———f *Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan 1zvzemffi I nedelj in praznikov. -=4 GLAS NARODA list dmnskDi delavcev v Ameriki. The only* Slovenic dt&f in the United Statea. Issued every day* eacegrfi Sundays and HoHday* RLEFON PISARNE: 4687 OORTL ANDT. 1 Ohm Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at New York, V. Y., veder tke Act ef Centres of March 3, 1879. TJBJEPON PISARNE: 4M7 0(1111 I — NO. 110. — ŠTEV. 110. v NEW YORK, TUESDAY, MAY 11, 1909. — TOREK, 11. VEL. TRAVNA 1909. VOLUME XVIL — LETNIK XVXZ. delavcev, pri Andrew Carnegieju. ALEXANDER IB.VINE OPISUJE GROZNO BEDO, V KTEE.EJ ilVE CARNEGIE JE-VI DELAVCL Om«|k]en knjiga o socijalizmu ta dostojen odgovor na njeno vsebino. POHABLJENCI. Medtem, ko je znsni socijalietični govornik in duhoven Alexander Irvine pred tednom dni govoril v svo-jej eerkvi kongregacijonistov na 5. Ave. • milijardarju Rockefellerju, porabil je minolo nedeljo za to, da je govoril o milijardarju Andrew rtCarnegiejn, oziroma o neznosnih razmerah, v kterih morajo njegovi delavci živeti. _ Duhoven j« pričel svoj govor s tem, da j« <*ital posamezne odstavke iz Carnegiejeve knjige o socijalizmu. Da omalovaži te napade na so-cijalizem, čital je tudi posamezna poročila iz lista Pittsburg Survey, v k te rem je Rev. dr. Edward~T. Devici« opisuj pitt.-burske delavske razmere, •žaroma, one razmere, v kterih morajo Carnegiejevi delavci živeti. Potem je govoril: 4'Mr. Carnegie ustanavlja povso-di knj&niee za delavce, toda kljub tema morajo njegovi delavci delati po dvanajst ar na dan. tako, da nikakor m imajo časa citati knjige iz njegovih knjižnic. V vseh pittsburš-kih to Tarnat so delavske unije popolnoma vnieene. Delavci v tovarnah Carnegieja zaslužijo po 40 odst. manj, kakor njihovi jednakovredni tovariši v drnzih tovarnah. Med 17.000 delavci, ki delajo v teh tovarnah, je le 120 takih, ki delajo po 8 nr na dan in vsi ostali morajo delati po 12 ar aa dan in poleg tega Se po •edem dni v tednu. Kljub veemu terma pa dobivajo tako malenkostne plaže, da ne morejo sebe in svoje rodbine pošteno preživljati. Ženske dobivajo le polovico toliko plače kakor možki in dve tretjini manj, kakor dobivajo unijski delavci. Leta 1907 so morali v bolnice sprejeti v pittsburških, oziroma v Carnegiejevih tovarnah 2000 ranjencev; med temi jih je bilo 500 tako poSkodovanib, da ostanejo vse življenje pohabljenci; 50 nesrečnikov je zgubilo pri tem svoje roke in 40 svoje nog«. Osemdeset odst. teh ranjencev ni zaslužilo niti $10 na teden. Petsto delavcev je bilo istega leta v tovarnah ubitih. Od njihovih rodbin ni skoraj nijedna ničesar dobila in med temi rodbinami jih je bilo 88, ktere niso dobile niti jedne-ga eenta za svojega ubitega očeta, doSim bo ostale rodbine dobile jed-v a toliko, da so za mogle pokriti pogrebne stroške. Od leta 1883 naprej, se je pripetilo v Pittsburgu več, kakor 54 tisoč slučajev vročinske bolezni in legala in 8000 teh slučajev se je zaključilo s smrtjo. Pred dvema leti je veled te bolezni umrlo nekaj nad 600 Ijadi. Za vse to je odgovoren Mr. Carnegie, kteri dosedaj že ni dal niti jednega eenta za izboljšanje zdravstvenih raznaer v Pittsburgu. Stanovanjske razmere delavcev v Pittsburgu so oprav neznosne. Za tisoč smrtnih slučajev je Carnegie v Pittsburgu gotovo odgovoren. On je todi odgovoren za to, da morajo vdove in sirote ubitih delavcev živeti v bedi ali pa da se morajo udati nemoralnemu življenju. Pittsburg tvori največjo sramoto Amerike." V cerkvi je bila velika množica ljudi, kteri so bili seveda sami bogatini. Nihče se ni upal ugovarjati in po staftbi božji so se ljudje razšli s povešenimi glavami, kajti vsak podjetnik se je čutil prizadetim. Tornado v Indiji Bombay, Indija, 10. maja. Tukaj in v Bombayskem zalivu je danes divjal izreden tornado, ki je napravil velikansko Škodo. Vse polno ljudi je ubitih. Is Calikuta na Malabar-skem obrežju se javlja, da se je tam ladij domačinov. Ljudski samomor. Nepriljubljena rojstva. V KROGIH ZAPADNIH ARISTO-KRATOV NI NlJEDEN POKLIC TAKO NEPRILJUBLJEN, KAKOR MATI Ženske višjih krogov za kaj tacega nimajo niti časa niti veselja. ŽENSKI KLUBI. Chicago. 111., 10. maja. Rojstvo je naj redkejša pojava v krogih tuk. bogatili žensk, oziroma onih, ktere so članic® različnih klubov. Tako-zvani West End Women Glub, ki ima 360 članic, ne skrbi niti malo za naraščaj in potomstvo teh žensk, kajti v minolem letu je bila med temi damami le jedna, ki je postala mama. Ravno to velja o Chicago Culture Olubu. v kterem je tudi samo jedua članica postala mati. O tem žalostnem dejstvu se je zvedelo, ko je Mrs. .McCullv, članica prijateljskega ženskega kluba v Omahi, Neb., eliicaškemu klubu sporočila. da je ona v svojem klubu je-dina, ki je postala mati. Kljub vsemu t-emu in kljub tako eklatantnim dokazom, da klubovi škodujejo ženskam. pa slednje nečejo verjeti kaj tacega in nikakor nečejo ostaviti svoje klube, v kterib se kar shematično izvršuje takozvani ljudski samomor. K sreči pa razmere v vseh ženskih klubih niso take. Tako imajo cbi-caške ženske na primer tudi klub Chicago Political Equality, kteri ima 26 ravnateljic. Od teh jih je tekom jednega leta postalo sedem mater^, dasiravno so bile navdušene sufragetke. Ta klub ima nad 200 članic in med temi jih je jedva 6, ktere nimajo sinov in hčera. Nekteri ženski klubi so pa naravno povsem drugačni in ti skrbe za to. da se potomstvo članic redno množi. Tako ima Hull House Women Club 400 članic, ktere so v minolem letu skrbele za to, da se je njihovo potomstvo pomnožilo za 50 otrok. Toda ta klub ne spada k bogatim klubom, kajti gospodinje običajno niso moderne, dočim moderne ženske niso gospodinje in tudi i.e matere. Prosperiteta se vrača. Vladino zatrjevanje. VLADA IZJAVLJA, DA BODE V KRATKEM ZAVLADALA POVSODI ZOPET STARA PROSPERITETA. Naseljenci se vračajo v Zjed. države v vedno večjem številu. BOLJŠA TRGOVINA. Washington, 10. maja. Dosedaj se je vedno zatrjevalo, da se časi kljub temu, da je bil Taft izvoljen predsednikom, še niso poboljšali. Seveda ni nihče pričakoval, da se bode kaj tacega takoj zgodilo, ker kaj tacega je na svetu nemogoče. Sedaj se pa že uradoma naznanja, da se ča>i hitro boljšajo, za kar nam svedočijo poročila vseh uradov naše vlade, namreč urad zvezinega zaklada, kakor tudi urad za trgovino in delo. Oba urada sedaj s zadovoljstvom naznanjata, da se prosperiteta vrača. Urad za trgovino in delo nadzoruje namree tudi naseljevanje. Ko se je pri nas pričela kriza, so ino-zemci kar trumoma ostavljali Ameriko in ti ljudje so ne^li ireboj denar. kterega so v Ameriki prihranili. Sedaj pa prihajajo naseljenci v ravno tolikih četah zotpet nazaj, kakor so se nekdaj vračali v njihovo domovino. Newyorski komisar v Washington sicer še ni poslal natančnega i-zvestja o sedanjem naseljevanju, toda poroča se toliko, da prihaja sedaj ravno toliko na.-elje.acev, kakor ob najboljših časih, tako, da imajo na Ellis Islandu ravno toliko dela, kakor v bivših Časih, ko je pri nas vsakdo delal. Tudi urad z vezi nega zaklada naznanja, da so se boljši časi že pričeli, kajti domači kupci j ski davki, kakor tudi carinski dohodki se kar vidoma boljšajo, iz česar je sklepati, da so se ljudje pričeli gibati in da napredujeta kupčija in obrt. Čim večji so vladi ni dohodki in čim več naseljencev prihaja v deželo, tem boljši časi se obetajo in tudi nastanejo kljub vsemu nasprotnemu dokazovanju. POVEČANJE DAVKOV. Plačevali jih bodo pivo varnar j i in trgovci z žganjem. Washington, 11. maja. V zastopniške j zbornici je vložil zastopnik Kendall iz Iowe predlog, vsled kterega naj se davek, kterega morajo plačevati pivovarnarji in trgovci z žganjem, podvoji. Predlog tudi določa, naj se v onih krajih, kjer državni zakoni za bran ju jejo prodajo takih pijač, ta davek ne pobira. Bode li predlog sprejet, je seveda drugo vprašanje. SORODSTVO MED LJUDMI IN OPIOAML Poletne psihologične študije. Washington, 10. maja. V psiho-lc.gičnem oddelku Washingtonovega vseučilišča so prišli na sled dvema zanimivima dejstvoma, ktera so pro-našli po šestmesečnem proučevanju. Pri tem so dognali, da so 6i ljudje in opice dokaj sli čne in sicer iz stališča psihologije. Ti dve točki sta: (a) opice ljubijo čebulo; (b) opice plakajo, kadar jedo čebulo, ravno tako, kakor ljudje. Včeraj so časniški poročevalci obiskali imenovano vseučilišče, kjer jim je profesor psihologije W. T. Shepherd vse ono, kar je zgoraj omenjeno, dokazal. Pri tem je eksperimentiral z jednajstimi opicami. Ko je daj prvej opici čebulo, je tako pričela gristi in zajed no so se njene oči tudi pričele solziti in opica je tako jokala, kakor da bi jej umrla tašča. Tako je dal profesor tudi vsem ostalim opicam komadiče čebule, dokler niso vse jokale. SLOVO JAPONCEV V SAN FRANCISCU. Japonski križarki Aso in Soya sta odpluli v Esquimault. San Francisco, Cal., 11. maja. Japonski križarki Aso in Soya sta včeraj ostavili tukajšnjo luko in odpluli v Esquimault. Obe ladiji sta se tukaj mudili deset dni in častnikom se je prav dobro godilo. Ko sta križarki odpluli, se je na obrežju zbralo na tisoče Japoncev, kteri so se glasno poslovili od svojih rojakov. Iz Esquimaulta plujeta obe Ladiji v Vancouver in Tacomo in dne 1. junija v Seattle, kjer bodeta zastopali Japonsko povodom otvoritve Yukon-Pacific razstave. Nedobrodošli Japonci. Vancouver, B. C., Canada, 11. maja. Japonski vojni ladiji Aso in Soya prideta dne 17. maja semkaj na obisk iz države Washington, toda med prebivalstvo se je že sedaj pričelo gibanje, da se na ta način doseže, da oblasti in prebivalstvo Japoncev ne sprejme tako, kakor bi Japonci želeli. Mestni mayor je pri seji predlagal, naj se dovoli $1000 za pogostitev Japoncev, toda skoraj vsi občinski svetniki so glasovali proti temu predlogu in tako se bodo morali-Japonci sami gostiti, oziroma na svoje lastne stroške. Tudi vse delavske organizacije v mestu so sklenile, da ee sprejema Japoncev ne udeleže. Nezgoda na morju. V Baltimore, Md., se poroča, dasta pamika Powhattan in Augusta 5 milj daleč od Thomas Pointa zavozila na peščenine. Oba parnika sta plula v Baltimore, prvi iz Providence, drugi pa is Norfolka. Iz Baltimore so poslali vlačae parnika na pomoi. Poziv amer. Armencev Zjedinjenim državam. AMERIŠKI ARMENCI SO POSLALI V WASHINGTON POSEBNO D E P U-T A C I J O . Le Zjed. države zamoTejo posredovati v prid Armencev. VOJNE LADIJE V TURČIJO. Newyorski Armenci so poslali včeraj posebno deputacijo v Washington k predsedniku Zjed. držav, Taftu, kterega so naprosili, da razloži sultanu, da mora skrbeti za to, da bodo kristjani v Turčiji varni pred napadi od strani mohamedan-cev. Nadalje zahtevajo Armenci, da jim Zjed. države izposlujejo zado-voljščino in sicer s tem, da skrbe za to, da bodo vsi oni, ki so priredili zadnje klanje armenskih kristjanov v Mali Aziji, kaznovani; da se vse ženske in dekleta, ktere so odvedli mohamedanci v svoje hareme, vrnejo in da se napravljena škoda poravna. Predno so Armenci poslali svojo deputacijo v Washington, so priredili velik ljudski shod. ki se je vršil v svetišču prostozidarjev.^ Istega mnenja, kakor Armenci, so tudi Američani in radi tega je upati, da se bode kaj doseglo. Ako so Zjed. države protestirale svoječasno proti klanju čifutov v Rusiji, imajo sedaj še mnogo več povoda protestovati proti klanju kristjanov v azijskej Turčiji. Vse ono, kar se je pri zborovanju sklenilo, so sedaj v Washingtonu izročili predsedniku Taftu v posebnej spomenici. Zajedno so tudi povdar-jali, da njihov protest ni smatrati kot nezaupnico mladoturškej stranki. k te rej se mora pustiti prilika, da dokaže, kaj zamore doječi. MlaiTo-turki izjavljajo, da za zadnje klanje Armencev oni niso odgovorni, temveč da je vse to priredil sultan Abd ul Hamid, kteri je sedaj k sreči v zaporu. Vendar je pa sedaj umetno, da se tudi Mladotnrkom dokaže, da imajo armenski kristjani dovolj povoda .pričakovati od Miadoturkov najlepši red, kajti Armenci imajo v Zjed. državffh obilo zaslombe. Zjed. države so tudi jedina dežela, ktera zamore odločno zastopati armensko stališče, ne da bi zamogla kaka druga država sumiti, da si nameravajo Zjed. države pridobiti v Turčiji kako ozemlje. Washington, 10» maja. Državni tajnik Knox pripravlja vse potrebno, tako. da bode Turčija moč Zjed. držav dokaj občutila in da bode skrbela za to, da bodo koristi Zjed. držav nv nadalje vedno na varnem. V par dnevih pride križarka North Carolina v Alexandretto in njej sledi takoj križarka Montana. V kratkem pluje na turško vodovje tudi križarka New York. Kapitan križarke North Caroline je dobil navodilo, da mora tam vse natančno preiskati in potem bode naša vlada od Turčije zahtevala- povrnitev vseh stroškov, kakor tudi poravnanje vse škode, ktero so imeli Američani povodom zadnjih- nemirov v Armeniji. Taftova poslanica. Puertoriška svoboda. PREDSEDNIK PRIPOROČA V SVOJEJ POSLANICI, DA JE TREBA SVOBODO NA PUERTO RICO O-MEJITL Vlada je imenovanemu otoku hitro podelila avtonomijo. SLABE RAZMERE. Washington, 10. maja. Predsednik Taft je poslal kongresu posebno poslanico, s ktero se sklicuje na resen položaj, ki je v novejšem času zavladal na otoku Puerto Rico. Predsednik priporoča razne stvari, s kte-rimi bode mogoče položaj poboljšati, kajti Puertoričani so popolnoma pozabili na generoznost Zjed. držav, kar so zakrivili v prvej vrsti nekteri tamošnji politiki, kteri si prila-stujejo skoraj neomejeno oblast na imenovanem otoku. Vsled tega priporoča predsednik, da se osnovni zakoni za imenovani otok preinaeijo, tako. da izvrševal-ni svet ne bode imel več toliko opraviti z upravo otoka, kakor sedaj, kajti le na ta način je mogoče preprečiti svobodo, ktero vživa imenovani otok. Tudi pravice puertori-ske postavodaje se bodo omejile, kajti le na ta način se zamore preprečiti, da strast na otoku ne dosežejo svoj vrhunec inda se na otoku vse razvija zopet naravnim potom. V DOSMRTNO JEČO. James H. Bo^le je obsojen rad! odveden j a dečka Whitla. Mercer, Pa., 10. maja. James H. Boyle, ki je svoječasno odvedel dečka Willie Whitleja in ki je bil v minolem tednu spoznan krivim, je bil danes obsojen v dosmrtno ječo. V kratkem bode obsojena tudi njegova žena, ktera mu je pri zločinu pomagala. Kasneje. Mrs. Boyle je bila danes obsojena v 251etno ječo, v plačilo $5000 denarne kazni ter povračilo sodnih ifT tožnih stroškov. Boyle in njegova žena sta se skoraj onesvestila, ko jima je sodnik naznanil razsodbo. Boyleja so morali nesti na vos, s kterim so ga odpeljali v ječo in potem so ga morali tudi nesti v zapor. Še slabše se je godilo z njegovo ženo, ld je vse do zadnjega tjenotka upala, da se bode rešila 1« s malo kaznijo. ROOSEVELT NA LOVU. Streljal je na nosoroga in ga ustreliL Nairobi, angl. izt. Afrika, 10. maja. Najnovejši triumf bivšega predsednika Zjedinjenih držav, Roosevelta, na njegovem lovu v Afriki: ustrelil je nosoroga. Iz njegovega tabora pri Machakes se namreč poroča, da mu je sreča še vedno mila, kajti na zadnjem lovu je ustrelil 15 komadov velike divjačine, med ktero je tudi o-menjeni nosorog. Nosorog je baš nameraval napasti Roosevelta in je bil od njega oddaljen le 14 korakov, ko je Roosevelt sprožil. Pogodil ga je po ameriškem načinu naravnost v oko in v možgane, tako. da je velika žival obležala takoj na mestu mrtva. V taboru imajo preparatorji živali vedno obilo dela, kajti Roosevelt in njegov sin Kermit prinašata domov vedno vse polno divjačine. Dosedaj je že 26 kož pripravljenih za Smitbsonov zavod v Washingtonu. V minolem tednu se je javilo, da bi Roosevelt rad lovil tudi žirafe, toda pri teh nima sreče, kajti žirafe so tam redkejše, kakor kterakoli druga divjačina. V ostalem jih je pa tudi le malo in lov na žirafe je skrajno težaven, tako, da se jih zamore ustreliti le tedaj, ako se jih iznenadi. V vsem angleškem pro-tektoratu so v letošnjej sezoni ustrelili le 11 žiraf. Roosevelt bi tudi rad ustrelil kakega slona, toda dosedaj se sloni niso zanj zmenili in se mu niao prišli poklonit. Drsni roparji. Dva zakrinkana roparja sta včeraj vlomila na kolodvor v Harrisonu, N. Y., kjer je postaja New Haven železnice. Prodajalca železniških listkov sta z revolverjem ukrotila in si potem prilastila mnogo listkov in nekoliko denarja. Nov kabinet v Perziji Teheran, Persija, 10. maja. Vsled šahove želje je nedavno odslovljeni minister inostrauik del Said el Dovle ustanovil nov liberalen kabinet, v kterega je on vstopil zopet kot minister inost ranih deL Ministerskim predsednikom je imenovan Nasr el Mulk, ki je sedaj v Evropi, kamor je moral bežati povodom zadnjih kr-dogodkov. ah je tudi podpisal dve prokla-maciji, kterih jedna določa zopetno uvedbo ustave, dočim določa druga politično amnestijo. Vse to sta nedavno zahtevali Rusija in Anglija in šah je bil prisiljen v to privoliti Mohamed V. postal vladar Turčije. VČERAJ SE JE VRŠILA V CARIGRADU SLAVNOSTNA NAMESTITEV NOVEGA SULTANA. Slavnosti v edžubekej mošeji ni prisostvoval ni j eden tujec. OZMANOV MEČ. Carigrad, • 11. maja. Novega sultana Mohameda V. so včeraj v edžub-skej mošeji, ktera je jedina v Carigradu, da jo nijedeh tujec ne srne obiskati, na slavnosten način opasali z Ozmanovim mečem. Slavm-st se je vršila natančno po programu in potem se je sultan peljal na čelu lepega sprevoda po Stamibulu. Slavnost v mošeji je trajala le par minut in ni jeden tujec ni smel videti, kako podeli cerkvena sila sultanu posvetno vladanje. Rano zjutraj so vzeli iz shrambe zakladov starega serajla Ozmanov meč, kterega je potem Helibi prinesel v mošejo. Helibi je glavar plešočih dervišev in njega je smatrati direktnim potomcem Fela-Ledina. kteri je red dervišev ustanovil v 13. stoletju. On je modernih nazorov in je skrbel za to, da si je ljudstvo po-rekodi nabavilo poljedelske stroje. Ko se je sultan izkrcal, je odšel po s preprogami pogrnjenej cesti do mošeje in sicer v spremstvu Gazi Muktarja, svojih dveh sinov in velikega vezirja. V mošeji so sultana pozdravili še-jik ul Izlam in vsi ministri, kakor tudi dostojanstveniki vojske in mornarice. Tu so bili zbrani tudi poslanci. Pred mošejo so bili zbrani zastopniki raznih ver, tako grški patrijarh, vrhovni rabinec, armenski dostojanstveniki teT zastopniki bolgarskega eksarhata in gregorijan-akih protestantov. Dosedaj se kaj tacega še nikdar ni pripetilo. V mošejo je šel le sultan s par spremljevalci. Po ceremonijah v mošeji je sultan odšel z vsem spremstvom na trg pred visoko porto in tu je vzel Ozmanov meč iz nožnice ter ga dvignil visoko v zrak v znak, da je prevzel vlado nad Ozmanlijo. Ljudstvo, ktere ja se je zbralo za vojaškimi vrstami na tisoče in tisoče, je pričelo navdušeno in glasno pozdravljati novega sultana, godbe so igrale in topovi so pričeli streljati. Zbor dečkov je na to zapel Midhad pašovo himno svobode. Ves prizor je nudil orijen-talsko sliko, ki je pa bila dokaj na-mešana z zapadno kulturo. Potem se je sultan peljal memo poslaniške tribune do mošeje Mohameda osvojevalca blizo drinopolj-skih vrat in tu je molil četrt ure na grobu sultana Mohameda. Od tu se je odpeljal proti palači Top Kapu, kjer se je vršil kratek sprejem raznih dostojanstvenikov. Ob vsej poti so tvorili dečki in deklice špalir. Deklice so bile okrašene z belimi in rudečimi trakovi v znak svobode, dočim so držali dečki v rokah vejice lovorike. Končno se je sultan odpeljal v svojej barkasi preko vode v svojo palačo. Ko se je peljal domov, so ga vse ladije in vse trdnjave pozdravljale s streljanjem. Zvečer je bilo vse mesto in tudi vse ladije ▼ Inki razsvetljeno. WATOHORNOV NASLEDNIK. John H. Clark postane Watchornov naslednik. Albany, N. T., 11. maja. Trgovinski tajnik Nagle se zavzema za to, da postane naslednik newyorSkega naselniškega komisarja Watchorna John H. Clark iz Lockporta, kteri je sedaj predstojnik naselniške postaje v Montrealu, Canada. Republikanci države New York bi pa s takim imenovanjem ne bili zadovoljni, ker oni žele, da postane naselniški komisar njihov blagajnik Whittle. Nagle je pa mnenja, da je to mesto nacijonal-no, vsled česar naj se na imenovanje ne vpliva od raznih strank, oziroma od lokalnih političnih organizacij. Iz Avstro-Ogrske. Nemško izzivanje. V AVSTRIJO PRIDE IZZIVATI NEMŠKI CESAR S SVOJO ŽENO. Avstrijski čifuti in takozvani Nemci ga bodo počastili ostalo prebivalstvo p s u j e. ZBOROVANJE O MLADINE. Dunaj, 11. maja. Na Dunaju se v uradnih in čifutskih krogih pripravljajo na sprejem nemškega cesarja Viljema, ki pride v kratkem s svojo ženo izzivaii avstrijsko prebivalstvo, proti kteremu namerava vlada zajed-a« s peščico takozvanih Nemcev prirediti demonstracije s pomočjo prismojenega Viljema. Fran -h.sip je izrazil željo, da se neinškejra ci saija lepo sprejme, vsled česar bodo napravili nove dolgove. Občinski svet na Dunaju, ki je klerikalen in tako nemški, da kar cvili, je sklenil, da se imenuje jedna ulica na Dunaju po nemškem izzivaču. Vse avstrijsko časopisje, oziroma ono, ki ni v rokah čifutov i» Nemcev, pa skrajno ostro nastopa proti najnovejšej demonstraciji neznatne nemške manjšine prebivalstva proii večini. V parlamentu bode prišlo do vsestranskih debat in interpelacij radi obiska prismojenega nemškega veličanstva y\ kteri nikjer na svetu ni tako nedobrodošel, kakor bas v Avstriji. Praga, 11. maja. Ker se je avstrijska vlada nesmrtno blamirala 9 svojim zadnjim preganjanjem Čehov, oziroma z " veleizdajniško" pravde proti češkim rodoljubom, skuša sedaj na druge načine nadlegovati domačine. Te dni so nameravali člani raznih organizacij Omladine v Pragi prirediti skupno zborovanje. Jedva pa da se je zborovanje pričelo, že je policija zborovanje razpustila, kajti zborovalci niso po predpisih naznanili svoje zborovanje. Pri tem so aretovali sedem osob, ktere so pa morali takoj zopet izpustiti. Ladij a se je potopila. St. Pierre, Miquelon, 10. maja. — Semkaj so dospeli ribici francoske ribiške ladije Veloda, kteri so sporočili, da se je njihova ladija potopila. Katastrofa se je pripetila dne 2. t. m. na velikih peščeninah. Ladija je dobila veliko luknjo in kljub vsem naporom jo mornarji niso mogli rešiti. Možtvo se je rešilo na angleško brigantino Copail, s ktero je dospelo semkaj. Slavnost na Staten Islandu. Prostozidarji na Staten Island« (Richmond Borough v New Yorku) so pričeli z vsestranskimi pripravami za veliko slavnost, ktero priredi njihova Tompkinsova loža, ktera proslavi dne 21. junija dvestoletnico svojega obstanka. Predsednik ta-mošnjega Borougha, ki je zajedno tudi veliki mojster tamošnjih prostozidarjev, vodi vse priprave. Slavnosti se bodo vršile v tamošnjem prostozidarskem svetišču. Denarje v staro domovino pošiljamo. sa $ 10.35 ............ 50 kron, za 20.55 ............ 1M kron, za 41.10 ............ 200 kron, za 102.75 ............ 500 kron, sa 205.00 ............ 1000 kron. za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsote pepeinoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošOjatve izplačuje e- kr. poštni hranilni urad v 11. de 12. dneh. Denarje nam podati je aajprittč-neje do $25.00 v gotovini ▼ pripete-čenem ali registriranem pisarn, vetje zneske po Domestic Poslal Xmy Order aU pa New York Bank Draft FRANK ZAKSSR 00. -82 Oortlandt St., New York, W. Y 6104 St Glair Ave^ IT. J., M a GiftS NARODA" (Stovenlc Dally.j Owned and published by the Slovenlo Publishing Co* ( & corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR V ALI A V EC, Secietary. LOUIH BENEDIK, Treasurer. Pla«**» of Runinef« of the corooration and liMrt^.1 of ah »ve officer* : 62 Cortland t Street, Bon>ugh of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja lirt za Ameriko in Can*io.........$3.00 " pillcia.........1.50 " leto za roe*to New York . . " p»l leta za mes'o New York . " Evropo za vw leto . . . " " " pni leta .... " " " četrt leta . . . Ncwyorski oapadf. V minolem tednu, in sicer ▼ noži od četrtka na petek, se je v New Yorku zopet razletela bomba, ktero «1 «e langbtl Ubogi Pierrot! Take je aru, on pa tava zapnščea m ta vržen pe o- samljenem parku. Tava, tava skosi ji razno časopisje takoj porabilo v ^ dalju topolov drevored take žalost- te t. da je razstrelbo pripisalo št raj-■ no, ka.kor bi šel v obsodbo, knjočim voznikom. To se je zgodilo, | Njegova, obleka se beli iu odsvita ne da bi imelo časopisje kak dokaz ^ od visokih temnih senc, ki stoje mrko tia razpolago. Znano je namreč le ^ in plulio — temni stražniki — samo toliko, da so dva Stewart a in nek po-j vrhovi se zibljejo iu šepetajo straho- ••GLAfl NARODA" i/haja vsak dan iz-vzeuir-i nedelj in praznikov. ••GLAS NARODA" ("Voice of the People") iiwued every dav, except Sundays and Holidays. Sul»scription yearly $3.00. Advartistfmt azreement. I>opi.-i I-rez jK>Ij(i.~a in o^obnosti ee ne natisnejo. Denar naj omin, grenak in trpljenja poln spomin, ki mu napolnjuje dušo z brezupnim hrepenenjem in ga sili v ne-pozabnost, v smrt. I boabami za svobodo. is macedonakega življenja. Piše Niko Ninič. I. Samotno in žalostno je ležala po-krajina. Vladal je mir vseokrog in zdelo se je na prvi hip, da je izumrlo tod okoli sleherno živo bitje. Zdelo se je, da se je ovila narava sama v žalno obleko. Vse je bilo pusto, prazno in žalostno. Le Vardar se je valil v divjem teku dalje, mote s svojim šumenjem in pljuskanjem to splošno in svečano tišino. Tudi o poslopjih, raztrešenih tod okrog, se je zdelo, da so prazna in b.umrla. Koče zaprte in nikjer žive duše. Eno teb zapuščenih poslopij, ki bi jc zapaden človek najlaglje primerjal s kakim senikom, je bila šola. Poučeval je v njej mladi, dvajsetletni učitelj Lazo Stanojev. Ta se je ravnokar sedel v siromašni sobi, opiral glavo ob dlani in premišljeval: o lastni osodi in osodi svojega naroda. Pred letom dni je dovršil učiteljsko šolo v Prizremu. Stopil je v življenje poln dobrih naklepov, poln mladeniških nad. Mislil je, da mora narod čez noč postati svoboden, da so morajo čez noč uresničiti njegove sanje. A danes kaj vidi f Nad kočami in selišči šviga plamen, vrše se rop za ropom, požig za požigom, umor za umorom. Povsod! se Čuje vzdihovanje mater, ki so jim bili sinovi ubiti, žen, ki so jjin bili ubiti možje; plakanje otrok, ki so v tem splošnem mor jen ju izgubili svoje stariše; ihtenje oneča-ščenih žena, stokanje oskrunjenih deklet. Povsodi, kamorkoli se ozira, ne čuje in ne vidi drugega, nego jok, ihtenje, vzdihe, solze in kri. vidno, in tako mehek, proseč, poln bridkosti in koprnenja je bil njegov glas. "O, božanstveno bitje! Samo en poljub na tvoji ustni in potem naj umrem! Glej me, Mogočnica, kako težko čakam tvoje rešitve! Pridi, pridi in reci — pax — ali pa odstrani to neizmerno hrepenenje po i A kje je konec T Kje izhod T tebi, da bo zopet veselo in razposa- ■ Tu ni konca, tu ni izhoda. Ta na-jeno moje življenje, kakor je bilo i rod bo slednjič izstreljen, nekdaj. Usmili se me, ubogega! Glej, j In vendar: kako vse drugače si je kako osamljen je ta park, kako dol- predstavljal on svoje življenje! Kako gočasno je v njem in jaz te iščem in lepe sanje je sanjal o sreči, o sree-ti ne prideš — ti neusmiljena! nem in mirnem življenju, ki je bo Pridi, daj, da se dotaknejo moje i živel na strani svoje zaročenke Da- 0»= ustne samo tvoje roke in veliko zadoščenje! Pridi! Neizmerna bode moja hvaležnost. Tako tiho in uda-no bo moje srce. O, pridi, da vidim samo enkrat še tvoje čudovite oči, da se upijanim njih mamljive sile in — umrem! Usmili se mene, trpečega Pierrota, tvojega služabnika, ki blodi brezupen po osamelem parku v tej mrzli noči! Glej. krilatci božji posipajo pot z belim cvetjem, da si ne omadežuješ svojih nežnih nog, svojih belih šol-nov... Pridi! Pridi! Jaz te čakam------ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNI LIST! Tava Pierrot po parku osamljen in premišljuje... O. da bi te mogel pozabiti! Da bi mogel pozabiti tvoj obraz, tvoje čudovite demonične oči, ki so mi vzele vso radost, vse veselo razposajenost in vse želje do tega življenja, ki je proti sladkosti tvojih oči, tako pusto in žalostno, kakor umiranje, kakor pogreb s črno rakvijo in črnimi |K>grebci brez zvonenja. Samo za trenotek, da bi mogel pozabiti tvoje trepetajoče, po poljubu drhteče ustnice, samo za trenotek tvoje nežno valovite grudi, samo za trenotek virtuozno oblikovan stas, samo za trenotek timber tvojega glasu, ki je lepši in blažji, nego pla-kajoče gosli, ki me omamlja in upi-janja do nezavednosti... O — in samo za trenotek, da bi mogel pozabiti šepetanje v tvojem budoarju in poljub, ki si ga poklonila ustnicam nevrednega moža. Samo za trenotek. morda bi potem ozdravilo moje žalostno srce. O, ti božanstveno bitje, ti Kraljica, Mogočnica, zakaj si pustila o-skruniti čistost, svetost svojih ustnic od moža, ki je prišel k tebi — hinavski oboževalec — z namenom vra-govim! Zakaj. Čudodelnica. nisi pahnila j>odleža od sebe. zakaj ga nisi pogledala s svojim despotičnim pogledom, da bi bil ^nevrednež strepetal strahu in skoprnel želja pred teboj T! Zakaj si poteptala mojo vzvišeno ljubezen, zakaj si zavrgla mene, ko sem prišel, da bi te obožaval, da bi ti poklonilv se svoje želje, vse svoje hrepenenje, da bi poklonil tebi vse svoje delovanje in ves svoj živel j t Zakaj si zavrgla mene in ne predrzne ža, ki je odprl vrata, kakor osoren gospodar, in zahteval davke t Tam zunaj parka na cesti je zakričalo z grdim glasom na vse grlo. Pierrotu je bilo, kakor da je med igranjem simfonije segla črna roka med strune in jih pretigaia. Ozrl se je in zagledal kričeče pisane maškare in zazdelo se mu je vse tako brezsmiselno, tako neopisno banalno. Banalne so se mu zazdele tudi njene oči, njene ustnice, vse, vse. Banalna tudi njegova ljubezen do ženske, ki je omadeževala svoje ustnice z grdo poželjivim možem___ In zagrabil je za svojo belo obleko in jo trgal raz sebe v divjem so-vražtvu in gnusu do vsega sveta. Potem je omahnil na mehko sneženo odejo in daleč so plavale njegove sanje___ Vsipalo se je belo cvetje vedno gosteje, vedno gosteje, brez prestanka. Tiho in mrko so stali temni stražniki — visoki topoli — iu čakali osodepolnega trenotka: odrešenja trpeče duše. — — —--— — nice! Menil je, da je na višku človeške sreče, ko je dobil službo učitelja v Črnempolju, kjer je služboval kakor pop oče njegove zaročenke , Danice, s ktero se je bil seznanil v 1 bi ne bil° trajalo niti osem dni, da bi 1 učitelj padel kakor žrtev Arnavtov. Ali ne vin njegovo lastno življenje vedno na eni saspš niti T AH ni skio-raj gotovo, da zadene tudi njega pr^-je ali slejf v ajrce nož aH morilna krogija sovražnega Arnavtat A log bo potem Danica f Kaj mu je bilo življenje? Ni mu bila grozna misel na smrt. A bila mu je strašna mi-1 sel, da bi moral zapustiti ono, ki jo je tako ljubil, ki mu je bila tako udana ! Bilo mu je žal, da bi moral pustiti življenje prej. nego je kaj koristil svojemu narodu. Tužne so bile misli, ki so obhajale n.ladega učitelja Lazo Stanojeva; slikal si je črno v črno, a nikjer ni našel utehe in tolažbe. Obhajale so ga temne slutnje, kterih nista mogla pregnati niti njegova mladost, niti njegov idealizem. Stresel se je in vstal. Šel je par-krat po uborni sobi gori in doli ter zamahnil konečno nevoljno z roko, govoreč sam s seboj: "Čemu mi prihajajo vedno te tužne misli, čemu temne slutnje? Ali nimam pred seboj še vse: mladost, življenje, sreča ? Ali ni odvisna sre-čn od mene samega? Kdo mi streže po življenju, komu je ležeče na življenju mladega učitelja T Kdo zna sploh, da sem v zvezi s komitašif Ali čemu to razmišljevanje? Zdaj treba na delo!" Lazo Stanojev je namreč dobil tajno sporočilo, da pride v prihodnjo noč v bližino vstaška četa. Pred par dnevi so namreč Arnavti zapalili v bližini neko srbsko selišče in pobili več srbskih seljakov. Prišli so zato vstaši, četa tridesetih mož, da so maščujejo nad Arnavti. Lazo je imel nalogo poskrbeti, da bo četa imela varen prehod tod mimo. Po bližnjih seliščih je bilo okoli šestdeset seljakov, ki so bili člani revolucionarne organizacije. Ti so morali biti pripravljeni po noči in po dnevu. da so odšli, kamor jih je poslal njihov poveljnik. Pravi poveljnik Je bil učitelj Lazo Stanojev. Vendar Je to nalogo vršil le njegov namestnik .Jovo Petrovič, ki je veljal pri selja-kih za resničnega in edinega vodjo. Zato je izdajal Lazo vsa povelja Jo-vu Petroviču, a ta je potem ukrepal, kar je bilo dalje potrebno. Od komi-taških čet, ki so šle tod mimo, je imel vedno le vojvoda sam nalog, da se ima oglasiti pri učitelju. Potrebna je bila taka previdnost, ker sicer Slovensko katoliško podp.društvo sveteBarban Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporiraoo dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania ODMUHXI. FrwLsednik: ALOJZU ZAVERL, F. O. Boi 174, ftotrt O*. 2* Podpredsednik: MASTEN OBERŽLAN, Box 61, W«sk KiMcaS, ftny, L tajnik: IVAH TELBAN, P. O. Bos <07, Fecefc City. Pa EL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 B- COtk St„ Cleveland, Ohfe Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box §37, F»r«t Oily, Tt 9 P ■ NADZORNIKI: MARTIN GEROman, predsednik porotne«« »dtort, W«fc, KAROL XAJLAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Fozwl 0fty, Ba FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avam, &Q&< deck, Pa. FRAN fcUNK, HL nadzornik, 50 Mili St., Lwra«, Pa "Samo poljub. potem— naj umrem___" In brez prestanka se je vsipalo belo cvetje.------—- — NAZNANILO. Slovensko samostojno katoL podp. društvo sv. Cirila in Metoda v India, napolisu, Ind., je imelo dne 2. maja izvanredno sejo. Sklenilo se je, da se vstopnina zniža in sicer od $2.50 na $L00 in mesečni prispevek znaša 50^. Oni, kteri so že bili ila-ni našega društva in so bodisi radi kakoršnegakoli vzroka odstopili, sedaj lahko pristopijo nazaj in zieer brezplačno, samo mesečnino za naprej morajo plačevati. Objednem se naznanja, da drnitvo namerava pristopiti k Jednoti, zato prosimo vse sedanje člane, kakor tudi one, kteri so bili že pri drnitvo, da se dne 16. maja seje gotovo oddala Seja se prične točno ob L uri popohi-dne v dvorani g. Josipa Gačnik, 903 Katchem St., IndianapoHa. Pri t« seji razpravljalo ae bode o zalo va9 nih društvenih zadevali. 4 Anton Kalin, predsednik Ivan Badei, tajnik. (HM) Prizremu, ko je le-ta obiskala tam svoje sorodnike. Mlada, nedolžna človeka sta ugajala drug drugemu in to razmerje se je kmalo razvilo v iskreno srčno nagnjenje. Stariši so bili zadovoljni, blagoslovili so srčno zvezo teh dveh mladih bitij, in dogovorili so se, da se ima poroka vršiti, kakor hitro bodo to dopuščale razmere učitelja Lazo Stanojeva. Medtem je Lazo obiskoval vsaki dan popove, in srečen je bil, da se je zamogel vsaki dan sestajati s svojo Danico. In vendar! Bil je srečen, ker je bival tako blizo njej, brez ktere ne bi imelo življenje nikakega pomena zanj. Srečen je bil, ker se jc lahko sleherni dan sestajal z ljubljeno devojko, ali kljub temu ni našel srčne zadovoljnosti in je ni mogel najti. Pogled, ki se mu je odpiral v bodočnost, je bil temen in žalosten. Mislil je, da bo deloval za narodno prosveto, da bo s poukom in izobrazbo pripravljal med narodom temelje za pravo in resnično svobodo. A kaj vidi? V šolo je vpisanih kakih trideset otrok bližnjih seljakov, ki pa pohajajo šolo jako neredno. Seljaki mislijo, da se njih otroci že nauče potrebnih modrosti tega sveta, ako jih pošiljajo v šolo po enkrat na teden. Seljaki so mislili, da je dosti bolj potrebno, ako jim otroci čuvajo ovce, nego da obiskujejo šolo. In tako je imel Lazo Stanojev v soli včasih dva, včasih tri, včasih pet otrok, a na tvoji ustni, nikdar vseh. Trud, ki ga je imel Lazo Stanojev v šoli, res ni bil velik, uspehi so bili pri takih razmerah še manji, a plača je odgovarjala vsemu temu: dobival je po osem belih medžerij mesečne plače. (Ena bela medžerija je K 4.16 = okrog 80 centov.) A kaj je bilo njemn za plačo f Ni se posvetil učiteljskemu stanu radi sijajne plače; znal je, da te ne bo nikdar imel kakor učitelj v Macedoniji. Postal je učitelj iz ro-doljubja, iz ljubezni do naroda. A sedaj T On je sicer učitelj, ali ta naslov je le pretveza, krinka, za ktero se skriva pravi namen njegovega biva- j nja v Črnempolju. On je zaupnik srbske revolucijonarne organizacije. Mesto učil mu je puška, mesto peres naboji za puško, a biblioteko mu nadomešča ključ za tajno dopisovanje z revolucijskim odborom. Kje je danes ono prosvetno delo, o kterem je sanjal T Nad selišči šviga plamen, po cestah teče kri, medtem ko govore noži in puške svoj grozni govor, razširjajoč povsodi le grozo, strah in trepet. Dovede li to narod do zaželjene svobode f Ali se nc bo marveč vedno bolj zasužnje-valf In njega samega kaj čakat Lazo je toraj odšel k Jovu Petroviču ter mu dal potrebna navodila za naslednjo noč. (Dalje prihodnjič.) Za kratek čas. Dobil je. Kmet stoji na Dolenjskej železnici ter baše pipo; ker pa nima žveplenk, čaka na vlak. Ko vidi prihajati vlak. vzame klobuk raz glave ter d& zr.-amenje, da se vlak ustavi. Strojevodja vpraša moža, zakaj je ustavil vlak T Mož mu pa odgovori: "Ognja nimam, da bi tobak zažgal." POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREG-AR, predsednik poretaefa odbora, W«fc, ■ JOSIP PSTERNBL, L porotnik, P. O. Box «5, Wiltock, Pa IVAN TORNIČ, EL porotnik, P. O. Box 622, Foraat Obj, Pa Dopiai saj m peiil>ajo I. tajniku: IVAN TELBAJT, P. t. Fmrt Otfcy, Pa. Društveno glaaflo je "OLAB NARODA" Gonpgole Generale liausatlaotip. [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: *'I.a Provence" ' La Savoie" <-La Lorraine" "La Touraine" "La Bretagne" "La Gascogne" na " 12 i 00 " 2.*» imh) " " 10 trt O " 12 (K>. 20. maja 1909. *LA LORRAINE 24. junija 1909. 27. maja 1909. *LA PROVENCE 1. julija 1M». 3. junija 1909. *LA SAVOIE 8. julija 1909. 10. junija 1909. *LA TOURAINE 15. jnlija 1999. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni ajent za zapad, 71 Dearborn St., Ciiica^o. Im5. •LA PROVENCE •LA SAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE •LA PROVENCE Ponočnjakov odgovor. Žena je vso noe slonela na oknu . . ter eakala, kedaj mož pride iz go-Strojevodja: 'Kar tu gori stopi- ^ to, ogenj dobite v Ljubljani!" T-, \. . , . . ' ® J Proti jutru jo pnzmgajo memo hi- še. žena takoj spozna moža. ko poje '' tenor'ter zavpije: "Oj ti grda mrha, kaj ne greš Se domov T! Zavoljo tebe nisem še za-tisnila očesa!" Mož (veselo): "Kaj misliž, da sem jih jazf" V gostilni. Gost: "To vino je tako kislo, da ga ne morem spiti!" Gostilničar: "Kar zamižite, pa bo šlo!" Gost stori tako, potem pa praša račun. Gostilničar: "Deset krajcarjev stane." Gost položi dva vinarja na mizo. Gostilničar: "Tako ne gre, to je premalo!'' Gost: "Kar zamižite, pa bo žlo!" Dobro jima je plačal. Nekemu dijaku umrje oče. K pogrebu prideta kaplan in učitelj, ali smola — pozabila sta knjige doma. "Kaj narediva sedaj T" vpraša učitelj kaplana. Kaplan potolaži kolego: "VeS, kar iz glave bova pela po latinsko, saj kmet ne razume." Ko se sprevod začne pomikati proti mirodvoru, jo zažingata takole: Mislijo, da pojeva libero. Pa jo ne! Za kmeta je dobro Vse. kar je! Pokojnika sin jih je dobro razumel. kaj sta pela in si misli: vama že vrnem! \ V jeseni prideta po biro, namreč po šenieo k sinu; ta ju prijazno pozdravi ter jima veli nekoliko počakati. Sin gre na izbo, kjer je bilo seno, ter zgrabi mrve v vrečo, pri tem pa zapoje tudi po latinako: Mislita, da nabiram žito, Pa ga ne! Za gospoda je dobro Vse, kar je! Kaplan: "Slišiš to pesemf" Učitelj: "Slišim, kar pojvm!" POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake Sirom Amerike, znance in prijatelje, posebno pa mojo mater Heleno Golob v Port Washington, Wis. Vsem skupaj kličem: Na svidenje! New York, 10. vel. travna, 1909. Alojzij Golob. Iščem brata FRANJA POŽAR in sestro HELENO POŽAR. Prvi ae nahaja čez 17 let v Ameriki ter biva nekje v Pennsylvaniji in sestra biva pa nekje v Minnesoti. Kdor ve za koji naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sama javita svojemu bratu: John Požar, Bos 447, Aspen, Colo. (11-14—5) Kje je JOSIP KARIŠT V Memphia, Term., je bil do meseca septembra preteklega leta, a pozneje je odpotoval v državo Michigan. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank Sa-kser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (11-13—6) Iščem svojo ženo JOSIPINO BILT-1 NARAVNA C ALIFORNUSKA tm HAVER. Doma je iz Brusnic pri i Novem mestu. Pred 6 meseci sva bila skupaj. Kdor rojakov ve za njo, naj mi blagovoli naznaniti j njen naslov, hvaležen bom vsakomur, ali pa naj se mi sama javi. — John Bilthaver. Box 90, Gowanda, N. Y. (11-12—5) Iščem brata IVANA PRUS. Doma je iz vasi Kermačin h. št. L fara Metlika. Prosim eenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, ali pa naj se sam javi njegovi sestri: Maria Lončarič, 618 3rd St., Steelton, Pa. (11-14—5) Iščem JAKOBA KOPRIVŠEKL Živel je pred enim letom v Diamond-ville, Wyo. Kdor ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Frank Sevarea, Box 13, Winter Quarters, Utah. (11-14—6) NA PRODAJ Dobro Črno in belo vino od U d« 4k centov gaSona. Staro belo ali Črno vino 30 ecatov galona. Reesling 55 centov aniona. Kdor kupi manj kakor 3B gml— viat, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki mol« 34 »teki. $5.00. Novo vino od leta 190? ima pi—b— aUko ceno. Pri večjem naročila dam popsst Z poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crecfcett, Coatra Cssta Ce^ Cattferafe. mgoslovansk f**«mnraiia dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY. MINNESOTA URADNIKI: WLfcJfK MEDOfi, prodaadnik, M83 Ewia* At«., Be. CkiM«o, IB. IV AŠ GCBM, podpredsednik, P. 0. Box «7, BnAkM*, Fa. Uft. L. HBOZICH, giarni tajnik, P. 0. Box 424, Ely, Mina KXRZl&NIK, pomožni tajnik, L. Box 883, Rock Spring«, Wye. rVAST Q*V£E, blagajnik, Box 106, Ely, Mno. NADZORNIKI: VTJLAJNT, predsednik n*d»oroeg» odbora, Cer. 10th ▲▼«. L, Sa. Lorain, O. SVA* PRIMOŽIČ, drogi nadamxik, P. O. Box Ml Eveietk, Mian. tfERAM, KLOBUČAR, tretji nadaornik, 114 — 7* St., Cahmet, POROTNI ODBSE: (TAJI EM2ISNIK, Predsednik porotnega odbora, P. 6. Box 1M, ~ r-A. I^AJT OOSAR, drugi poroto*, 6919 Batter 8L, Pitt A-s. Pa. IT ur MERHAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, Mi- rnmrnm ■ * i mik, DR MARTEN J. IVEC, 711. N. CbM«o Be Jofaet, DL dreJtva naj blagovolijo poAiljaU rae itnpien, prantabe edov na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 494, pe tvojem tajnika in nobemm dragem. poialjetve naj pofcljajo krajema dieiiie na blagajnika: P. S. Box 106,13y, Miaau, po evojei EaetofMuki kxajernib diriKer aaj poQjeje L na fiavaega tajnika Jedaeie. Wm piilufci ed strani krajernik draftter Jednote aH ■a f iifc'tjaje na predeednika porotnega odbora: ITAK KlHL&IftCEK, Pa. Pridejani morajo biti aataaiai Dreitveno glaeilo jo "GLAS lfAJMDA.1 Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrla je v Št. Juriju pri litiji v 34 leta svoje starosti Ana Simon- Daa po pogrebu — zgorela hiša. tVT Sv. Barbari pri Miljah je po kratki bolezni umrl 46 let stari posestnik Josip Ražim, zapustivši vdovo in osem otrok. Dan po pogrebu — v ponedeljek dne 19. aprila — ko so nekoliko posnažili pohištvo, so hišni ljudje na večer zaprli hišna vrata in oditi skupno k nekemu prijatelju, da bi *e tam, nekoliko utolažili po toliki bridki izgubi. Okoli devete «re «*e&er pa so zagledali bližnji eoaedi, da je v hiši nastal ogenj. Hiteli so na pomoč, ali bilo je zastonj. Zgorelo je vse pohištvo, obleka, pridelki in 250 K denarja. Tako je ta nesrečna družina izgubila svojega glavarja in reditelja in — vse drngo. Posestvo je bilo zavarovano. — Škode je okoln 6000 kron. v Kandiji Dne 14. marca pop. je emrl v bolnici nomeški ubo-Aee Stritar Janez, po dom. "prošt". — V nAi gostilni v Novem mestu •o nekteri navdušenci za stare šege imeli zborovanje; pri odhodu so n ko tek po stari navadi dati bratov-aki poljdb ali jeden v svojem nav-duAoufo je malo preveč težko roko imel, ker je svojemu prijatelju vidno znamenje pritisnil na obraz, oni pa od Sesnega veselja je šel namesto domor v bolnico, ali je bil že na lastno zabtevo zopet izpuščen, zborovanje bode še povrh imelo sodnijsko posledieo. — V Malem Gabru so se fantje v neki gostilni stepi i ter so jednega na obraza potolkli; sedaj premOjnj* v bolnici ljubezen svojih kolegov. — V AdlešiČu so bili tudi ndkten vojaki na dopustu, zato SO V avoji brezdelavnoefti sklenili vojdto, ktero so tudi nedavno zve-čer isvrftili. Izid je bil sijajen, mrt-veear aiso imeli, samo jeden je bil ranjen ter prejel pie sunkov s bajonetom Beda j se nahaja namesto v vojaškem lazaretn, v bolnici v Kanuji; vei tt slučaji ao samo Isbke poškodbe. Navihan čevljarski vajenec. Nedavno proti večeru je prišel 151etni čevljarski vajenec Viktor O. k nekem* kljočav. vajenca ter ga prosil, da an je šel odklenit mesnico Julija Klemeoea v Ljubljani, češ, da je izgubil ključ, pa jo mora pospravit. Vajenec je O. verjel in šel mesnico odklenit. Ko je bil z delom gotov, •e mm 44mesarski" vajenec zahvali in veli ključavničarju oditi. Navihane« je šel potem v mesnico in ker so bili predali že "pospravljeni", je aopet odšel. Ko so domači to zaznali, se tesnioo zabili, mladega navihan ee pa je policija, dejale pod obravnave pred ridMnliu ▼ Ljubljani. Dne 6. svečana t. L sla ee prepirala Janes Snedie in J awes Koren v Kokriei. Navzoč je bil tudi obče znani pretepač in su-rovež Anton Bukovnik, kajžarja »in iz Bobovka. Pri tem sta se umešavala brata Jože in Janez Miklavčič in hotela braniti, da bi Bukovnik ne pretepel Šnedica, To je obdolženca tako vjezilo, da je potegnil nož in oba Miklavčiča oklal. Dne 14. »več. t. 1. zapustila sta France Sedlar in Janez Eržen z drugimi fanti Sajo-vicevo kremo v Orehovljfih. Na cesti so fantje naleteli na Bukovnika in njegovega prijatelja Janeza Korena. Bukovnik je Erženu v roke segel, ni pa pozdravil Sedlarja, marveč ga stavil na odgovor, zakaj se je čez njega lagal. Ko mu je Sedlar to trditev zanikal, mu je naenkrat obdolženec nastavil na prsa samokres in ga v istem hipu, ko se je Sedlar umaknil sprožil. Kroglja ga ni zadela d asa ravno je bil — komaj tri korake od obdolženca oddaljen. Sedlar in tovariši so potem zbežali, obdolženec je pa še dvakrat za njimi streljal ne da bi koga zadel. Bukovnik se zagovarja, da je v zrak streljal. Sedlar pa z vso odločnostjo trdi, da je naravnost nanj pomeril ter še pristavil: "Vidiš ga fant, če boceš, boš nocoj crknil." Sodišče ga je obsodilo z ozirom na to, da je bil že dvakrat zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe občutno kaznovan, na 2 leti težke ječe. Usmiljena Žena. Posestnik Janez Fianfc ima lepo po>estvo v Čeljah. Zašel je pa na kriva pota, in sodišče ga je zaradi zapravljivosti stavilo pod kuratelo. To ga je peklo in iskal je v pijači tolažbe. Pri tem pa je ravnal jako neusmiljeno s svojo ženo, jo pretepal, ji grozil, da ji bode kosti stri in hišo zažgal. Pri obravnavi je žena prosile za moža in mu vse odpustila. Obsojen je bil na 14 dni zapora. Zaradi žalitve cesarja se je imel zagovarjati Anton Gale, hlapec pri izdelovalki soda vice Mariji Kunčič v Ljubljani O priliki cesarske jubilej ske slavnosti se je Gale o cesarjevi osebi tako žaljivo izrazil, da so ga domači svarili, ces, da zna zaradi takih besedi pol leta dobiti. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. Dekla se mu je bila zamerila. F. Ferlič je alažil za hlapca v mlekarni v Šk. Loki. Posebno priljubljeni ni bil, ker ni imel za nikogar prijazne besede. Poslovodja ga je moral zaradi skrajno surovega obnašanja odsloviti iz službe. Vsled tega se je znesel nad deklo Marijo Jereb, kteri je zapretil, da predno odide, jo bo ubil ali pa zaklal. Zagrozil je pa tudi predno je iz službe odhajal poslovodji Rudolfu Linketu. da bo tudi njemu pokazal, kar je tega tem-bolje vznemirilo, ker je izvedel, da si je Ferlič kupil revolver. Obsojen je bil na 4 mes. težke ječe. Brezskrbna mati. Jožefa Zvokefj, posestnika žena v Planini, je postila 3 leta starega fantička. Jožefa pri žerjavici na ognjišču ter se odstranila. Ko se je vrnila, je opazila, da je fantičkova obleka v ognju. Otrok je vsled sa dobljenih opeklin umri, brezskrbna mati je bila pa zaradi tega obsojena na 3 dna napora. K begu mu je pomagal. V noči na 22. novembra 1908. je bil fant F. Weithauser v Podrečah od več fantov tako tepen, da je umrl. Tega te-peža se je udeležil tudi fant Janez Rozman, ki je prvi udaril Weithau-serja. S posredovanjem fanta Janeza Jamnika se je posrečilo Rozmanu pobegniti, Jamnik mu je dal svojo delavsko knjižico, s ktero se je odpeljal na Zgornje Avstrijsko, ter mu v Line poslal celo 11 K. Jamnik vse taji in tudi Rozman je njemu v prilog pričal. A vse to ga ni rešilo, ob>ojen je bil na 4 mes. ječe. PRIMORSKE NOVICE. Novi načelnik poljskega mesta. Piiejo iz Pulja: Dne 22. aprila je prevzel v Pulju od vlade in dež. odbora novoimenovani načelnik občinske uprave, odvetnik dr. Bugatto od prejšnjega župana dr. Stanicha, občinske posle. Dr. Domenico Staničih — reete Stanič — prejšnji župan in c. kr. notar v Pulju, je odstopil, ker je — in to največ ravno radi občinske uprave — materijalno popolnoma propal, tako, da — kakor se govori — pasi ve znašajo več stotisoč kron. Dr. Stanich — kterega so politični listi zadnja leta večkrat omenjali — je doma iz ereskega otoka in je sin vseskozi hrvatskih staršev, s kterimi ni mogel zadnje njih ure izprogovoriti druge besede, kot hrvatsko. Vzlic temu je bil on, ki je pa sicer kot Človek blaga duša, zašel v tabor nasprotnikov, ki so ga na vse mogoče načine izrabljali v svoje politične in zasebne namene, kjer je tudi on sam postal izdajica in zagrizen sovražnik svojemu rodu, v kterem duhu tudi vzgaja svojo družino. Sedaj ko je materijalno propal, ga bodo zapustili, oziroma so ga že — vsi njegovi dosedanji izkoriščevalci in neodrešeni bratci. — Od nasproti nikov preziran, od svojega rodu zaničevan, bo preživel bivši puljski župan dr. Dinko Stanič svoja zadnja leta. — Tako se godi izdsjicam svojega rodu! ŠTAJERSKE NOVICE. Klerikalno dijaško semenišče v Celju. Piše se iz celjske okolice: Naši klerikalci ustanove dijaško semenišče. Poslopje v to se bode zidalo na prostoru starega mestnega po ko- j pališca pri Sv. Maksimilijanu, torej na okoliškem zemljišču. V ta namen j je sam škof lavantinski, dr. Mihael . Napotnik — ali iz lastnega žepa ali pa iz drugih virov, nam ni znano — j podaril 50.000 kron. Z zgiadbo semi- i nara baje prično v kratkem. Volitev župana v Celju. Za celjskega župana je izvoljen dr. Jabor-negg, za podžupana Maks Rauscher. Dr. Gregor Jesenko ni hotel več sprejeti podžupanske čanti. Smešnice. A. Ali veš, da morajo zaradi stekline tudi mačke nositi torbe (nagobčnike) t" — "Tega sicer ne vem, toda videl sem pa že včeraj sam kokoši in peteline s torbami na kljunih." Hišni posestnik, ki si je pred dvanajstimi leti novo hišo zgradil, se pritoži proti mizarskemu mojstru, kteri mu je napravil vrata in okna, češ, da je dal tako slab les, da so ga že močno črvi razjedli in poškodovali. — Toda dovtipen mizar mu hitro zavrne: "To pa že ni res! Vam takoj dokažem! Jaz sem vam napravil vrata in okna gotovo iz dobrega lesa, saj bi ga sicer ne bili črvi razjedali —." Slovanski kongres čestita Bolgarski Petrograd, 26. aprila. Na predlog grofa Bobrinskega je slovanski kongres poslal na naslov predsednica " Slavjanakega družestva" v Sofiji S. S. Bobeeva to-le brzojavko: "Prvi shod vseh slovanskih organizacij v Rusiji goreče pozdravlja bolgarski narod ob priliki priznanja Bolgarske kot neodvisne kraljevine. V težkih dneh, v kterih živi sedaj slovanstvo, nam je poslano tolažilo, da se uresničujejo cilji, za ktere ee je naš narod boril v letih 1876. do 1878. Dal bog, da bi tako Bolgari kakor mi ne zabili potrtega srbskega brata". 15.000 nabojev za vadbeno streljanje se je vnelo v neki zalogi orožja in streljiva v Segedinu. Razneslo je hišo ter več bližnjih skladišč, ter pobilo v bližnji okoliei vse šipe. Turški konservatorij za godbo so ustanovili v Carigradu ljubitelji godbe pod nadzorstvom brata sedanjega sultana princa Siad - Eddina, ki je strasten ljubitelj godbe. 20 arnikov za 1 vinar. Ribiči Vzhodnega morja so nalovili take množine arnikov, da jih prodajajo na ribjem trgu v Lubecku na Nemškem po 200 za 10 vinarjev. Radi proti vojaške propagande je obsodilo vojaško sodišče v Lvovu enoletnega prostovoljca Kosibo na 2 meseca zapora. Soeialni demokratje bodo spravili to afero v razgovor v parlamentu. Kdo ve, kje je moj mož ANTON GALE, po domače Zevnikarjev, is Gradeža pri Turjaku f V Ameriko je odšel pred osemnajstimi leti in potem se mi je sporočilo, da se je nahajal več let v Clevelandu, O. On je igralec na harmoniko in se je po naj več tega držaL Če kdo rojakov ve za njegov naslov, je na-prošen, da ga naznani meni. — Roza Gale, Ribnica št. 168, Kranjsko, Austria. (8-11—5) Kje je MARIČKA SREBOTf Doma je iz Košane pri Št. Petru na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani njen naslov, ali naj se pa sama javi. — Anthony Samsa, 1256 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. NAj&I ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjig*, kakor tudi sa vse drugs v naše stre ko spadajoč« posla San Franeiseo. CaL: Ivan Starih*. Za Denver, Colo, in okolioo: R. B. Derganee, Stockyard, Denver. Pueblo, Colo.: Petar Cnlig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rad Chicago, DL: Mohor Mladik. Depue, DL: Dan. Badovinas. La Sale, HI.: Mat. Komp. South Chicago, 111.: Josip pare. Waukegan, 111.: Frank Petkov*ek. Calumet, Mieh. in okoliea: Ivaa Sutej. Iron Mountain, Mieh. in okoliše: Marko Badovinae. South Range, Mick.: John Baho- lii. Chisholm, Minn.: KL Zgone. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn : Jarij Kotne. Eveleth, Minn, in okoliea: Nick Miletič. Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Iran Kova&č in Ivan Rshija. St. Louis, Mo. in okolieo: Frank Skok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceiarek. Little Falls, N. Y.: Frank On-gorka. Wes Seneea, N. Y.: Jovaa Cleveland, O.: Frank Sakser Co. William Sitar in Mat Pečjak Cleveland, O.: Naeek SpigelskL Oregon City, Or.: M. Jwtim. Brad dock. Pa.: Ivan Germ in Ivan Vaioga. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa:. Geo. M 8ebslta. Claridge, Pa.: Anton Jeorina. Forest (Sty, Pa.: Kari Zalar. Heihrood, Pa. in okolieo: ALojsij Jakoi. Johnstown, Pa.: Frank Gabranja. Pittsburg, Pa.: IpM Podwnft. Steel ton, Pa.: Marko Kofalt in Josip A. Pribernik. Willoek, Pa.: Frr/\ Seme, 1 West Jordan, Utah: Axtsx MU. Black Diamond, Wuk: Or. I-e-reata. IT. Va.: R. . Vs.: Jesq» Milwaukee, Wis.: Jossp Roek Springs, Wye.: Isek Pii* in A. JnMa Vsi naia zastopniki so s nami ir dalje časa v poslovni svesi, vsled tesar jih rojakom najtopleje priporočanje. Kdor želi čuvati svoj denar, kadar potuje preko New Yorka, naj se zanesljivo obrne na j e d i n o slovensko-hrvatsko gostilno, kjer dobi vsak čas najboljšo poetoeibo. Domače hrana in čiste sobe so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobra pijača ter vsakovrstni avstrijski in betes-govacki tobak. Svoji k svojim 1 Ant.Pličko, 137 Washington St., NEW YORK, IS- Y. POZOR ROJAKI! v negah, rekah fa kttBs fba pm peisšaia sdatraaia. Ittac seg«, krni je eAsss, bcadovice ls eeebilse Vse v S dneh popolnoma sdsftssai«, da ) to renta se lamO 9500. UpnAsfle «• JAKOB VAHC1C, p. o. Box «9. aiuun,*. HARMONIKE icfesli viste isdelsfeiD 1» popravljam po asjalifih csaak, a dsn te ssneaiiv*. ▼ pepesvo n ksr sem le na« v sre mb kranjske kakor vse drage .harmonike te rase sew pe Ms kakertoo fcd JOHN W IMTLUaJStr JOHN KRAKE? EUCLID, O. Priporoma rojakom svoja Lsvtsftse VENA, ktera v kakovosti in>iiljs jeju vsa draga ameri&s vina. Bodeče vino (Concord) pcodejss po 50 eentov galono. B«le vtsc (C« tawba) po 70 eentov galon* NAJMANJŠE KABOČILO IA T: ITO JS M »ALON BmiNJEVEO, za kteraga -«js portiral brinje is Kranjske, v«gs ju steklenic sedaj fIS.00. TBdPDfG VE3C $2j50 galona. DRG2NIS Ct-7 g »Iona. — Najmanj« xv°oo^e se. tfn nje so falone. Naročilom js priMili Za obila naročila ee JOBir Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : .1.T7STBO - AMERIKANA PROGA. V Trst in Reko. Argentina................19. maja Alice .................. 2. junija Laura .................. 9. junija Oceania ................ 16. junija Martha Washington .... 23. junija Argentina .............. 7. julija Alice .................. 21. julija Laura .................. 28. julija Pozor! Slovenci Pozor V ^salonW zmodernlm kogl)ldčem Sveže pivo v sodičkib in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter unijskr smodke. Potniki dobe pri meni čedm prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna«. Vsem Slovencem in drugim Slovaaas ae toplo priporoča Martin Potokar 964 So. Center Ave* Chicago, w; WHITE STAE PROGA. V Southampton. Teutonic ................ 19. maja Adriatic ................ 26. maja Majestic ................ 2. junija Oceanic..................9. junija Teutonic................16. junija Adriatic................23. junija Majestic................30. junij* Oceanic ................7. julija Teutonic ................ 14. julija Adriatic ................ 2L julija Majestic ................ 28. julija FRANCOSKA PROGA. V Havre. f? Knajpova zdravila! Sedaj smo priprav 1 jeni v b a k o v rstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako si prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Kaajpovih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na one vnem r»iu. To je novi in pravi naslov: AL AUSENIK k CO., 82 C0RTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. La Provence ............ 13 La Savode .............. 20. La Bretagne ............27, La Lorraine..............3. La Provence............10. La Savcie ............. 17. La Lorraine............ 24. La Provence............ L La Savoie .............. 8. La Touraiae ............ 15. La Bretagne ............ 22. La Provence......... "o. . ma j a maja , maja junija junija junija junija julija julija julija julija julij- SEVERONEMŠKI LLOYD. V Bremen. Frie^-ich der Grosse......13. Kronpnnzeesin Cecilie .... 18. Kaiser Wilh. der Grosse____ 25. Prinzess Alice............27. Kaiser Wilhelm II....... 1. Kronprinz Wilhelm...... 8. Prinz Friedr. Wilh dim____10. Kronprinzessin Cecilie .. 15. Fried rich der Groase ____17. Barbaras sa..............19. Kaiser Wilh. der Groe?e . .22. Grosser Kurfurst........24. Kaiser Wilhelm II.......29. maja maja . maja . maja junija junija junija junija junija junija junija junija junija RED STAR LINE. V Antwerpen. Kroonl nd .............. 15. * " Lapland ............... 22. maje Vaderland .............. 29. maja Zeeland ................ 5. junija Kroonland ..............12. junija Lapland ................ 19. jtrnija Vaderland .............. 26. junija Zeeland ................ 3. julija Kroonland .............. 10. julija Lapland ................ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija AMERICAN LINE. V Southampton. St. Paul ................ 15. maja Philadelphia ............ 8. maja New York .............. 22. maja St. Louis................ 29. maja Philadelphia ............ 5. junija St. Paul ................ 12. junija New York .............. 19. junija St. Louis .............. 26. junija Philadelphia ............ 3. julija St Paul ................ 10. julija New York .............. 17. julija St. Louis................24. julija HAMBURG AMERICAN LINE. V Hamburg. Amerika ................ 15. maja Cleveland (novi) ........ 22. maja President Grant..........26. maja Kaiserin Aug. Victoria .... 29. maja DEUTSCHLAND........ 5. jrmija President Lincoln........ 9. junija Cincinnati (novi) ........12. junija Bluecher .............. 16. junija Amerika................19. junija Cleveland .............. 26. junija President Grant ........ 30. junija HOLLAND - AMERICAN LINE. V Rotterdam. Noordam ................ 18. maja Rotterdam .............. 25. maj* Ryndam ................ L junija New Amsterdam ........ 8. junija Potsdam ................15. junija Noordam .............. 22. junija Rotterdam (novi) ........29. maja Ryndam ................ 6. julija New Amsterdam ........ 13. julija Potsdam ................ 20. jalija -y yi m yi ryi 11 yi if fS Ičitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitel) aa Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, i jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York. ....................(^im^n Avstro - Amerikanska črta | preje bratje Cosulich] Najpripravnejša in najcentjša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mesecih maja in juniju se bo-deta zgoraj navedenemu brodovju pridružila &e dva draga nova pot-nii> >arnika. Cene vožnih listov iz New Yoi^a za III. razred se TRSTA...........................................$31.00 LJUBLJANE..................................... 31.60 REKB............................................. 31.00 ZAGREBA......................................... 32.20 KABLOVCA...................................... 32.26 II. RAZRED do TRSTA ali REKE......................$50.00, 66.00 i 60.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York. V padišahovej senci Iplaal Karol May. CBTRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. ' I* mulI^«'* » • Pri teh besedah zajaši, prime vajeti prosjakovega konja in odjezdi. Nekaj jasa še slišim glasno prosjakovo psovanje, toda potem zavlada sopet tasiaa. Nikakor ne morem verjeti, da je Zaban verjel kovačevim besedam, toda vsekako sem se ga znebil in to je bila za me glavna stvar. Zajedno mi je Simin tudi prihranil slovo, ktero ni nikdar prijetno, razun, ako se poslovimo od ljudi, do kterih nimamo sočutja. Potem jezdim daije v praven, kojega mi je pokazal Simin in tako pridem v Maden natančno po preteku pol ure, kakor je preje zatrdil Sionta. Pričae se daniti in jaz premišljam. Sedaj mi ni potreba jezditi v Palaao. da se tam informiram o sorodnikih ranjenega Mosklana. Sel, kte-rega je Mosklan poslal k svojim sorodnikom, se je moral vrniti in sicer v spremstvu doforega kovača. Na ta način tudi v Ismilanu ne bodo ničesar zvedeli o Dezelimovej smrti. Čemu naj toraj mučim svojega konja, ko je moral dve noči dokaj prestati? Vsled tega sklenem jezditi v Topokla in tam pričakovati Halefa in njegova tovariša. T Madenu so ljudje še spali. Vedel sem, da ee Topoklu nahaja ca severu in tako jezdim dalje. Pot me vodi ob nekem potoku, o ktere m sem lahko domneval, da se blizo Topoklu izliva v reko Ardo. Vsled tega se morem »grešiti svojega cilja. 'Kmalo potem pridem v neko vas. kjer najdem gostilno. Tu so bili ^jn^jo že na nogah in vsled tega sklenem svojemu konju privoščiti nekoliko počitka. Gostilna se nahaja nekoliko v stran in krog nje je močvirje preko kterega vodi debelo hrastovo deblo, ki pa je bilo okroglo. Za brvjo je globoka in široka jama, v kterej se valja nekoliko prešieev. Iz te jame se pride naravnost do vrat. Kaj se nahaja za vratmi, mi ni mogoče videti, kajti pred menoj je visoka zidana stena, ktera najbrže obdaja dvorišče. Pravzaprav bi moral biti človek prava veverica, ako bi hotel priti preko brvi, toda mojemu Kiju se je tudi tukaj posrečilo premagati te-žavao bojo. Ustavim se pred jamo s prešiči. Ri skoči preko jame in potem skozi vrata. Tu mc .-prejmejo z ve<"sr!asnini krikom iznenadenja in strahu, kajti prevrnil .»em nekega moža. ki je najbrže hotel iti memo vrat. / Tak.j pridem tia precej veliko dvorišče, ktero izgleda tako. kakor velikaask« skladišče gnoja. V kotu stoje ljudje, ki so kričali. Dva moža držita »eko precej staro deklieo. Bresdvomno so hoteli deklico privezati k lestvi, ki je tam posta vi je.ia. Nek velik mož, ki drži v rokah bič, pride saaaeravestno k meni. Po njegovih širokih prsih in dolgem obra-xu, kakor tudi po zakrivljenem no>u sem prav lahko sklepal, da je rodom Armenec. "Ali 4 slep?" me vpraša dokaj surovo. "Ali ne moreš paziti, ako ! jesdiS skozi vrata?" "Odpravi gnoj pred hišo in zasuj jame. potem bode vsakdo lahko i prišel k tebi, ne da bi mu bilo treba zlomiti svoj tilnik." "Ti hočeš biti nealjuden?" "Morda si ti uljudenT" "Naj ii te objamem in poljubim, ko si mojega hlapca skoraj ubil?" "Ubil? Kaj ga ne vidiš, da stoji tam in si čisti gnoj, kteri se ga je pri padcu prijel. Pri tebi fe pade tako lepo na mehko, da je kar veselje. Ali si ti gostilničar?" "Da. In kedo fri H?" "Tujec." * "To vidim. Imaš potne listine!" "Da." "Pokaži jih." "Umij si preje roke, da mi jih ne pomažeš. Imaš kako pijačo?" "Kislo mleko." "Hvala. Nimaš kaj druzega f" "Slivovec." "In krmo sa konja?" "Strto koruzo." "Daj mu toraj toliko koruze, kolikor si je poželi. Meni pa daj 2«£o slivo vice." "Nimam čaš. Dobil bodei lonee; pojdi v kuhinjo." Mož je bil zelo kratkih besedi. Privežem konja h kolu in odidem v sobo, ktera ni bila nič druzega, kakor temna luknja, v kterej je bila primitivno s tesana klop in ravno taka miza. Tu stoje tudi razna mala stojala dokaj čudnega stila in to se mi dozdeva nekoliko sumljivo. Končno vendar uganem, da so to stoli. Ta sedi neka ženska, ki neprestanA meša v velikej lesenej posodi, ki je polna kislega mleka. Inštrument, s kterim meša pa ni morda žlica, temveč polovica takozvanega zajca, kakoršnje rabimo pri nas za sezu-vmaje čevljev. Da se ne motim, mi dokazuje druga polovica zajca, ktera leži kraj ženske na tleh. Ženska je toraj rabila prvi predmet, ki jej je priiel v roke za mešanje mleka. Ko jo pozdravim, me pogleda z velikimi in nekako neumnimi očmi, ne da bi odzdravila. Za menoj pride tudi njen mož, ki sname raz steno mali lonček in natoči vanj iz vrča neke vrste tekočino, ktero mi potem da sa slivovioo. "Jeli to v resnici slivovica?" ga vp-ašam. "Da." "Tako. — Ali nimaš nič druzega?" "Ne. To ti najbrže ne ugaja?" "Ne. Žganje je zelo slabo." "Potem pa pojdi k vragu, ako ti pri meni ne ugaja, kajti jaz ti itak nisem ukazal, da moraš baš k meni priti Morda si kak paša, da toliko zahtevaš?" "Ne. Koliko velja to žganje?" "Dva pijastra." Poskusim pijačo. Lonec je držal kakega pol litra pijače, toda v njem js bilo kvečjsm požirek s liro vice. Na robu lonca se je držala neke vrste SBM>la, ki je obetala brezdvomno iz blata, ktero je ostavilo par tisoč brk ravne tolikih pivcev, kteri so pred menoj pili iz istega lomea. 8livoviea je bila najgorše žganje, kar sem ga še kedaj v svojem Krrijenju okusil. In to velja dva pijastra! To je bila največja prevara ▼ deželi kjer rastejo slive v izobilju! Toda za sedaj še ničesar ne omenim. j " Ti ugaja?" vpraša me mož. "Da — in še kako!" ' ^ Mož me napačno razume in reče: "Ako želiš še kaj pijače, potem reci ženi, da ti je da. Jaz nimam (asa, ker moram iti na dvorišče, da kaznujem neko žensko." Pri teh besedah odide in jas pričnem natančneje opazovati sobo. Tu js nekoliko slabih slik, ki so prilepjlene na steno. Te slike mi pa le svedočijo. da sem pri armenskem kristjanu. Toda ta kristjan je bil brezdvomno one vrste, ktero je imenoval dobri Šimin "plevel". Ti lojdje »o oni, po kterih se v onih krajih sodi vse kristjane. Naj se li po-tsa iadhuo, ako se povsodi, kjer se govori o kristjanih, sliši zaničeval ne arabske besede: "Haša nasranf — bog obvaruj, kristjan!" teoska še vedno meša. Njena spodnja ustna jej visi navzdolj in po ajqj kaplja slina v mleko. Vsled tega se oknoem v stran in gledam skoči odprtino, kterej pravijo tukaj okno. Zunaj je pričelo greti solnee, dočim je bilo v sobi še temno in dimno. Yflied tega ustanem, da odidem na prosto in na sveži zrak, t kolikor Jo bilo mogoče sveži zrak na dvorišču sploh dobiti. T« Mak ne možem dol-go ostati, ker to sem za trdno sklenil. Jedka da stopim med vrata, ko se zasliši na dvorišču tenak in fiksen Mi«. Takoj skočim na dvorišče. Sedaj se začuje drogi ravno tako grosen krik in vsled tega pohitim preko dvorišča v oni kot, kjer so v resmei privezali na lestev žensko, kojo sem preje omenil. Oblečena je le v krilu. Privezana je na lestev tako, da so njena razgaljena pleča okrenjena proti biču, kterega je nek lopov v trtje zavihtel, da jo udari. Pred no pa zamore udariti, ga primem za pest in mu odvzamem bič. Na plečih ženske je videti dva velika krvava udarca, vsled kterih mora koža kmalo počiti. Poleg lopovov stoji gostilničar, kakor kak po-stavodajalec, ki je vesel vsled pkorščine, kojo mu ostali izkazujejo. On stopi k meni, hoče zgrabiti za bič in kriči: "Kaj počenjaš? Sem daj bič! To je moja, ne pa tvoja last!" Bil sem nepopisno jezen vsled sramote, kajti še nikdar nisem videl da se ženske tako kaznujejo. Naj je že storila kar jej bilo drago, toda v mojej navzočnosti je ne bodo pretepali. Čutim, da sem v licu zarudel in vsled tega vprašam gostilničarja: "Kaj je storila ta ženska?" "To te prav nič ne briga!" odvrne jezno. "Tako ne bodeš govoril! Jeli tvoja hči?" OJab« katera se defee ▼ zalegi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, S2 CORTLANDT STREET, INEW YCRK , N.Y Bar 764, DUŠNA PASA (pisal škof Fr. raga,) platno, rudeča obreaa broširana 6O4. JEZUS IN MARIJA, vesano viono-kost $1.50, fino vezano v usnje fl.20, vezano v platno 404. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, ranao v slonokost $1.56. M A TJ DUHOVNI ZAKLAD, ftagrin, 82 sveskov skupaj zlata obreza 904. NEBEŠKE ISKRICE, v no 504- OTROŠKA POBOŽNOST, IU POBOŽNI KRISTJAN. As* * $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO, tista vezana fl.25. SRCE JEZUSOVO, v«. M« SV ROŽNI VENEC, ves. fl.M SV. URA. ilata obreaa, ta* t, $1.20 VRTEC NEBEŠKI, platne 794 nokowt imit. 91.56 UČNI KNJIGI ABECEDNIK NEMŠKI, Bft*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 504. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 404- BLEIWEI8 KUHARICA, 9mm vezana $1.80- ČETRTO BERILO, 404- Dimnik: BESEDNJAK SL© VENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 694 GRUNDRI8S DER 8L9VENI-SCHEN 8PRACHK, vaaaa *L26 HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 494, mah 994 HITRI RAČUNAR, 494. KATEKIZEM, mali 164, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 54- NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vssaao $L0§. PODUK SLOVENCEM ki e kočsjo naseliti u Ameriki, 904. RVA NEMŠKA VADNICA, 86*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. I SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, Am vesan , $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja. fi.no vezan $8.00. ( SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR 80 4. ; SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 494. SPRETNA KUHARICA hroiirsva-no 80*. VOŠČILNI LISTI, 30*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN, NOVE ZA VERE, 594. ZBIRKA LJUBAVNTH PISEM, 994 zabavni ur lAun brvgs JIM NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA m NEDOLŽNOST PUGAJARA 0 POVELIČANA 994 NEZGODA NA PALAVAN«, 99* NIKOLAJ »DiJSKI, M* OB TIHIH VEČERIH. Im 92.99. OB ZORI, 194 ODKRITJE AM1WTKE, 494 PAVT.THA, 294 PARIŠKI ZLATAR, 86A PESMARICA "GLASBENE CE" fino vHssns «LN. POTOVANJE V LELEPUT, 994 POSLEDNJI MOHEKANBC, 99 PRAVLJICE (Majar,) >9* PRED NEVIHTO, 86* PREGOVORI, PRILIKE, i04 PRI SEVERNIH SLOV AMIS. princ Evera, m PRIPOVEDKE, r sveski B$4 PRST BOŽJI, IS* POD TURŠKIM JARMRM, 999 Man ČRNI JURLJ, $6.66. CERKVICA NA SKALI, 16*. CESAR FRAN JOBIP, 86*. CESARICA ELIZABETA 18*. CIGANOVA OSVETA 8$*. CVETENA BOROGRAJBKA, 46* CVETKE, 86*. C AS JE ZLATO, 88*. DAMA S KAMELAMI, «L88. DARINKA, MALA ČRN6GORKA, m. DETELJICA trsk kranj- skih bratov, 18*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 69*. DOMA IN NA TUJEM, 89*. DVE ČUDOP9LNI PRAVLJICI, ELIZABETA, 36*. ENO LETO MED INDIJANCI, 86*. ENO URO DOKTOR, iefaigm. 86*. ERAZEM PREDJAMSKL li* ERI, 20*. EVSTAHTJA, 16* TABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 86* GEORGE STEPHENSON, s»- lesni e, 40*. GOLOBČEK EN KANARČEK, 18*. GOZDOVNIK, 2 zveaka aknpaj 79*. GOČEVSKI KATEKIZEM, 29*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKL 26* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vsaaos sku-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 19$ skupaj $6.50. HELDEGARDA, 29* HEDVIGA, BANDITOVA STA 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 29* IZ AN AMI, mala Japonka, 29* IZDAJALCA DOMOVINE, 864 IZGUBLJENA SKECA, 38* IZIDOR, pobožni kmet, 39* ILET V CARIGRAD, 49* JAMA NAD DOBRUfiO. 3ft* J ARO MIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 svsskov, a- metno vesano, vsak svenk 91.66. KAKO JE IZGINIL GOBD, 86* KAKO PO8TANEMO STARI, 46* KAR BOG STORI JE VSE PSAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 66« KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 30* MAKSIMILJAN I., eesar mskikan- ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZA zveski skupaj MALT SVEZNALEC, 39* RIBIČEV SIN, 19* RINALDO RINAUONI, 96* ROBINSON, broftmn, 66* RODBINSKA SREČA 49* RODBINA POLANEŠKTH, 8 82.69. ROKOVNAČI, narsdaa fen 498 ROARSKO ŽmJEMJE, 99* RUSKA JAPONSKA zveeksv 75* SANJSKE BUKVE, 8ENILIA, 15* SITA, mali SKOZI ŠIRNO DfDUO, 98* SLOVENSKI ŠALJTVEC, 8 sveaka po 20* SPISJE, 16* SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 86* STANLEY V AFRIKI, 88* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATTKA, 794. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 994 SV. GENOVEFA, 29* SV. MOTBURGA 36* SREČOLOVEC, 39* SVETA NOČ, II* ŠALJIVI JAKA 8 sv, vsak p* 88* Šaljivi SLOVENEC, 79* S PRESTOLA NA MOREŠČR, 89*. ŠTIRI POVE8TT-, 86* TEGETHOF, slavni admiral, 99* TIMOTEJ IN PTLEMON, 89* TIUNG LING, 39* TISOČ IN ENA NOČ, 61 rraakov •6.56. TRI POVESTI GROFA TOJOTOJA 40* _ \ TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiiea broširana |8.89, 9s« vs-sana $9.06. v DEIJU JE REŠITEV, 39* VEN ČEK PRIPO VESTI, 86* V GORSKEM ZAKOTJU, 86* VOHUN, 90* VRTOMIROV PRSTAN, 89* V ZARJI MLADOSTI, 86* WTNNETOU, rdeči g—tli«i>aii fcH svedri, 91.09. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, §94 ; ZLATA VAS, 35* ! ZLATOROG, 9L96. ZMAJ IZ BOSNE, 66* j Z OGNJEM IN MEČEM, RR IfENINOVA SKRIVNOST, 39* ŽALOST IN TKKLJ1, «*. OPOMBA Narettem denarno vrednost, poštni aakaaniei aM kak. Poštnina je pri le viteta. ar važno ZA SLOVENSKE PAJLMXEJR! Valed zahteve ae kterih njahm u ročili smo zopet v Ljubljani število pravih domačih k#8, ktere imamo sedaj v fk>fi, in mi dolge po 70 in 66 eo. Na razpolago imamo tali domaČe brasilne k'sist (esAi) ter klepalno orodje. Ker je bilo leto« vprašanje pm Um blagu tako veliko, da nismo izvršiti vseh naročil, svetujemo onim, da se i« sedaj preskrbe 1 onodjem aa prihodnje poletja. ;n pišite na: % FRANK 8AKSER 00„ 88 Oortlandt St., Nov Tsrk, M. T. mi* ZA KADILCE f Prodajam cigaretni tobak poštnine prosto ^o sledečih cenah: Mittelfsiner Tur- kiscaer 26 h (drsjeener) po IS ct. Fi Hercegovina 34 h. (sipcener} po 17c*. Posebne cene sa proda jajce. / Zalega avstrij. toenip. iu h err. tobaka A. Logar, 26 E. 119. St., New York. n Zdravju najprimernejša pijača je ^♦LEISY PIVO 'i. ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmeia. Bid; tet'<> naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno koribt, kikor luct« • tet"- st svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L,el.sy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsel> uo^sin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tr«rnlkar-ju 6102 St. C!»lr **• kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. i JFNAKI, ma 89*, 86* ANDREJ AVSTRIJSKI neves. 79*. AVSTRIJSKA EKSPEDICUA. BARON TRENK, 89*. BfiLORAJSKZ BISER, 16*. BENEŠKA VEDEteVALKA, BOŽIČNI DAROVI, 16*. BUCEK V STRAHU, 86*. BURSKA VOJSKA, 86*. BOJTEK V DREVO TEZ, 16*. CAR IN TESAR, 86* ČRNI BRATJE, 99*. VI- 82 Cortlandt Street, Podružn Ica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., New York, N Y CLEVELAND, Ck Kalno za rojake, 69.86. MARIJA, HČI POLKOVA, 81 MARJETICA, 60* MATERINA ŽRTEV, 60* MATI BOŽJA Z BLEDA, 164 MTKTiOVA ZALA 40* MIR BOŽJI, 61.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 86* MLADI SAMOTAR, 16* MLINARJEV JANEZ, MRTVI GOSTAČ, 98* MTTČENIK3, A Aftsse, ves. 92.98. NA INDIJSKIH OTOCIB, 99* NAJDENČEK, 39* NA PRERIJI, 36* NARODNE PESMI, ftrsvnik, 8 ski, vea. vsak po 98* NARODNE PRIPOVEDKE, t ki, vsak po 89* NASELJENCI, 86* NASELNIKOVA HČI, 88* NAŠ DOM. Zbirka povesti 86* ^sjsntnri' Vsak ki nameravajo potovati v staro domovino 2 doD»ius 4 brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere tedneg^ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod n&»!«>-vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime pamika it aa* odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, pr«U-en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdit pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat iu vse potrebno ukrene za prti>ag€ ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne oi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandf in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zek važne za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepancv \ ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagoicvt veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pr» dajo brezdušnim oderuhom, kteri spelje j o ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo vairvc >* koristno. Denarje pošiljamo hran laica. Nikdar se še ni čnlo. da bi de na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. v*a*» nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kx& ; _ _ __ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k pestaa luica. Nikdar se še ni čnlo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes *>*©<£ krat ču;e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl .ve hranilnice a/ ^ jiluice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obre»>* ud dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. flvslrfjsKI denar kupujemo in proda)amc dnevnem kurzu. Ako potuje} v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjafi in kupi? ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izpiač«. nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem o* vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc He mm Imateli v staro domovino kom« K* ko pooblastilo poslati, obrnite se m nas, mi vam ceno in brzo postreže mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi ktcrr vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije avo^c vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti ko se domu vrne. PKo si namenjen leno, otroke, ali pa i«iuc nike, ter prijatelje v AmerT ko vzeti, potrebujei človeka kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni 9£ zanesljive ni nas, ker bodeš najpošteneje iu najbolje postrežen. Mi zastc> pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči mo .ujalte sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako >0« nimajo nobenih zaprek. Na naselniŠkezn ondo {£11» Island: služimo jim vedno v najboljAo pomoč* - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice - Spljet, Celovec sprejema vloge na knjižice in na te- M I Oj koči račun ter je obrestuje po čiatih^B-1 jo Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. NaS zastopnik za Zjediqeae države je tvrdka FRANK SAKSER CO., Cortlandt street, New Vorlc. Spljet, Celovec In Trst in Trs t • Delniška glavnica ■ IC 3,000.000, - - Rezervni fond • K. 300.000. . /