom, da smučarji tekači niso dosegli olimpijske norme.
Spoštovani gospa in gospodje, člani 10 Olimpijskega komiteja, vaša odločitev bo dolgoročno škodovala nadaljnjemu razvoju in kvaliteti smučarskega teka pri nas. Ves trud, preliti znoj in življenjski cilj teh ntladih tekmovalcev v tej teiki, vendar lepi špormi panogi, s tem izničujete. Za ljubitelje in Poznavalce razmer v tekaškem športu je vaša odločitev nerazumna in strokovno več kot sporna med drugim tudi zato, ker:
- Ste samo pri tekačih dosledno upoštevali izredno
stroge kriterije in tako uvedli različna merila za posamezno smučarske panoge. Olimpijska norma 12. mesto pri štafeti in 30. mesto posamezno ne upošteva z nastankom novih vzhodnih držav izredno razširjen krog novih kvalitetnih tekmovalcev, kar se v alpskih disciplinah in pri skokih ni zgodilo.
- Tudi v tej sezoni ]e bilo tekačem večkrat onemogočeno, zaradi pomanjkanja denarja, nastopanje v svetovnem pokalu, npr. štafeta je tekmovala samo enkrat (16. mesto). Torej ne omogočiti in hkrati zahtevati izpolnitev norme in primerjati z rezultati v drugih smučarskih panogah, kjer tekmovalci v svetovnem pokalu konstantno nastopajo in tako mnogo lažje dosegajo zaželene cilje.
- Nasprotno ste v alpskih disciplinah in pri skokih določili nekatere kandidate mimo postavljenih kriterijev, z razlago na trhlih nogah. Dvojna merila niti ni mogel v zarde-vanju prikriti gospod Jagodic v TV dnevniku.
- Podobne sklepe v škodo smučarskega teka ste in so pristojni organi sprejemali tudi v preteklosti, primer lansko svetovno prvenstvo s samo enim kandidatom (Kavalar), ne pa tudi Kerštajnom s podobnimi rezultati. Nasrortno pa vas moram spomniti na velikodušno pošiljanje nekaterih naših športoikov na Mediteranske igre v Francijo skromnih kakovosti. Pa še bi
lahko našteval. Želim dodati, da so bile odločitve pristojnih teles v naštetih primerih pravilne in si ti športniki zaslutijo nastopanja na velikih tekmovanjih, vendar poudarjam, morajo veljati tudi za druge športne zvrsti.
- Z vašo odločitvijo mlada država Slovenija na olimpijskih igrah ne bo deležna večdnevne najcenejše promocije ob več stomilijonskem avditoriju na prizorišču samem in širom sveta.
Našteta in druga dejstva zanikajo argumente o vaši doslednosti. IO OKS, v katerem sedijo in so med drugimi tudi odločali, poleg funkcionarjev, nekdanji znani športniki Slovenije, ki naj bi bili danes vzgled in idol mladim generacijam, je tako z lahkotnim dvigom rok preprečil zaslužnim športnikom tekačem udeležbo na največjem shodu športne mladine sveta, njegovi člani pa si že v pretežni meri preskrbljujejo vozovnice in namestitev za udobno bivanje na olimpijskih igrah v Lillen-hammerju.
Samo dvakrat pred mnogimi leti, l. 1972 na Japonskem in l. 1960 v ZDA, smučarji tekači niso sodelovali na olimpijskih igrah. Sedaj, v letu 1994, ko prireditelj olimpiade tekmovalcem pokriva stroške bivanja v celoti, modri možje v Olimpijskem komiteju odločijo, da ljubitelji smučanja in slovenska javnost nimajo pravice na
največjem tekmovanju, kot so olimpijske igre, spremljati in navijati za svoje slovenske tekmovalce, ki bi našo državo ponosno in dostojno zastopali in prepričan sem tudi z rezultati razveselili.S}uvedena dejstva potrjujejo, da najbolj odgovorni forumi s svojimi neobjektivnimi odločitvami peljejo tekaški šport v stagnacijo. Zato pozivam vse tekaške klube, posameznike, sponzorje, ki največ prispevajo k razvoju športnih dejavnosti in športoo javnost Slovenije, da javno izrazijo svoje mnenje in zahtevajo, da izvršni odbor Olimpijskega komiteja takoj ponovno objektivno prouči predlog predsedstva Smučarske zveze Slovenije in druge argumente ter na osnovi objektivnih kriterijev predlagane smučarske tekače uvrsti v olimpijsko ekipo.
V nasprotnem zahtevajmo, da IO OKS javno objavi, kdo, s kakšno zadolžitvijo in na čigave stroške bo potoval na Olimpijske igre, da se preveri objektivnost obravnave in sklepanja IO OKS na zadnji seji. Če se ugotovijo različni kriteriji pri obravnavi in odločanju za posamezne panoge naj člani IO OKS s funkcije odstopijo ali jih pristojni organi razrešijo.
Vsem smučarjem želim v Lillehammerju čimveč uspehov!
Franc Novak Jezerci 17
64282 Gozd Martuljek
7. Zimski trim pohod na Kriško goro
REKORDNIH 1050 UDELEŽENCEV
1050 vpisanih pohodnikov se je povzpelo v nedeljo, 30. januarja, v okviru tradicionalnega 7. zimskega trim pohoda na Kriško goro, od tega 280 novih ljubiteljev. Tako je preseglo rekordno udeležbo 1000 udeležencev iz lanskega leta in 950 udeležencev iz leta 1989. Pohodnica iz Ljubljane je za 2000. evidentirani vpis prejela priložnostno darilo z gorskim motivom. Pohodniki Trim pohoda na Kriško goro prihajajo od blizu in daleč. V sedmih letih se je pohoda udeležilo že 5030
K>hodnikov, v evidenco pa je vpisanih že 1956 pohodnikov. ajstarejši pohodnik bi dopolnil 84 let, pa je njegovo sedmo udeležbo preprečila gripa. Na vseh dosedanjih trim pohodih je sodelovalo 89 vztrajnih udeležencev, ki imajo prihodnje leto možnost, da osvojijo plaketo. Pohodniki so na pot odšli z izhodiščnih točk v Križah in na Golniku ter uživali v lepoti zimske idile. Zadnja tretjina poti je bila zasnežena, trasa je bila tokra prvič ozvočena kar na sedmih mestih, kjer so obiskovalci dobili vse želene informacije za varen vzpon.
Posredovanje Gorske reševalne službe ni bilo potrebno, pohodniki pa so prejeli za prvi vzpon izkaznico in bronasto priponko, za tretji vzpon srebrno priponko in za peti vzpon zlato priponko. S Kriške gore je zaradi neugodnega vetra poletelo le del padalcev Jadralno padalskega kluba Kriška gora. Ivan Likar, predsednik Planinskega društva Križe je bil zelo zadovoljen nad uspelim pohodom, izkupiček prireditve bo namenjen za izolacijo z zunanje strani in izdelavo lesene fasade na koči. Planinsko društvo Knže je trim pohod izvedlo kot prvo prireditev ob 45-letnici društva, v začetku marca pa bodo jubilej slavnostno obeležili na občnem zboru. • Drago Papler
PADALCI S KRIŠKE GORE
V nedeljo, 30. januarja 1994, so jadralni padalci s svojim letenjem popestrili množični TRIM pohod na Kriško goro. Pogled na pisane kupole jadralnih padal na temnomodrem zimskem nebu je bil za pohodnike nekaj čudovitega.
Domači, pred kratkim ustanovljeni Jadralno Padalni Klub, ki se prav tako imenuje JPK Kriška gora, je k sodelovanju povabil tudi nekaj sosednjih klubov, katerih člani tudi sicer redno prihajajo na Kriško goro. Tako se je zbralo okoli štirideset jadralnih padalcev, ki so zaradi rahlega severnega vetra leteli kar iz treh možnih startnih mest, ki jih ima Kriška gora: običajnega južnega pri koči, severnega starta za kočo proti Lomu in startnega mesta na Vratih.
Posebna atrakcija za obiskovalce je bil polt članov domačega kluba z novim jadralnim padalom TANDEM, ki omogoča prevoz sopotnika in se bo odslej redno pojavljalo nad strminami Kriške gore.
VABILA, PRIREDITVE
Kegljaški spored - Po dvomesečnem premoru so začeli s tekmovanjem v medregijski kegljaški ligi. Log Steinel iz Stražišča je odlično igral doma in premagal Geološki zavod iz Ljubljane s 7 : l.Strašani so drugi in jutri igrajo v Ljubljani z vodilnim Slovanom. Kegljačice in kegljači Triglava iz Kranja igrajo jutri, 5. februarja, doma ob 13.30 s Fužinarjem z Raven, v nedeljeo pa gostujeta obe kranjski ekipi v Ljubljani pri Gradisu (moški) in pri Adriii v Ankaranu (ženske). V drugi slovenski ligi je tržiški Ljubelj tesno izgubil z Domžalami. V soboto in nedeljoie na sporedu dvojno kolo. Jutri (sobota) prihaja v Tržič ekipa Gorice, v nedeljo pa gostujejo Tržičani v Radencih. V gorenjski ligi igrajo jutri ob 9. uri Adergas : Kranjska Gora, ob 16. un Simon Jenko in Triglav in Jesenice : Lubnik, v nedeljo ob 9. uri pa Ljubelj : Elan. • J. K.
Smučarski skoki v Planici - Triglav Teling iz Kranja organizira jutri, 5. februarja, na 40-metrski skakalnici v Planici državno ekipno prvenstvo za dečke do 13 let in državno
Prvenstvo v klasični kombinaciji. Tekmovanje se bo začelo ob 0. uri, tehnična seja pa bo v Čaplji ob pol devetih. • J. Bešter Košarkarski spored - V zeleni skupini I. slovenske košarkarske lige bo kranjski Triglav jutri, 5. februarja, ob 20. uri v športni dvorani na Planini igral s Kraškim zidarjem. Kranjčani so bili v zadnjem kolu poraženi. V drugi ligi pa bo radovljiška Didakta v soboto, jutri, 5. februarja ob 18.30 v telovadnici Linhartove osnovne šole igrala s KK Elektro Šoštanj.
Odbojkarski spored - V prvi moški državni odbojkarski ligi bosta jutri ob 19. uri v blejski osnovni šoli igrala Minolta Bled in Ljutomer, ob 18. uri pa v izobraževalnem centru na Jesenicah Žirovnica in Granit Preskrba. Dekleta Avtohita z Bleda bodo jutri ob 17. uri na Bledu igrala s HIT Casinojem iz Nove Gorice. Začenjata se tudi II. m III. državna liga. V ženski drugi ligi so igralke Mehanizmov iz Krope proste, Alpin Triglav iz Kranja pa gostuje v Mežici. V tretji ligi moški bodo igrali v radovljiški osnovni šoli ob 16.30 Bled II: Termo Lubnik, Bohinj : Plamen pa v bistriški osnovni šoli ob 18. uri. V ženski konkurenci igra doma Bled II s Šentvidom (OŠ Bled ob 14.15) in Šenčur : Jesenice (OŠ Šenčur ob 16. uri.) • B. Maček
Rokometni sporea-V prvi moški državni ligi gostuje jutri škofjeloški Šešir pri Kolinski Slovanu v Ljubljani. V modri skupini prve ženske državne lige pa gostujejo Kranjčanke jutri ob 17. uri pri Belinki Olimpiji. V drugi moški državni ligi zahod gostuje TAB INŽ. Preddvor jutri ob 17. uri v Grosupljah, Besnica igra doma s Krimom (termin bo določen telegramsko), Center Zaplotnik pa gostuje v soboto ob 19. uri v Ško fljici. • J.
V torek v Kranju
TEKAČI V PREŠERNOV SPOMIN
Kranj, 4. februarja - Svetovanje Bobek in Sol. iz Kranja organizira v torek, 8. februarja, rekreativni Prešernov tek na 5 kilometrov. Start bo ob pol desetih dopoldne pred Iskrino šolo na Zlatem polju, kjer bo tudi cilj. Proga bo potekala do Police in nazaj. Prijave bodo sprejemali do 9. ure na startu. Startnine ni, mogoče pa bo dati prostovoljne prispevke na žiro račun Bobek in Sol 51800 - 601 - 69991. Razglasitev rezultatov bo ob 13. uri na Slovenskem trgu v Kranju. V Prešernovi hiši v Kranju bodo na vpogled pokali, ki jih bo mogoče kot donator kupiti in s tem pomagati tekačem in prireditvi. • J.K.
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
MARAVUJIŠIČ
upokojenka
Ostala nam bo v trajnem spominu.
DELAVCI SVETA KRANJSKIH SINDIKATOV
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 35. letu nepričakovano zapustil naš sodelavec
MIRO JUHANT
Pogreb pokojnika bo v soboto, 5. februarja 1994, ob 11. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV M • OLJARICE KRANJ
MALI OGASI
m 223-111
223-444
APARATI STROJI
OBRAČALNIKE za seno tračne, vsi tipi POPRAVLJAM in OBNAVLJAM. « 061/374-294, dopoldan. mu
OVERLOCK Pfaff in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. « 215-
650 2084
ŠTEDILNIK 2-t-2, zamrzovalno skrinjo 120 litrov In hladilnik, ugodno prodam. 950-301 2195
Prodam zamrzovalno SKRINJO 210 litrov In leseno BARAKO, primerno za vikend. «215-111_220»
ŠTEDILNIK 2 plin - 2 elektrika, ter HLADILNIK Gorenje, oboje novo in nerabljeno, prodam. « 43-044 2220
Prodam TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine. 066-561 2221
Prodam KOMBI TRANSPORTER, letnik 1992. »65-542_22»
KOMBINIRKO za obdelavo lesa (rez kar, žaga, vrtalka) ugodno prodam. 0622-325 2227
LIKALNO PLOŠČO ELNA PRESS švicarsko, novo, ugodno prodam.
»710-728 2243
Poceni prodam stoječi brezhiben MOTOR 3,5 KW. »327-319. zvečer po 20. uri 2247
SESALEC VORVVERK z osnovnimi priključki, malo rabljen. »738-121, popoldan 2293
Prodam ĐUBOKS švedske izdelave v dobrem stanju. »215-642 2267
STENSKO URO staro 100 let, ugodno prodma. »324-688 2272
Prodam eno leto rabljen MOLZNI STROJ VESTFALIA SEPERATOR. »323-351 22M
ZSAM AVT0S0LA
TEČAJ
A IN B KAT*
15.2.1994
Informacije in prijave
631-729
9h-12h, sreda tudi 16h-18h
Prodam Industrijski ŠIVALNI STROJ Necchl. »633-042_229a
Prodam TRAKTORSKI PRIKUUČEK viličar nosilnost 2,5 t, primeren za prekladanje palet in rezanega lesa. »733-814_mm
Prodam VIDEORECORDER, star 5 mesecev. »712-034 2305
Prodam PEČ za centralno ogrevanje, peč na olje in prikolico za avto. »631 -664 2309
NIKJER CENEJŠI NAKUP POHIŠTVA
MAZA
škotja toka, Titov trg 7 (m avtobusni posta}!)
ta!*: 064/6*3 276
NUDIMO VAM POHIŠTVO VEČINE " S KIHPI V
)% AKCIJSKI POPUST SrnkuhN*   66.601 Sit ■ " dnavMitobo" 77.015 S*T
otrožkoaoho 74.113Sir
aN cgIo cenijo .
■■SHHEhbNHHHHHHHH
ŽIVILA Kranj Restavracija PARK Kranj
Odlična gostinska ponudba Sobotni plesi ob živi giasbl Družabni plesni večeri ob SREDAH TEL214-441 Plesni tečaji, plesne šole
S7Ef>
TEL: 327-308
Prodam ŠIVALNI STROJ znamke O podolgovati čolnlček. »216-6852319
Prodam MLIN za mletje plastike z vrt rajnikom. »695-123 2323
Poceni prodam kuppersbusch peč in zamrzovalno omaro. »328-483
232S
Prodam stebre za kozolec in enoosno traktorsko prikolico. Pod-brezje 67 2320
Prodam rabljen TROSILEC za gnoj -Krpan 20. Rozman, »712-258 2350
Prodam trajnožarečo PEČ kuppersbusch. «241-164 2364
Prodam elektro motor 18 KW in ventilator za seno. »311-436 2372
Prodam ČB TV gorenje, ekran 56. »692-816 2410
Prodam ŠTEDILNIK 2+2 gorenje. »714-848_2447
Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch in prtljažnik za smuči za MAZDO 323. »242-083 246»
Skrinjo, hladilnik, termoakumulacijs-ko peč, prodam. »217-538 24*0
Ugodno prodam obnovljen PRALNI STROJ gorenje. »70-705_2485
Prodam PEČI za centralno TVT Maribor. »633-793, Prvk, Vkmaše 47, Šk.Loka 2514
Prodam stroj za mozničenje znamke SCM - MB 29, letnik 1990. »57-313
2S1S
CEPILEC za drva, prodam. 081
1720-
2S47
LESNOOBDELOVALNI STROJ/ ITALIJANSKE PROIZVODNJE -UGODNO:
• kombinifke(5 operacij)
• poravnalke, debelinke, krožne žage in rezka rji, podajaine naprava
• tračne žage
• odsesovalne naprave za lesne odpadke
• brusilni strop za skobeljne nože
Uvoz In prodaJa:KO.PROM.d.o.o.„ Ižanska c.158. LJubljana, tel.061/1272-845 Informacije, razstava strojev in prikaz delovanja vsak delovnik, tudi v soboto, od 9. do 18. ure.
SAMSUNG
GLASBILA
SINTESEIZERJI Roland, Casio, Kawai, Yamaha in Hohner, po najugodnejših cenah. Zahtevajte prospekte. SINKOPA D.O.O., ŽIROVNICA 87. « 802-274 ali 802-216__227
Ugodno prodam KLAVIRSKO HARMONIKO 60 basov - Melodija Mengeš. »213-651 2199
CASIO SYINTESIZER prodam za 500 DEM. »421-696_2225
FREJTONARICO melodija. BE-ES-AS, odlično ohranjeno, prodam ugodno. »70-015 2409
Prodam diatonično harmoniko Melodija Mengeš Slovenka 4 vrstna BESAS-DES. «218-032 244«
KAM	]%TA ■		IZLET?	
i CIU, ČAS POTOVANJA, i PRIJAVE	DATUM ODHODA	CENA	^PREVOZ GOSTINSKE STORITVE	OPIS POTOVANJA
I BENEŠKI KARNEVAL 1 TUR. AGENCIJA i VERONIKA, KAMNIK	j 12.2. ob 5 uri	31 OEM	bus anstnetajt	1 OGLED BENETK IN j PUSTNIH MASK
Panasonic
Atestirana candsla, tBkribrii in telefaksi za prane podomežB
efvlS20RSGiNALNllylDBJ
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO
TELEFON
TOGOV1NA - SPRV1S Uprava tal: 064 222 868 fu.: 064 222 »67 UUBUANA. tol/fOK.: 061 150 0 ?3? KRANJ. tol/fOK OM 7T2 150
GR. MATERIAL
Izdelujemo In prodajamo suhe smrekove, macesnove in borove obloge (opaž), raznih dolžin in širin ter ladijski pod. «64-103 1014
LEKERO, MILJE PRI KRANJU vam nudi KERAMIČNE in GRANfTOGRES PLOŠČICE, sanitarno opremo in kopalniško pohištvo, kadi, vodovodne pipe, lepila in fugirne mase. STAVBNO POHIŠTVO: okna, vhodna, notranja garažna In harmonika vrata, rolete, polkna, žaluzlie, lamelne in pllse zavese. Obloge: opaž, ladijski pod, partket, itison, pluto In zaključne letve vseh vrst. «064/43-345, mobitel 0609/617-872_147$
HRASTOVE PLOHE 48 mm. stare 5 let, prodam. «332-170 2222
^ra tonalni pustni ples" bo v soboto, 12. februarja, zvečer ' v Hotelu Transturist v Škofji Loki. IGRAiMonroe band Rezervacije po tel: 621-261
Nudim instrukcije iz matematike In fizike na področju Tržiča. «59-005
2490
KUPIM
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcela, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. « 221-037 ali 48-545 se
Odkupujemo vse vrste starinskega pohištva in ostalih starinskih predmetov, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. «53-401 1212
Odkupujemo hlodovino smreke, bukve, bora, macesna, jesena, javora, kostanja, oreha, češnje, hruške, topola in jelše. ŠVELC, d.o.o., Tržič
Kupim vprežni obračalnik za seno. «622-418_2230
"Kupim SMREKOVO HLODOVINO In
grodam smrekove obloge. «64-207 !39_
Kupim suhe srekove deske (25 mm), lahko II. kvaliteta. «70-710 2310
Kupim SIPOREKS 12 cm in NOVO-TERM 5 cm debeline. Lombar, «46-347, popoldan 2320
Kupim starinsko pohištvo, slike, ure in ostale predmete. «718-188 2375
Jesen, plohe kupim. «715-282 2401
Kupim GOLF JETTA XD, OPEL KADDET E, 4 vrata, prvi lastnik, lep, pod 80.000 km, cena od 8000 do 10.000 DEM. «633-864_2493
STRUŽNICO STAREJŠO do 1200 mm stružne dolžine, kupim. «064/ 242-622 2521
V.
TV37cm od 38.905
TV51 cm,TTX od 51.925 TV55cm,TTX od 58.900 TV72cm,TTX od 108.423 Videorekorder od 43.013 Hiti stolpi       od 38.208
Prodam 11 m kovinskih polic za trgovino - 1500 DEM in 2 pulta 60 x 60 - 500 DEM. «57-432 2366
LONČEN KAMIN, nov, nesestavljen In samotno moko, prodam. «78-362
2416_
Prodam polkna 120 In 140 dim. «76-223 2422
Prodam dvižna garažna vrata Lip Bled 50 % ceneje. «218-032 2451
TV-HIFI-VIDEO C. Talcev 3 Kranj
Električne omarice zunanje ter notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Velika izbira tudi nadometnlh in gradbenih omaric. Možna dostava. «061/751-432, 061/751-425_2476
Prodam zastekljena, dobro ohranjena okna (eno, dvo in trokrilna). «45-046, po 19. uri 2496
Prodam SUHE BOROVE PLOHE. «422-637 _24M
KRILA GARAŽNIH vrat prodam. «061/841-475_2542
Rabljeno starejšo cementno opeko, mali format - Folcar. « 421-715 2559
IZOBRAŽEVANJE
UČITELJ uspešno INSTRUIRA ma-tematlko in fiziko. « 311-471 155
Instruiram matematiko za vse stopnje šol. «733-004 2237
INSTRUIRAM matematiko na vašem domu. Ura 300 SIT. Dipl. strojni inžinlr. » 215-301_2332
Instruiram angleščino. «331-317
2359
Intenzivni jezikovni tečaji nemščina, angleščina, sproščena konverzacija, sodobni programil MARK, d.o.o., ■213-983, zvečer 2461
LOKALI
Najamem manjši lokal, okrepčealni-co v okolici Kranja. Šifra: KAVARNA
2197_
Delovni prostor za mirno delo iščem v Kranju. Lahko je klet, hlev aH podobno, šifra: 60 - 120 m2 2213
Iščem primeren prostor za frizersko dejavnost. «214-540 2271
V najem oddam skladišče v Naklem. «50-852_2407
Kletni prostor 36 m2 oddam, mirna obrt aH skladišče. «212-200 2470
V bližini Kranja (Rakovica) in Sk. Loka (Bukovrva) prodamo zazidljive parcele. « 214-674 ali 218-693 254»
V Žlreh oddamo večji lokal za trgovino, v bližini Kranja vpeljano živilsko trgovino 100 m2, V KRANJU prostor za ureditev trgovine 65 m2 In neopremljen lokal 70 m2 ter več pisarniških prostorov, v bližini KRANJA gostinski lokal In večje obrtne In skladiščne prostore. APRON NEPREMIČNINE. « 214-674 ali 218-693 2550
PONUDBA TEDNA več pisarniških prostorov različnih velikosti v najme v Kranju po 15 DEM/m2, K3 KERN Kranj d.o.o. « 221-353 od 17. do 19. ure 2572
PONUDBA TEDNA najamem trgovine z odkupom inventarja na prometni točki v Kranju. K 3 KERN Kranj d.o.o. • 221-353 od 17. do 19. ure.
2573
KOLESA
ATX, letnik 8/90, motor je lepo ohranjen, ima veliko dodatne opreme, cena 1100 DEM. «329-728
2449 _
Prodam rabljena moška in ženska kolesa. «633-733 2506
OBVESTILA
IZLET: RIM - Capri - Pompeji - Vezub od 26.2 do 3.3. cena 310 DEM. SICILIJA od 19.3 do 26.3 cena 630 DEM. NAKUP: Munchen 5.3. cena 50 DEM. « 691-624_2093
Enodnevni nakupovalni Izlet na MADŽARSKO dne 19.2.1994. «48-442 2114
OBLAČILA
MASKE RADNE KOSTIME za otroke lahko naročite po « 061/448-475
1282_
MASKA RADNE KOSTUME za otroke lahko naročite. «78-076_21 »e
VERITAS - obiščite izposojevalnico poročnih oblačil z dodatki na Jenkovi 1 v Kranju. «312-207 2417
VARACHA Tel.221-013
Tečaji italijanščine in angleščine vseh stopenj!
Prodam POROČNO OBLEKO št. 42 «721-217_w«
OTR. OPREMA
Prodam ležalni stolček, spalno vrečo in torbe za dojenčke. «872-615 22^
Prodam novo otroško SPALNICO 500 DEM s prevozom. «85-00623*
Ugodno prodam kombiniran VOZIČEK chicco in športni voziček Peg, stajico in avtosedež. «46-187 g
OSTALO
DRVA meterska, razžagana, opaž, leseni izdelki, trsk«, z dostavo. 9 325-488_j*
Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO adria 450 z vso dodatno opremo. «212-716_21«
Prodam ročno Izdelan kotel za žganjekuho 60 I. «78-749 rt*
Ljudje :kako jih razumeti in Kako ravnati z njimi?Kako si pridobiti prijatelje, partnerja? Vse o medčloveških odnosih. Tečaj v Kranju.
k__Tel.064/331-735 ^
ubitim
Prodam CISTERNO za gnojevko 3200 litrov. Polica 1, Naklo M
Odstopam telefonsko številko. Javite se na «212-608 ali Ljubljana 574-910_2312
Zračno puško, novo, prodam, lahko z daljnogledom. «324-457 tm
SKI LA PLAGNE FRANCIJA EXCLU-ZIVNE CENE mar/apr. CHEBUL
«715-031_2414
Prodam hlevski gnoj. «311-814
2416_ _ n
Prodam SUHE BUTARE. Luže 68, Visoko__243«
Prodam suha hrastova in gabrova drva, cena 40 DEM m3. «45-238
2439_
20 m suhih hrastovih in gabrovih drv, prodam. « 401-249_ *»
PRIDELKI
Prodam 3 tone SENA. «66-826, popoldan__J^J
Ugodno prodamo kvalitetno bfJfeJP rdeče belokranjsko VINO. «068/56-144__
Prodam jedilni In krmni KROMP"7 «421-696_
Prodam JABOLKA IN ŽGANJE-«78-823__«2
Prodam DOMAČE HRUŠEVC ŽGANJE. Velesovo 7, Cerklje J^j,
Prodam večjo količino SE^A «736-598_
Prodam JABOLKA Njivica 6, 9^' 626_ J*
Prodam drobni KROMPIR za krmo-«312-288 _
Droben KROMPIR prodam. 9&'
309 2460
Prodam SENO.«64-027
2476
Harjanca Perko
Zg. Bela 10 64205 Preddvor Tel.: 064/45-241
Vam nudi po zelo ugodnih cenah več vrst naravnega sadnega žganja, med ostalitn
- češnjevo
- marelično
- brinjevo
- sadjevec
- viljamovka
Ves asortiman lahko dobite v prosti ali v lični stekleni embalaži. Ob večjih količinah tudi ekstra popust.
,'gan8
POSESTI
V Kranju kupimo PARCELO & objekt potreben adaptacije za P*f slovno-stanovanjske nam«"'. «064/241-110__^
Prodam NJIVO 33 arov, III. razrej K.O. Sp. Brnik. «061/841 -S0S_Jg!;
Končno VRSTNO HIŠO v Kranju ' Drulovka, prodam. « 061/373-0&J
2079 ___S
Prodam nedograjeno atrijsko
HIŠO
Snakovem pri Tržiču, primemo W obrtnika ali zamenjam tudi za stan vanje z doplačilom. «76-067 *1*
CELOVEC - CENTER, ALTER PLATZ 25, tel. 0043-463-512176
GARNITURA - SMUČI ATOMIC 933 SL + OKOVJE SALOMON 977 COMPOSITE
namesto ATS 7.795.- samo ATS 3.590.-
OKOVJE SALOMON QUADRAX 5 '
namesto ATS 1.200.- samo ATS 800.-
vse cene so z davki
.Prodam PARCELO 3700 m2 na Cmivcu na Gorenjskem. «065/75-g59. od 18. ure dalje_2212
HIŠO primemo za stanovanje z večjo kletjo ali skladiščem ok. 80 |p2, vzamem v najem. Najraje v Kranju ali okolico do Ljubljane. •633-035, Boštjan_2261
r212-
2317
Prodam kovinsko GARAŽO. 697
Oddam GARAŽO v najem - Novi gyet, Sk. Loka. «622-604 238»
Iščem v najem starejšo hišo, pozneje MgrtMt. odkupa. «328-385 tm
Prodam NJIVO 3363 m2, II. razred. KO. ZMINEC, «692-572 2500
PO LS TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40,61217 VODICE VAM PO NIZKIH CENAH DOSTAVI NA DOM VSEH VRST PREMOGA, ZAGORJE, TRBOVLJE, VELENJE, ČEŠKI, .    MADŽARSKI BRIKETI, m ZAGORJE PAKIRANO V VREČE, BUKOVA DRVA PLAČILO PO DOGOVORU.
TEL: 061-823-585,824-096
trgovina
Cankarjeva 16JČranj ^ORIGINALNI
KAVBOJSKI ŠKORNJI ^MOKASINI ♦UVOZ IZ AMERIKE
•.^starejše hiše zamenjamo večja pgjTOrtna stanovanja v Kranju. HIŠE fRODAMO: v Kranj, Šenčurju, Šk. ^°kj. pri Žirovnici v Kovorju. PO-*=ST PRODAMO pri Blegošu, trav-9ozd in njivo v občini Radovljica: I"»nd parcele na Trsteniku, Joštu-^vo, Gabrski gori in večjo parcelo Radovljici in na Jezerskem. APRON 9icT?EMlCN|NE- « 214-674 ali 2t22__28S2
k,°,lici Sk. Loke, Kranja ali Medvod kupimo starejšo hišo v večjo RJ5g Plačilo v gotovini. « 061/
PRIREDITVE
J?ORENJSKI NAVIHANO, ansambel ^ vašo zabavo, ohcet ipd. - ugodno. 1^18-075 ali 325-337 304
vf£R0D,TA ženitna posredovalnica SDI vso na VESELO PUSTOVANJEI l^avite se na «324-258, prevoz je "Tlaniziran, na VALENTINOVO 14.2. \(* na PLES v zimski vrt v hotel Ilirija.
Društva finančno računo-vodskjh delavcev Kranj, irzic in Jesenice obveščajo vse zavezance za plačilo Prometnega davka, da bo
DEŽURNI TELEFON 222-269
v I. polletju leta 1994 v dneh:
J- 2-. 16. 2., 23. 2., 9. 3., 23.
6. 4., 20. 4., 11. 5., 25. ?y 8. 6. in 22. 6. od 10. do 1«. ure.
Na vprašanja o prometnem davku bo odgovarjal pnznani strokovnjak Leortardo Gojo!
Glasbo za OHCETI in ZABAVE s plesom nudi TRIO BONSAJ. «421-
498 1876
CMtU** KAZINA, **- JtMnk* vaMa.
V Hhto, I«. «. 1SS4 Predpaatal firm pm Je le v petek •4 SO. *• t*, ir«. «e*ervaelJe ..reje««-* p* tel.« 0*4/44-071
^UlliNOVABUKNI'
SKAZ6
Plesna šola Kranj s programom plesne šole URŠKA vpisuje v nove tečaje. «41-581_2280
V Pizzeriji v Zg. Besnici PUSTO-VANJE, sobota 12.2. Rezervacije
«403-196_2363
GLASBO za ohceti vam nudi trio s pevko. «332-511 2395
TRIO Igra za ohceti, obletnice, v lokalih, cena ugodna. 970-015 2+oa
POSLOVNI STIKI
Iščem SPONZORJA za knjigo Psiho-medical, sex-anketa. Ženski sexolog Raff, «45-109_2299
POZNANSTVA
Ste osamljeni, razočarani? Samo tam, kjer je velika ponudba je uspehi Amor - največja vseslovenska agencija za ženrtev, prijateljevanje. «061/1591-760 NON-STOP, 065/ 23-440, 23-632 (od 8. do 18. ure)
1175
Star sem 59.let, samski s hišo, s pokojnino, rad bi spoznal samsko ali vdovo brez obveznosti do 52. let. Sem lažji invalid, kratkoviden ali dam garsonjero ženski za pomoč v gospodinjstvu, šifra: BODI POŠTENA
RAZNO PRODAM
Prodam aparat za kavo, kompletno z mlinčkom. Cena ugodna. Prodam R 4, letnik 1979. cena ugodna. «738-
920 2244
Hišico za psa, pomivalno korito, termoakumulacijsko peč 5 KW, ugodno prodam. «715-916 2311
Nujno prodam ZASTAVO 1.1 GX, letnik 11/87. cena 3000 DEM in več metrov MEŠANIH DRV, cena 3000 SIT/m. « 45-754 2333
Prodam SPALNICO in KUHINJO, rabljeno. «78-651_2300
Zaradi selitve po simbiločni ceni prodam: REGAL, SKRINJO 380 litrov, KMEČKO KREDENCO, HLADILNIK in še en hladilnik z 50 litersko skrinjo, PRALNI STROJ in 2 štedilnika 4 x elektrika. « 214-464 2336
Prodamo dva JOGIJA 190x90, ugodno. «715-573 2346
Prodam REGAL za dnevno sobo, poceni. «323-617 23B1
Ugodno prodam kuhinjski kot, stole in mizo. «66-994 2393
SATELITSKI
sistf.mi" Amstrad"
1 «>*> k.    rxj /v i .< > v
TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA,OBROKI mm
Z MONTAŽO SAMO DOTUtM
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* »VRTI JIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
sk.i < )K \. <;< )I)KSK 125
TEL: 064 633-425
ŠPORT
Nove, nerabljene smuči Elan Com-prex-s (210 cm), prodam. «331-311
Notranje Gorice, «061/651-247. Ob preselitvi nudimo v mesecu januarju in februarju 8 % popust pri izdelavi montaže žaluzij, lamelnih plise zaves, rolet in rolojev. 1296
IZDELUJEM kovinska vrata, vetrolove, ograje, stopnice, "gavtre", razne rešetke ... « 631-537 1376
Nudim nego, masažo in razgibavanje ter pedikuro na vašem domu in RR - merjenje krvnega tlaka. Šifra: MEDICINSKI TEHNIK_1489
Popravilo pralnih strojev, gospodinjskih aparatov, sesalcev in mik-sarjev. Previjanje vseh vrst elektromotorjev, alternatorjev, rotorjev za elek. ročna orodja Iskra, Bosch, Makita, Blac Decer. SE PRIPOROČA ELEKTROMEHANIKA -Bremec, Gubčeva 1, «323-118 1662
Sprejemam naročila za KROVSKO KLEPARSKA dela. «738-184, po
20. Uli_1678
TV ANTENE montaža, popravila, dograditev (A kanal, MMTV). «215-146, 57-420_1788
SATELITSKE ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A MMTV kanala. «310-223 1820
Izvajamo vsa GRADBENA DELA «241-795_2057
Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE in tudi ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkoie, Prebačevo 32/a. fi 326-426 2085
KVALITETNO in HITRO IZDELUJEM oblačila po meri za močnejše postave. ŠIVILJSTVO MA-AM .«241-
389 2105
Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. AJK, d.o.o., «216-706 2118
Sprejemam naročila za pečarsko, keramična marmornata dela. Popust nad 50 m2 = 5m2 v okolici Kranja. «214-313, do 21. ure zvečer 2174
Knjigovodstvo za mala podjetja in obrt vodim. «332-155, zvečer 2177
Obveščamo cenjene stranke, da SUŠIMO MESO v domači prekaje-valnici in sicer na «064/48-693 2200
STARO - NOVO - NOVO - SERVIS GOSPODINJSKE OPREME RIBNIKAR DARE v novi obliki NIVO d.o.o. KRANJ.
ZOPET SERVISIRAMO: pralne stroje, štedilnike, hladilnike, bojlerje Tiki itd. K novi ponudbi sodi še nova trgovina s kompletno belo tehniko in leasingom na Likozaijevi ulici 27 v Kranju, tel.: 331-301.
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure.
Lovski lok, ameriški, ugodno pro-dam. «326-574_2361
Prodam SNOVVBORD hooger-boo-ger z vezmi za 250 DEM. «77-774
2419_
Smučarsko vlečnico Tomos prenosno, prodam. «77-077 2494
TEKAŠKE SMUČI 200 in 190 cm Fischer z okovjem alpina, (tekmovalne smuči), prodam. S 215-212
2577
ALF
TRGOVINA Z TV»VID€0«flVDIO-HI - FI'T€L6FONI MARRNTZ, SONV, T6CHNICS,   d-tew"   ?| S0 j | Zl
pRNflsoNic, philips, jBi, JAMO njuTooo^n^?
Conkorjevo 5 - 64000 Kronj (v bližini gledališčo)TT U04/tU'UOO
Prodam ČELADO iplas št. 58 in risalno desko AO potrebno popravila. «714-498_»Te
Prodam klavirsko harmoniko ter gorenjsko žensko nošo. «682-720, popoldan_2415
Ugodno prodam klubsko mizo, ter vibro masažni aparat. «310-7802427
Prodam suha mešana drva 3000 Srr/m. «401-329_2520
Prodam HLADILNIK 85 I. otroško pisalno mizo, termoakumulacijsko peč 2,5 KW. «215-002 ?S23
STAN. OPREMA
LEKERO, MILJE pri KRANJU vam nudi bogato izbiro stolov, miz, stilnega pohištva in kopalniškega pohištva. POSEBNO UGODNA PONUDBA: sedežna garnitura - trosed 1 kos + enosed 2 kos iz masivnega lesa za SAMO 89.400,00 SIT. «064/43-345, mobitel 0609/617-872_2106
Prodam JEDILNI KOT, lahko po delih. «332-247_ 2216
STAREJŠO SPALNICO, 2 jogija, prodam 150 DEM. «324-688 2273
Prodam rabljeno SPALNICO, cena po dogovoru. «218-000 2279
STORITVE
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. « 214-780 ali 216-529_396
ROLETE, ŽALUZIJE - popravilo in montaža. « 061/376-783_479
Centralno kurjavo in strojne instalacije izvajamo z vašim ali našim materialom. Sesek Bojan, Hafnerjevo 88, Sk.Loka, «632-520 120S
ROLETARSTVO NOGRAŠEK -RONO obveščamo, da NE poslujemo NE sprejemamo več naročil v Miljah 13 na tel.: 43-345. Obratovalnico smo preslili v nove prostore v
Diplomske in druge tekste, administrativne storitve, računalniška obdelava, vnos podatkov. «631-522 2245
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, naročite «714-519
2251_
MONTAŽA raznih oblog, ograj, napuščev, ureditev podstrešja. «061/823-127_2252
Vam ostajajo kupi nezlikanega perila, imate nepomita okna, bi radi generalno počistili stanovanje pa zaradi zdravstvenih težav ali premalo časa tega ne morete storiti?! Če vas mučijo podobne težave se oglasite na PARTIZANSKI 46 V ŠKOFJI LOKI - Eržen, II. nadst. ali «695-723 in z veseljem vas rešim težavi 2234
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. «213-218
2303 _
Iščemo pomoč v gospodinjstvu pri čiščenju stanovanjske hiše 1 x tedensko za 10 ur. «57-080     231 e
TORTE posebne vrste izdelujem. «332-407 2318
Nudim plamensko in eiektro varjenje na svojem domu. «218-665 2322
SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. «324-457 2348 Hišni servis - popravila in storitve, kleparska popravila vozil, restavrir-anje. «57-719 2371
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV in gospodinjskih aparatov. «82-544
Sprejmem naročila za sobno in kuhinjsko opremo, obnova oken, vrat in stopnic, šifra: MIZAR 2506
Kvalitetno polaganje keramikel «46-408, od 19. do 21. ure     251 s
ponovno vabi k UGODNIM NAKUPOM!
Tokrat: • volna za jope 5 dag
samo 85 SIT •znižanje cen pletenin
dom
• šali 100% volna po 1.250 SIT IN KER ZIME ŠE NI KONEC, IZKORISTITE UGODNOSTI!
Kranj d.o.o.
J\a? Komenskega 7. 64000 Kranj
tel.(fax.) 064 221-353 od 17.00 do 19.00
PONUDBA TEDNA V Zgornji Beli prodamo visokopritljično hišo in 550 m2 parcele za 120.000 DEM. K 3 KERN Kranj d.o.o. « 221-353 od 17. do 19. ure 2571
V Kranju zamenjamo 2 + 2 sobno stanovanje 92.5 m2 komfortno za hišo na Gorenjskem. « 061/614-629
2574
V Boh. Bistrici prodam 2 sobno stanovanje 62 m2, vseljivo takoj. 0 061/614-629 2576
VARSTVO
Nudim varstvo otrok ob večerih na vašem domu. «403-251 2385
Iščem varuško za 11-mesečno deklico na našem domu, izmensko dop., popoldan. «211-642 2497
VOZILA DELI
Prodam sprednji odbijač za R 5 in SENO. Plajbes, Pot na močila 11, Križe 2175
PRTLJAŽNIK za smuči in tovot za Z 101, prodam. « 326-594 2339
AVTODVIGALKO krokodil in registrirano DI ANO 12/94, prodam. «45-263_2370
Prodam alumijasta platišča z Miche-lin gumami za Mercedes. Zupanec, Hrastje 20, «327-067 2474
SERVIS za pomoč onemoglim na domu nudi pospravljanje, gospodinjska opravila, nego pokretnih in nepokretnih oseb. «621-072, od 9. do 16. ure 2518
Izposoja visoko kvalitetnih strojev za čiščenje TALNIH OBLOG. « 46-149
Vaša kozmetična nega za obraz in tek). 8 214-341 2569
STANOVANJA
Prodamo 2-sobno STANOVANJE v Valjavčevi ulici v Kranju, 1200 DEM/ m2, 53 m2 na «215-232 isoo
Menjam 1 sobno lastniško stanovanje 37 m2, za večje z mojim doplačilom. « 326-606 2090
Oddam sobo študentkam. «242-822_2115
Manjšo sobo oddamo, možnost kuhanja, souporaba sanitarij, telefon. Smledniška 35, II. vhod 2207
V Radovljici prodam 3-sobno stanovanje, cena 80.000 DEM, plačilo :možno delno s kreditom. «710-120
V Radovljici prodam 2,5 sobno stanovanje, 61 m2, komfort. «710-
120_2256
Prodam 2-sobno stanovanje s kabinetom ali menjam za manjše. «329-177_2270
Prodam 3-sobno STANOVANJE 74,3 m2 v Kranju ali zamenjam za pol manjšega v Ljubljani. «213-817 2343
V Kranju najamem 2-sobno STANOVANJE, nudim predplačilo. «325-
545 2360
STANOVANJE 80 m2 v centru Šk.Loke, prodam. «620-848 2459
1-sobno stanovanje 39,2 m2 na Planini II, prodam. «212-073 2477
Mlad fant s službo najame garsonjero za mesečno plačilo, šesk, Grad-nikova 7, Kranj 2479
Iščem 1-sobno stanovanje v Škofji Loki. «312-291, od 18. do 19. ure
2492
NAJAMEMO različna stanovanja. ODDAMO hišo na Jezerskem. STANOVANJA KUPIMO: od garsonjer do 3-ss v KRANJU, ŠK. LOKI, RADOVLJICI, TRŽIČU. PRODAMO: 3 in 4-ss mansardno (Huje), 3-ss 86 m2 z etažno CK In 1-ss 45 m2 Kranju, v Tržiču 2.5-ss, v Žireh in Gorjah 2-ss in pri Naklem 4-ss z lokalom na parceli 500 m2. APRON NEPREMIČNINE. O 214-674 ali 218-693 2551
PONUDBA TEDNA: vrstno hišo na Viču pri Ljubljani prodamo za 160.000 DEM. K3 KERN Kranj d.o.o.. « 221-353 od 17. do 19. ure.
VOZILA
PRODAJA in OCENITEV rabljenih vozil. « 064/217-528 se
ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil -možnost kredita, prenos lastništva! « 325-981 1412
PRODAJA novih vozil, možnost kredita in leasinga ter staro za novo ali staro za staro. « 325-981 ali 242-300 ali 242-600_1413
CITROEN - rabljeni rez.deli in odkup avtomobilov Citroen za avtoodpad. «692-194 1583
Karambolirano Z 101 GTL prodam celo ali po delih in motor APN 6, vozen. «403-115 20B0
Prodam JUGO 45 L, letnik 1986, ohranjen, po generalni. «212-716
Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO dne 19.2.94. «49-442_ 2113
Prodam GOLF bencinar, letnik 1986. Dol i nar, Staretova 33, Kranj 2143
Prodam Z 101, letnik 1976, celo ali Dojdelih. «41-065 od 18. do 19. ure
Prodam Z 101, letnik 1982, izredno ohranjeno, cena ugodna. «310-203
Prodam Z 101 komfort, letnik 1982 reg. 25.1.95. «329-143, popoldan
SERVIS ŠKODA in prodaja rezervnih delov. «41-079 2183
Prodam CITROEN BX 1.6. TGS letnik 1989, cena 12500 DEM «710-795 2184
Prodam JUGO 45, letnik 1987 «51-621 2ie2
Odkup, prodaja, kreditiranje in cenitev vozil. AVTOSPORT, Planina I., «064/331-503, vsak dan 9.-12. in od 14. - 17. ure 2193
ALFA SUD, letnik 1975, veliko dodatne opreme, cena po dogovoru. «85-251 21S4
Z 101 comfort, letnik 1981, prodam. «217-749, popoldan 2196
Ugodno prodam PORSCHE 924 I ali menjam za cenejši avto. «733-951
2198
Prodam ali menjam Z 101, letnik 1984. «66-340_2201
Prodam R 5, letnik 1990. «232-212
2204
Prodam JUGO 45, letnik 1987, garažiran. Miha Bakovnfk, Hote-maže 3, Preddvor 2205
Prodam JUGO GV 45 A, letnik 1987, odlično ohranjen. «714-745 2206
Prodam WV BUGGY. «718-408 2210
VOLVO 345 GL, letnik 1980. «738-204_2211
Prodam ohranjeno LADO 1200 S, letnik 1984. «310-832_2214
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1988, reg. do 7/94. »64-088 2215
sANdmNi PeLze
iiiiwi mmmm mm
POSAMEZNI IZDELKI
CELOVEC - CENTER Tel.:0043-463-511357 Dr. ARTHUR - LEMITSCH - PLATZ 4 GOVORIMO SLOVENSKO
■40% *50%
PODJETNIKI POZOR!
Za območje SLOVENIJE IŠČEMO
TRGOVCE ali ZASTOPNIKE
za prodajo ali zastopstvo prvovrstnega proizvoda iz Amerike.
Firma O F N E R
Polanavveg 7
A-9580 DROBOLLACH
tel. 0043-663-849317
Prodam Z 750, letnik 1985, rog. do 30.4.94, cena 800 DEM. «736-733
2216
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986,
garažiran, reg. do 9/94, cena 2100 EM. «691-607, popoldan 2217
JUGO SKALA 55, ietnik 1989, reg. do 27.7.94 prodam, 3700 DEM, lepo ohranjena, brezhibna. «421-7932218
Prodam LADO RIVO 1300, modre barve, letnik 1987. «48-053 2223
RENAULT 12 TL, dobro ohranjen, menjam ali prodam. «217-625 222a
Prodam neregistriran FIAT 126, letnik 1981. «736-563_2229
GOLF JGL, letnik 1981, reg. celo leto, ugodno prodam. «712-355
2231
p R G 0J> I N A ^
KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 Tel.: 326-995
JE 1TJDI LETOS
ZAIvOŽEiVil /OTROŠKIMI
TOS1MMI V   OBLAČILI ,
Prodam JUGO 45, letnik 1980.
»64-025 2238
DAIHATSU SHARADE TD, letnik 1990, reg. do 12/94, prodam. «241-189_2241
Prodam OPEL ASTRA 1.6 karavan, rdeče, metalne barve, star 8 mesecev, cena po dogovoru. «85-483
"AVTO ŠOLA" ing. HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 7. FEBRUARJA 1994, ob 18. uri. V0ZIU BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu VAMAHA
«311-035
UNO 45 FIRE, julij 87, prodam. «715-555, petek po 15. uri, sobota
pO 10. Ud 22S9
TRGOVINA z novimi, rabljenimi avto deli Zastava, Renault, GOLF. AVTOK-LEPARSTVO. Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, «422-221_2260
Prodam Z 101 comfort, letnik 1980, reg. do julija 94. «53-678 2263
Prodam Z 101, letnik 1985, reg. do septembra, cena 1300 DEM. 076-
155 _2264
R 4 GTL, letnik 1986, reg. za eno leto, dobro ohranjen, prodam. «329-249 2265
FIAT REGATA 100 SIE, cca 8000 DEM, letnik 1987, prodam. 0861-
705 2269
Prodam FIAT RITMO TURBO diesel, letnik 1987. »213-718_km
Prodam obnovljeno, ohranjeno ŠKODO 120 L, ietnik 1983, reg. do 9/94. »622-631_2275
Prodam 128 P, letnik 1987, cena 2000 DEM. »242-754_2277
MERCEDES 200 D.letnik 1972, registriran, brezhiben, poceni prodam resnemu kupcu. »061/273-451
2276_
: Prodam R 4, letnik 1983. »327-410
Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989, prevoženih 46000 km. Emeršič Janez, Doslovce 26, Žirovnica 2283
Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. do 6.1.95, ogled popoldan. Batar, J.Gabrovška 21, Kranj 2285
TOVORNI AVTO s cerado MERCEDES 508 D, letnik 1979. prodam.
»217-062 2287
Prodam dobro ohranjeno FORD .FIESTO 1.1 I. LETNIK 1979. 0622-
352 2288
Prodam NISSAN SUNNY, zelo ohranjen, letnik 89/90 za samo 10.400 DEM. «328-286 2292
PRODAMO NASLEDNJA VOZILA JUGO 45 I.88, JUGO 55 I.89, Z 101 I.89, R 41.86, CUOI93, R5 turbo I.87, DAIHATSU SHARADE I.90, GOLF GTI 16 V I.88, AX I.90, VVARTBURG I.86. Vse Informacije «325-981 aH 217-528 2293
Prodam Z 101, letnik 1987. 433
.327-
2295
Prodam razne dele za JUGO, Z 101 oz. menjam po dogovoru. «64-422 2246___
Prodam zelo dobro ohranjen MERCEDES 1113 KARAVAN, reg. za celo leto. «70-476_»48
Prodam R 5, letnik 1992, 5 vrat, ugodno. «58-191_2249
Ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1983, v voznem stanju. Kavar Stanislav, Vrtna ul. 15, Krize 2254
Prodam VW PASSAT ohranjen za 1600 DEM. Marjan Žaberi, Alpska 54, Lesce 2255
Prodam Z 750, letnik 1982. Žiganja vaa 9, Duplje_2267
Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1972, reg. do 29/12 94. 0719-
021 2258
Prodam GOLF, letnik 1981, reg. celo leto. «82-950 2306
Prodam SIMCO 1100 SPECIAL v voznem stanju, reg. do 10/94, letnik 1972. «623-351, zvečer 2308
LADO NIVO turbo diesel, letnik 1988, prodam. «725-713 2313
R 4, letnik 1982, obnovljen, ugodno prodam. «713-262_2314
KADETT diesel, letnik 8/85, bordo barve, drugi lastnik, prodam za 9300 DEM. «324-146_2315
KATRO GTL, 8/87, prodam za 3300 DEM. «310-192_2321
Prodam LADO 1600, registrirano po zelo ugodni ceni. «70-022 2324
Prodam 126 P, letnik 1980. «48-068
2326_
GOLF. letnik 1978, ohranjen, registriran, prodam za 2100 DEM. «331-
858_2327
GOLF bencinar, letnik 1981, lepo ohranjen, ugodno prodam. «211-
459_2328
OPEL VECTRA 1,8 I GLS, 6791, 41000 km, srebrno-zlat, dodatno opremljen, prodam. Grajzar, Sajov-čevo nas. 9, Šenčur 2331
HYUNDAI PONY 1.5 GLS, dodatna oprema, prevoženo 35.000 km, letnik 1990, cena 11.000 DEM, prodam. O 064/53-717 2334
Prodam JUGO 45 A letnik 1986. Avdič, Finžgarjeva 8 a, Lesce, po 14.
Uli 2340
Prodam VVARTBURG, letnik 1980, cena 1000 DEM. «46-593 2351
Prodam Z 101, letnik 1986 in Z 750, letnik 1978. «53-176_2382
Prodam Z 101, letnik 1987. «45-
043 2353
AUDI 80, letnik 1991, bencin, prodam za 22000 DEM, prvi lastnik. «632-465 2354
Prodam Z 750, letnik 1985. «620-
329 2355
Prodam FIAT 126 GL, lepo ohranjen, letnik 1987, prevoženih 56000 km, cena po dogovoru. «65-518 2362
Prodam Z 101, letnik avgust 90, 35000 km. «241-835_2365
AUDI 80, letnik 1988, zeleno modre metalik barve, odlično ohranjen, prodam za 14500 DEM. «77-875, v večernih urah 2366
Prodam karambolirano Z 101 GTL, letnik 1983, reg. do 7/94 in APN 6, brezhiben. Požek, Zg. Besnlca 149
(Slap Šum)_2369
Prodam NISSAN MICRO, letnik december 1987. «311-198 2373
Prodam R 11 GTL, letnik 7/87, reg. do 7/94. «329-064_2377
Zastava 101, letnik 1984, veliko dodatne opreme, 1700 DEM. «718-367_2378
Prodam ŠKODO, letnik 1988 105 L, reg. celo leto, cena 3300 DEM. Mohorič, Vincarje 12, Skofja Loka
2379
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
vstopa v leto '94 z ugodno ponudbo gradbenih materialov
4ftW?
za min. 3000 kom
Tel.: 064/ 45-620
64205 Preddvor, Tupaliče 20
Z 101, letnik 1984, veliko dodatne opreme, 1800 DEM. «718-367 23*0
141-
2382
Prodam GOLFA letnik 1979. 338
Prodam dobro ohranjen UNO 60 S, letnik 1989, 45000 km, modre barve, cena 8500 DEM. Kveder, Voklo 9, Šenčur_2364
Prodam Z 128, letnik 1987, reg. junij 94, prevoženih 61000 km. «872-074
2387._
Z 101, letnik 1981, reg. do maja 94, prodam za 800 DEM. P Sata 5, Cerklje
Prodam JUGO 45, letnik 1987, garažiran, II. lastnik. Zavec Simona, Hrastje 39 2411
Prodam GOLF GTD, letnik 1986 in GOLF JGLD, letnik 1984 S paket.
«41-906 2413
GOLF diesel, letnik 1984, 125000 km, prva barva, prodam. »719-525
2423_
Ugodno prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 7.7.1994. »328-137 2426
Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1986, reg. do avgusta 94. »802-707 2426
JUGO 55 KORAL, letnik 1989, prodam. »326-142 2430
Prodam 126 P, letnik 1981. Zg. Duplje 80, »47-190 2432
LADO SAMARO 1300, ietnik 8/91,1. lastnik. »241-469 2433
Prodam R 4 TLS, letnik 1978, cena 500 DEM. »802-624_2436
Prodam LADO RIVO 1300, letnik
1990, 32000 km. »214-602 2437
Prodam neregistrirano Z 101 GTL, letnik 1983. »70-780 2440
Z 101, letnik 1978, prodam za 50.000 SIT. »211-412_2441
Prodam 125 P, letnik 1978, reg. do septembra. Gerden, Zoisova 8, Kranj
Prodam R18,1980 in Z101 komfort, I. 80. »310-537, po 14. uri 2443
Prodam FIAT CAMPAGNOLA, letniki 1977. »720-134_2466
JUGO 55, letnik 1988, kamkorder Hitachi nov, prodam. »78-315 po
18. Uli 2456
Prodam GOLF bencin, letnik 1980.
»421-316 2462
R 4 metalik, srebrne barve, letnik
1991, reg. 4/94, prevoženih 39000 km, prvo lastništvo, garažiran, nekar-ambollran, odlično ohranjen, prodam. »217-148 2463
Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1990, cena po dogovoru. Kržl&nlk Matija, Šutna 3, Žabnlca246s
Prodam FORD FIESTO 1.1, letnik nov/88, prevoženih 46000 km, za 9500 DEM. »328-078_2467
Prodam KADETT 1.3, letnik 1986, cena ugodna. Trtvundža, Zlato polje 3, Kranj 2471
Prodam LADO 1500 S, letnik 1982, po delih. Pasagis, Zlato polje 3 a,
Kranj 2472
Ohranjen FIČO, letnik 1985, reg. do julija 1994, ugodno prodam. «620-
483 2473
Sintschnig
CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 0043-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO
GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU
• za vaš avto se bomo potrudili
• vedno velika zaloga in ugodne cene vozil
• veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme
• vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici
R 4, letnik 1983, reg. junij 1994, 80000 km, prodam. »422-603 2391
R 5 CAMPUS, 5 p, 5 v, letnik 1993, prodam. »332-511_2394
JETTA, letnik 1981, reg. do mala in 100 m suhega opaža, prodam. Brniška 65, Vodice 2396
Prodam AX TRS 11, letnik 1990, reg. do 28.2.1995. »49-371_moo
R 4 GTL. letnik 1989/10, prevoženih 63000 km, bele barve, prodam za 4800 DEM. »213-124 2402
Prodam Zastavo 1,1 GX, letnik 1988 In neregistrirano Z 750,1. 74. »242-
724_2403
Ugodno prodam NISSAN SANY, letnik 1986. »57-854 24oe
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
polagalcem keramičnih ploščic
IZREDNA PONUDBA LEPIL PO TOV. CENAH
leelle
K E RAF IX FLIESURIT
Tel.t 064/ 415-620
64205 Preddvor, Tupaliče 20
Z 101, letnik 1975, prodam. 0329-
201_2481
Prodam R 4, letnik 1983. «59-139
2469_
Prodam GOLF 1.3, 1982 bencin z dodatno opremo, cena po dogovoru. «332-608_2495
RENAULT 21 GTX, 1988, prodam.
«77-077_2499
126 P, letnik 1985, konec leta, reg. do 11/94, ugodno prodam. «47-170
2502
Prodam ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1981. Ogled v soboto. Jurčič, jfoBitnje 101 a, Žabntea, «312-190
Prodam JUGO 60 KORAL, letnik 8/ 91, bele barve, cena po dogovoru. «84-759_2604
Prodam VVARTBURG 1.3, letnik 12/ 89, 100.000 km, cena 3800 DEM. «242-616 2509
Ugodno prodam lepo ohranjen R18. •325-870 2810
GOLF diesel, letnik 1984, reg. do aprila, prodam za 5100 DEM. «326-
278 2528
LADA 1500, 1976, 12/94, avtoradio, kljuka, ohranjen, 1000 DEM. «328-
420 2531
GOLF JXD, letnik november 1987, model 1988, bele barve, 3 vrata, prodam za 10.500 DEM. V račun vzamem mlajši JUGO. «331-852
2532
Prodam R 5 GL, letnik 1987. 775, popoldan
170-
2533
GOLF 1300 X/88, bele barve, prodam. Sajevic, Predoslje 115 A
Z 101, letnik 1979 komfort In GOLF, ietnik 1980 1300 In R 5, letnik 1993, prodam. «325-981 2537
Prodam Z 101, letnik 1986. Ogled po 16. uri Prebačevo 2, Kranj 2546
Z 101 GTL 55, letnik 1983, ugodno prodam. « 715-604 2548
Z 128, letnik 1989, cena 3800 DEM, prodam. O 312-255 2555
ODKUP In PRODAJA avtomobilov AVTOPRIS D.O.O. « 312-255 2556
FIAT UNO 45, letnik 1993 s katalizatorjem, prodam. « 312-255 2557
YUGO 55, letnik 1990, ugodno prodam. « 45-532 2558
GOLF JXD, letnik 8/87, garažiran, vreden ogleda, prodam. O 332-432
2567
(Audi
Auto - Kroiner
CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE126. tei 0043-463 21415
ZAPOSLITVE
Delo dobi ČEVLJAR za popravila čevljev. «325-404, zvečer 1737
Honorarno zaposlim samostojnega KLEPARJA, KROVCA. Možnost stalne zaposlitve. «328-223, zvečer
2040 _
Vsi, ki želite dodaten honorar, pokličite na «323-115, med 11. in
13. uro 2075
Priznano nemško podjetje vabi k prodaji artikla z večnamensko uporabo. Možnost redne zaposlitve. «329-010 2107
Vzamem kakršnokoli delo na dom. Imam prostor možna postavitev strojev. «242-822 2116
Iščem dekle za delo v dnevnem banj na Bledu. «76-067_2144
Nudimo delo in lep zaslužek osebam z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. «65-915 2191
DISCOTECA PRIMADONA zaposli honorarno dve dekleti ob petkih in sobotah za delo v strežbi. Organizir-an_prevoz - dobro plačilo. «45-481
Nudim honorarno ali redno zaposlitev za resne in komunikativne osebe za delo na terenu. Zbiranje naročil za šolska učila. Mesečni zaslužek nad 100.000 SIT, tedensko Izplačilo. Informacije v petek in ponedeljek od 17. do 19. ure na «84-655 2291
PRODAJALCA mlajšega s trgovsko šolo, redno zaposlimo. OD 1000 DEM. Šifra: VENERA SHOP 2330
Nudimo dobro plačano delo trgovskega zastopnika z lastnim prevozom In veseljem do dela z ljudmi. »58-
384 2342
Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. «212-767
2356_
VZAMEM KAKRŠNOKOLI delo na dom (sestavljanje, pakiranje, le-plenje). «736-273_mm
Pridružite se zastopniški skupini DZS. Stimulativen zaslužek. Resni interesenti informacije na «57-432
2367_
NATAKARICA dobi delo v bifeju. «78-293 2434
Redno zaposlimo vestne akviziterje in dva vodja skupin. «620-565 2450
Iščem delo na domu v dopoldanskem času. «718-273 2454
NK DELAVCA-ko, mlajšega zaposlim v Kranju za natančno delo. Ponudbe z opisom dosedanjega dela Šifra: PRIUĆITEV_2453
Iščemo popoldansko pomoč v kuhinji In strežbi. Gostilna Bizjak, Zg.Bela 20, informacije osebno 2478
Odlično plačano redno ali honorarno zastopniško delo, nudimo. 00609-
617-132 2484
GOSTIŠČE TULIPAN v Lescah zaposli samostojno NATAKARICO s prakso. Informacije v gostišču Tulipani __24»»
Honorarno zaposlim pridno in pošteno žensko za pospravljanje poslovnih in privatnih prostorov. V poštev pridejo Slovenke. Šifra: BLEb RADOVLJICA 2501
ZAPOSLIMO DELAVCA
Z ZNANJEM ŠPEDITERSKIH POSLOV - LAHKO BIVŠI USLUŽBENEC CARINE ŠIFRA
IZKUŠNJE ■ DOBER ZASLUŽEK
Honorarno zaposlim kuharico al' kuharja, možna priučitev. 041-233 od 9. do 12. ure__»tf
Redno zaposlimo fanta za delo v kuhinji. Stanovanje, popolna oskrba zagotovljena. 0 691-215 »g
Nudimo delo sodelavki z znanjem strojepisja, osnov računovodstva in zaželjenim znanjem nemščine. Pisne prošnje pošljite na naslov Hribar -Blesk, Planina 3, Kranj. gg
TELEFONSKEGA TEHNIKA z nekaj leti prakse in znanjem omejevanja napak ter sposobnim za programiranje in vključitve telekomunikacij, P° terenu zaposlimo za nedoločen čas. 0 222-868__z«*
Z prodajo mladinskega programa imate možnost, dobrega zaslužka n dodatno stimulacijo. 0 84-662 in 328-265 *571»
ZAHVALE
neznani gospe, ki se je v ponedeljek, 31.1.ob 14.30 uri peljala z avtobusom z Golnika v Ljubljano In v Kranju prevzela skrb za 5-letno punčko in jo odpeljala v baletno šolo, se prisrčno zahvaljujemo. Prosimo, da pokličete 0213-034 2«4
ŽIVALI
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje. 0733-232 J
Po 15. februarja bom prodajal J tednov stare RJAVE JARKICE. Zbiram naročila) Oman, Zminec
»621-475 126«
Polovico KRAVE, prodam. 717
47-
1902
BIKCA simentalca 5 tednov ^ menjam za teličko. Breg 8, Preddvff
Prodam enoletne KOKOŠI nesnlc« za nadaljno rejo ali zakol, cena 1W SIT/kom. Voklo 49, 049-250 J^.
Prodam TEUCO za zakol ali nadaj)' no rejo. 065-040__^
TELETA simentalca 10 dni starefl* kupim. 048-042__*g
Prodam mladiče ZLATEGA PP®j£ ŠALCA 051-816__J>
Prodam dve črno beli telički 'n kokoši za nadaljno rejo aH z*""' 0326-394_
Prodam tri PRAŠIČKE težke po kg. Verbič, Sp.Brnik 15, Cerkljejig
Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev. Britof 338, Kranj n_Z.
KUNCA kupim ali zamenjam čistokrvnega samca ožganega kunca-
065-513____J^-
PURANE, stare 5 tednov prodam^
marca. 0241-189
NEMŠKE OVČARJE samčke t rodovnikom, odličnih staršev, pr°: dam. 0620-889___*S
Prodam PRAŠIČE od 20 do 100 kfl; domača krma. 049-252
Zamenjam JUNICO v 9. mesecuiZ* kravo z mlekom. 0802-040 *g
Prodam dve TELICI s teleti simen-talki in več brejih KOZ ter OSLA 084-352
227«
Z 101 1.1 GX, letnik 11/87, prodam. 065-632 2535
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
VENDLA KALAMARJA
iz Frankovega naselja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Selanovi z* zdravljenje in g. župniku za poslovilne besede.
VSI NJEGOVI Skorja Loka, 2. februarja 1994
Po 5. marcu bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE
(20-tedenske rjave jarkice) z začetkom nesnosti v sredini marca. Cepljene proti vsem kokošjim
boleznim, tudi mareku. x     Zbiram naročila-Zabnica 39, tel.: 311-767
BIKCA simentalca, 120-130 kg, BIKA simentalca In telico 300-400 1692-910, po 14. uri
l^ prodam.
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Platiša, Pungert 11, Šk.Loka 22a*
Prodam KRAVO, ki bo v začetku marca tetetila. Ekar, Mače 14, Preddvor 22*7
Prodam TELIČKO simentalko 80 kg ft*ko, cena 320 SIT/kg. Trata 16, Skofja Loka_22M
Prodam teden stare črno bele BIKCE. Jezerska c. 92 A Kranj 2301
Prodam mlado pašno KRAVO, ki bo februarja drugič telila. Studor 11, Sr. yas v Bonju_2302
BERENSKI PLANSARSKI psi mladi-yl, z rodovnikom, starši uvoženi iz Švice, prodam, » 47-371_2335
1 teden starega BIKCA SIMENTALCA. kupim, » 401-165_mm
Prodam NEMŠKE OVČARKE.
•712-331_ 2344
Kupim bikca simentalca težkega do ^0 kg, »738-054_ 234S
Prodam KRAVO za zakol ali menjam 55: brejo telico. »682-221 2349
Prodam PAPIGO s kletko za 1500 gT Kuhar, c.4.julija, Tržič 2374
Prodam TELIČKO simentalko 80 kg pžko, cena 320 SIT/kg. Trata 16, "kotja Loka 233«
Prodam PRAŠIČA 170 kg za zakol in hlevski gnoj. »421-419 2541
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo. »311-766 2544
KOKOŠI po 150 SIT, prodam. Milje 4. tt 43-262 2563
TELETA 100 kg, prodam. 228
401-
2565
ZAHVALA
Ob smrti
ŽIVKE OBILČNIK
rojena Baraga
se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi pevcem Zupan in g. župniku za opravljen obred.
Marinka z družino
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se na pokopališču v Kranju 1. februarja 1994 poslovili v krogu družine, sorodnikov in prijateljev od našega dragega
JOŽETA MIKLAVČIČA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena ustna in mnoga pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Marinka, sin Bojan, hči Tanja z možem in ostalo sorodstvo Kranj, 2. februarja 1994
s
Pfodam ali menjam jalovo KRAVO za Ojkca. »422-739_2390
Prodam PRAŠIČE za zakol ali gaovlce, ugodno. »242-672 2362
Prodam OVCE breje in JAGENJČKE g*28T<g. »84-239_2399
Prodam en teden staro črnobelo JtUCKO. »880-690_2404
Kupim TELIČKO težko 120 kg. Kos, ^obravšce 5, Gor. vas 2405
Kupim 14 dni starega BIKCA »rnentalca. »45-705 2412
.Prodam TELIČKO frizijko. »695-
527 2421
Prodam PRAŠIČA 140 kg, domača Krma in hlevski gnoj. čadovlje 3,
Golnik 2425
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 7, Naklo_ 242«
JLT???m JEt-,co »Imentalko v 7 mesecu brejosti. Podbrezje 41.
___ 2431
,XE7ICK0 simentalko za rejo ali g^o', prodam. »312-237 2452
pfi?!f-am 9 834,16 ČEBELJE I^NJE. »78-954_2453
Prodam PRAŠIČA 160 kg težkega.
■J3-026_2466
^Prodam KRAVO simentalko 9 me-Jfcev brejo. Voglje, Krakovska 27
Prodam TELETA težkega 100 kg. Sr. 5*41, Šenčur_ 2482
Kupim BIKCA simentalca od 60 -^0 kg. »45-307_2483
Oddam PSIČKE, stare 5 tednov. • Ješanlca med labradorko in nemš-^ovčarjem. »332-563 2527
Prodam 130 kg težke PRAŠIČE za gkol, domača krma. »422-112 2530
Prodam PUJSKE težke 20-25 kg. gfrnan, Suha 5_2538
Kupim bikca simentalca od 180 -^50 kg. »421-O82 2540
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
JOŽE SEIFERT
iz Tržiča, Prehod 4/a, upokojenec Tovarne obutve Peko Tržič
Od pokojnika smo se poslovili v torek, 2. februarja 1994, ob 16. uri na pokopališču v Tržiču.
TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Sektorja za kakovost m zanesljivost
MARJAN GRUDEN
rojen 1930
Od njega smo se poslovili v Četrtek, 3. februarja 1994, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
ANTONIJE LEBAR
roj. Rehbergar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Jerajevi za zdravniško pomoč ob težkih trenutkih, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za občuteno zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI Stražišče, 28. januarja 1994
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta, prijatelja, tasta, starega očeta, brata m strica
MATEVŽA ZELNIKA
roj. 1923
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvala gre tudi g. župniku iz Mavčič, pevcem iz Naklega, ZB Mavčiče in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Podreča, Kranj, Naklo 1994
ZAHVALA
Pomlad prišla bo na tvoj vrt, pogrinjati zeleni prt, tebe ne bo več tam našla, zajokala bo in odšla......
Ob boleči prerani izgubi moža, očka, starega očeta, tasta in svaka
FRANCA OBLAKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali pisna in ustna sožalje. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, denar za maše in tolažilne besede. Posebna zahvala gre gospodu župniku in kaplanu, osebju Kliničnega centra, pevcem, trobentačem za zaigrano Tišmo, sodelavcem Termo, Iskre - Tel, Cestnega podjetja in podjetja Sokol. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena
hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, hčere Zdenka, Fani in Anka z družinami Gabrk, 25. januarja 1994
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat in stric
JOŽE MALENŠEK
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 4. februarja 1994 ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, zeta, strica, bratranca, nečaka in svaka
TONETA BERNIKA
p.d. Punčarjevega iz Virmaš
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Odeje in sodelavcem vrtca Pedenjped in Rožle ter vsem, Iti ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej iskrena hvala g. župniku, gasilcem in pevcem ter Gorami SvUenkoviču.
Žalujoči: žena Danica, hčerka Janja, mama in teatri ter ostalo sorodstvo VirmaSe, 3L januarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradedka in prapradedka
BLAŽA DOLENCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Skofja Loka za obiske na domu Posebna zahvalaig. župniku Grojzdeku ter g. Jožetu in g. Bogdanu za opravljen pogrebni obred, pevcem SPfcV za zapete
žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI
Skofja Loka, Vincarje 14, 22. januarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, deda in pradeda
FRANCA DOLENCA
p.d. Boštarjevega Franclna iz Stražišča
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkem trenutku pomagali in izrekli sožalje, mu podarili cvetje, sveče, darovali za maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi gospodu župniku, pevcem iz Predoselj, podjetju Navček, praporščakom, gasilcem, Boštarjevi družini in gospe
Pepci.
VSI NJEGOVI Stražišče, 26. januarja 1994
Sklep ponovnega sojenja Eriku Bučanu
Tudi drugič devet let zapora
Kranj, 4. februarja - Pred dvema dnevoma, v sredo opoldne, je predsednik petčlanskega senata enote temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Subic, na ponovnem sojenju razglasil sodbo 21-letnemu Eriku Bučanu iz Kranja, obtoženemu kaznivega dejanja poskusa umora (umora Marije S uhelj 19. decembra 1992 ter poskusa umora njene mladoletne hčerke) in kaznivega dejanja spolnega napada. Senat je Erika Kučana tudi drugič spoznal za krivega in mu izrekel enotno kazen: devet let zapora. Sodba ie ni pravnomočna.
Kot je v obrazložitvi sodbe dejal predsednik senata, je sodišče na zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je oktobra lani prvo sodbo razveljavilo, na ponovni obravnavi skušalo dognati, ali je bil Erik Bučan v času kaznivih dejanj v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti ali morda v stanju nične prištevnosti, torej neodgovoren za svoje početje. Ugotovitev druge izvedenske skupine je zelo identična mnenju dr. Marka Skuija s prvega sojenja; pri Eriku Bučanu gre za izrazito infantilnost, ki je sestavni del njegove osebnosti, kazniva dejanja pa je po prepričanju psihiatrov in psihologov storil v stanju bistveno zmanjšane in ne nične prištevnosti.
Pri izreku kazni je sodni senat kot olajševalno okolnost upošteval zlasti obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost, mladost, priznanje in osebnost, razlogov za milejšo kazen, kot jo je senat v začetku maja lani, pa ni našel. Za prvo kaznivo dejanje (umor in poskus umora) je po zakonu zagrožena kazen najmanj deset let zapora, za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od štirinajst tet, pa najmanj tri leta zapora. Razen tega senat pri Eriku Bučanu ni zasledil pozitivnih prevzgojnih učinkov pripora, v katerem je že več kot leto dni.
Sodnik Anton Šubic se je v obrazložitvi sodbe tudi same procedure na drugem sojenju, ko se je večkrat zdelo, da se v bistvu sodi sodišču in predsedniku senata, ne pa obtožencu. Sodišče je imelo veliko opravka z Bučano-vimi najožjimi sorodniki, zlasti z zavrnitvijo pričanja na ponovni obravnavi, zaradi česar je senat izločil iz spisa njihova prejšnja pričevanja. Višje sodišče v Ljubljani je odločitev senata potrdilo.
Sodba še ni pravnomočna, pripor pa je senat Eriku Bučanu podaljšal. • H. Jelovčan
Inšpektorski pogled v delo na črno
Res samo "vskok"?
Tak je namreč najpogostejši izgovor delodajalcev, ki zaposlujejo na črno, ugotavlja delovna inšpektorica Metka Kapler.
Kranj, 4. februarja » Metka Kapler je druga delovna inšpektorica ▼ Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. V zadnjem dobrem mesecu dni je »kupaj s kolegi in policisti pregledala vrsto trgovskih in gostinskih lokalov v kranjski in škofjeloški občini. Medtem ko je policiste zanimal predvsem status zaposlenih (tujci aH začasni begunci, delovne vize, delovna dovoljenja), je Metka Kapler preverjala zaposlovanje na črno.
Kaj pomeni zaposlovanje na črno, najbrž ni treba posebej razlagati, pa vendar; tak delavec m v rednem delovnem razmerju pri delodajalcu, niti nima z njim sklenjene pogodbe o delu, torej tudi ni zavarovan. Plačilo dobiva običajno "na roke", zaradi Česar pa se, zanimivo, praviloma ti delavci sploh ne pritožujejo.
"Na inšpekcijskih pregledih pogosto ugotavljamo, da to v gostinskih in trgovskih lokalih zaposleni ljudje, ki imajo v Sloveniji status tujcev ali začasnih beguncev. Delajo brez pogodbe o zaposlitvi ali brez pogodbe o dem, torej brez vsake pravne podlage, brez delovnega dovoljenja in delovne vize. V takih primerih delovni inšpektor proti delo* dajalcem ne more uvesti postopka pri sodnikih za prekrške na osnovi zakona o zaposlovanju tujcev, ker ni pravne podlage, ampak samo zaradi dela na crno po zakonu o delovnih razmerjih," pravi inšpektorica Metka Kapler. Kazni delodajalcem pri sodnikih za prekrške so še vedno nizke, nekje med 40 in 60 tisočaki, včasih tudi manj, postopki trajajo.
Po zadnjih štirih obsežnej-
ših akcijah s policisti (21. decembra nočna v Škofji Loki, 23. decembra dnevna in nočna v Kranju, 17. januarja v Škofji Loki, 22. januarja v Žireh), katerih "spremstvo" ie inšpektorici zelo dobrodošlo, Metka Kapler ugotavlja, da v več kot polovici obravnavanih primerov delodajalci zaposlujejo na črno. Poleg tujcev m začasnih beguncev delo na črno sprejemajo predvsem mladi (v gostinskih lokalih, diskotekah, nočnih lokalih), precej je tudi takih, ki so redno zaposleni drugje ali pa na zavodu prejemajo nadomestilo za čas brezposelnosti.
"Drugo večjo kršitev opažam pri zaposlovanju po pogodbi o delo. Pogodba sicer obstaja, vendar pa ne gre za občasna ali začasna dem, ampak v bistvu za redno delo. Zaradi spremembe zakona o delovnih razmerjih, uveljavljene 15. januarja, ki dodatno obdavčuje pogodbeno delo, se delodajalci ze odločajo za redno zaposlitev delavcev in opuščajo pogodbeno delo,"
Sravi Metka Kapler. • H. elovčan
-JAKA, SPET 51 PUAM. SE NA SLOVENSKI KUiruAft $£ JOE hiOtt.es VZDRŽATI.
^MERKUR
Še smo v Radovljici
Prodajni program naše prodajalne
barve-laki
smo preselili v sosednjo prodajalno
	
	
mmmm	
m	■
§§j |	\ /
zeleznina
na Gorenjski cesti 5 v Radovljici.
( telefon 715-670)
Obiščite nas v novih prostorih s še pestrejšim prodajnim programom.
Bar ve laki
~v j
Molitev za mir
Kranj - V kranjski župnijski cerkvi bo v torek, 8. februarja, potekal molitveni maraton za mir v Bosni in Hercegovini. Ob 9. uri bo sv. maša za mir, kasneje pa se bodo tja do 18. ure zvrstile skupine vernikov kranjske deka-nije, ki bodo ob molitvah, pesmih in tišini razmišljali o miru kot vrednoti vseh ljudi. Moto molitvenega maratona, ki naj bi pomagal preglasiti grmenje topov, je "ne vrag, ie sosed bo mejak". Ob 18. uri se bo prireditev, ki je vključena v počastitve kulturnega praznika, zaključila s sveto mašo za umrle kulturnike dekani je Kranj.
Kurenti v Škofji Loki
Skofja Loka - V četrtek, 10. februarja, ob 14. uri bodo na škofjeloškem Mestnem trgu zaplesali ptujski kurenti in s plesom, zvoncem preganjali zimo in klicali pomlad. Na prireditvi, ki jo organizira TD Skofja Loka bosta nastopila še Folklorna skupina Tehnik in Trio Jemc. • L.M.
Tržiške prireditve
Tržič, 4. februarja - Športna zveza Tržič obvešča, da sindikalna tekmovanja S. in 8. februarja odpadejo. Organizirana pa bodo nekatera druga tekmovanja. V nedeljo, 6. februarja, ob 11. uri bo na Zelenici I. veleslalom za tržiške delavce. Prijave sprejema-
jo na Športni zvezi in na dan tekmovanja do 10. ure na Zelenici. V ponedeljek, 7. februarja, ob 11. uri bo v Sebenj ah tekma v smučarskih skokih za pokal Cockte za dečke do 11 let. Ce ne bo snega, bo tekma na Gorenji Savi v Kranju. Začenjata se tudi A in B občinski košarkarski ligi. A skupina začenja 16., B skupina pa 14. februarja. Zadnji rok za
?rijave je sreda, 9. februarja, do 8. ure na Športni zvezi, ko bo žrebanje. Prispevek za A ligo je 13.200 tolarjev, za B ligo pa bo določen naknadno. • J.Kikel
Predpustna zabava
Društvo upokojencev Brezje -Mošnje - Ljubno prireja v četrtek, 10. februarja, ob. 19 uri v dvorani doma Partizan v Ljubnem že tradicionalno predpustno zabavo. Zaželene so maske, najboljše tri bodo nagrajene. • L.C.
Upokojenci na Radiu Kranj
Zveza društev upokojencev občine Kranj obvešča vse svoje člane in ostale, ki jih v zvezi z njihovim delom karkoli zanima, da odslej lahko o delovanja in aktivnostih društva izvejo vsak torek, ob 13.20 na programu Radia Kranj. • L.C.
Planinski izlet na Mohor
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj obvešča, da bodo v četrtek, 10. februarja 1994, organizirali pohod na Mo-
Vsakotedenska akcija Gorenjskega glasa
Sreča za pogumne
Vasica Grabče spada pod poŠto Zg. Gorje in leti ob reki Rodovni. Hišo s številko osem pa sta pred pribliino osmimi leti zgradila Katarina in Franc Kunšič. Kot kate, zakonca Kunšič prav veliko na srečo ne dat a, vsaj kar se tiče prihodnosti slovenskega naroda ne. Zato sta v desetih letih povila pet otrok in to kar pet fantov. "Najstarejši, Matevi, je star 14 let, nato sledijo Jakob, Mohor, Izidor in najmlajši Oibej, ki je star 4 leta.
Dekleta, pozor, to si je treba zapomniti! Družina Kunšič pa bo med svoje pomembne dru-tinske datume prištela Je 1. februar 1994, ko so v Gorenjskem glasu, v nagradni igri Vsak teden ena srečna družina več, zadeli 20.000 tolarjev. Mi jim vsekakor iskreno čestitamo, tako za nagrado, kot za pogum pri ustvarjanju druiine, in jim tudi v prihodnje želimo vsaj toliko sreče, kot so jo imeti doslej.
hor. Odhod bo ob 7.40 uri t avtobusne postaje v Kranju Hoje bo za 3 do 4 ure. Izlet bosta vodila Jože Šparovec i» Miha Planine, ki priporočata vremenu primerno opremo i" palice. • L.C.
Proslava za upokojence t
Ob 145-letnici smrti dr. Fran-k četa Prešerna in v počastitev" slovenskega kulturnega praznika prireja Društvo upokojencev l Kranj proslavo, ki bo 8. feb-| ruarja, ob 17. uri v gostinskih prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4. • L.C.
Planinski izlet na Vrerašico
Planinsko društvo Kranj organizira izlet na 1026 m visoko vremšico. Izlet bo v soboto,' februarja 1994, odhod pa bo ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Hoje bo za približno 2 uri. Prijave sprejemajo v pisarn' društva. • L.C.
Po poti kulturne dediščine
Kulturno prosvetna in po-hodno planinska sekcija društva upokojencev iz Zirovnic« vabita na množični pohod p° poti kulturne dediščine. Pohod do v torek, 8. februarja, na kulturni praznik. Zbrali se bodo ob 9. uri na cestnem mostu stare ceste, pod železniškim mostom v Završnici Med triurnim pohodom bodo spoznali vse pomembne kulturnozgodovinske spomenike tii poti kulturne dediščine oc Most prek Žirovnice, Brez-nice, Doslovč do Rodin ifl Vrbe.
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA V PETEK, 11. FEBRUARJA
MDCCCLXXX1V
SlovenicA
-zavarovalniška hiša d.d., Ljubljana 3^=
K sodelovanju vabimo
ambiciozne in komunikativne sodelavce,
zavarovalne agente
za honorarno delo z možnostjo kasnejše redne zaposlitve za zastopniško mrežo v naslednjih krajih:
Radovljica, Bled, Lesce v Begunje, Bohinj ^Tržič Skofja Loka, Žiri, Železniki Jezersko, Jesenice, Žirovnica Kranjska Gora, Kranj, Cerklje Šenčur, Naklo, Kamnik Domžale, Mengeš
Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, veselje do dela s strankami, ste vestni in pošteni, živite pa v enem od navedenih krajev ali njihovi neposredni bližini, pošljite pisne prijave v roku 6 dni na naslov:
SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. zastopniška pisarna Kranj, Koroška c. 2
Ko previdnost postane modrost