Ntjv«2ji sloven**i dnevnik v Združenih državah Velja s« m leto - • • $6 00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I J List . slovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily fcl tile United States. Imfld every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, YSLMF0H: OOBTUUfDT 3876 Entered as Second Class September 21- 1908, at the Post Office at New York, N Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COETULNDT 287« NO. 205. — STEV. 205. NEW YOKK, WEDNESDAY, SEPTEBTBEB 1, 1926. — SREDA, 1. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV MED MADŽARSKO IN JUGOSLAVIJO BO KMALU DOSEŽEN SPORAZUM Madžarska je baje pričela uglajati pot za dogovor z Jugoslavijo. — Admiral Hcrthy "upa in je prepričan, da bo kmalu zopet uveljavljeno staro prijateljstvo." — Opozicija nudi podporo. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 31. avgusta. — Iz-vanreden pomen pripisujejo tukaj prikritim načrtom Jugoslavije. Omenil jih je admiral Horthy, madžarski regent, v svojem včerajšnjem govoru ob proslavi 400 letnice bitke pri Mohaču, ko je prešla Madžarska za več kot eno stoletje pod turško vlado. dokler niso bili Turki zopet poraženi na istem polju leta 1 687. Baje je pritisnil pečat oficijelnega odobrenja na politiko zbližanja med obema prejšnjima sovražnikoma. To politiko so započeli diplomatje na obeh straneh zadnjo pomlad. Admiral Horthy je pripomnil, kako je turška invazija dolgo časa združevala Madžare ter "njih južne sosede*' kot brate v orožju. Obžaloval je tudi njih poznejše ločenje ter rekel, da upa in da je prepričan, da se bo kmalu vrnilo staro prijateljstvo in stari sporazum. Južni sosedje, katere je omenil, so brez dvoma Srbi, kojih številni so se preselili proti severu ter pomagali Madžarom pri Mohaču proti Otomanom. Časopisje pozdravlja stališče admirala Horthy-ja ter je prepričano, da bo imel govor admirala za posledico izpremembo v zunanjem političnem položaju, ker se bo kosala opozicija z vlado v podpiranju pro-srbske politike. V kolikor je prizadeta Madžarska, značijo izjave Horthyja prvo spravno kretnjo Madžarske napram enemu njenih sosedov, ki so profitirali vsled razkosanja madžarskega kraljestva. Izza sklenitve trianonske mirovne pogodbe je obvladovalo madžarsko zunanjo politiko slavno geslo: — "Ne, nikdar!** S takim razpoloženjem so dosti pripomogli k izo-liranju dežele ter prispevali k takim patriotičnim izgredom kot je bila zarota za ponarejanje frankov. To razpoloženje je še vedno priljubljeno n a Madžarskem, a ministrski predsednik grof Beth-len je iskal v zadnjem času bolj pozitivno politiko. V7 značilno odkritosrčnem govoru je povedal pred kratkim svojim rojakom, da bo postala Madžarska vazal ali Rusije ali pa Nemčije, če ne bodo mogle manjše podonavske države uravnati svojih sporov. Prvotno bodrilo za zbližanje pa je prišlo iz jugoslovanske, ne pa z madžarske strani. Jugoslovanski zunanji minister Ninčič je pričel že na marčnem zasedanju Lige poizvedovati glede razpoloženja Madžarske. Jugoslavija je storila od takrat naprej največ v tej zadevi, in Madžari so bili mnenja, da je to posledica želje Belgrada, da si zagotovi svoje severne meje, da bo imel proste roke v Solunu. Sedaj pa je uredila Jugoslavija solunsko vpra- j regulacije preprečile izbruh nere-šanje ter obnovila svojo zvezo z Grško. i dov TzJavil ie nadalje, da je pi- * • ■ * T l •• i i ketiranje v masah sicer postavno Madžari so manj jezni na Jugos avijo kot na o- | dovoljeJnCf da pa predstavlja neke stale svoje sosede, deloma iz rešpekta do vojaških j vrste ustrahovanja in da je ustra-kakovosti Srbov, deloma pa vsled dejstva, da so .tovanje nepostavno. madžarske manjšine v Jugoslaviji manjše kot dru- trod. Izjemne odredbe prati štrajkarjem. Obljube novega grškega diktatorja. Angl. poslanska zborni- Kondilis je obljubil scci ca je podaljšala odredbe sprejete ob izbruhu premogarske stavke. — Voditelji premogarjev iznova razmišljajo o miru. jalistične reforme. — Njegovo ugotovilo na sovjetski novinarski u-rad je ipovzročilo presenečenje v diplomatic-nih krogih. TjOXDOX. Anglija, 31. avpu- ATENE, Grška, 31. avgusta. — sta- — Angleški premogar.ski Precejšnje presenečenje je bik> spor. ki traja že 123 dni. je bil povzročeno v diplomatičnih kro- včerfoj zopet predmet razprav. Po- gih vsled ugotovila generala Kon- sebni sestanek parlamenta je dilisa, novega grškega diktatorja, bil sklican, da avtorizira nadalje- naslovljenega na zastopnika ofi vanje pomožnih -regulacij, ki so cijelnega sovjetskega novinarske- bile uveljavljene ob pričet k u zad- ga urada. nje generalne stavke. Danes pa se | General Kondilis je objavil, da bo vršila splošna debata jrlede ne bo ostal le še nadalje predse«!- NEBR0J LASKIH URADNIKOV JE IZGUBILO SfeUŽBE Občinski uradniki v Italiji so izgubili službe. — Dekret fašistovskega kabineta je postavil na njih mesta imenovance centralne vlade. — Podeštati bodo kontrolirali zadeve občin. — Občinske volitve odpravljene. premogovnega položaja. Medtem ko je parlament razmišljal o sredstvih in načinih, kako vzdržati red tekom prekinje-nja obratovanja, se je bavil s stavko samo iz vr Se valil i svet premogarske federacije. Komitej je moral razrrflšljati prvič o izjalov-ljenju poskusa ppemogarjev, da otvorijo vnovič pogajanja z delodajalci ter o predlogu finančnega ministra "Winston Churchilla, naj sestavijo premogarji sami predloge za uravnavo. Komitej se je moral tudi pečati z značilno odločitvijo premo-garjev v Nottinghamshire, da naprosijo narodno eksekutivo, naj jih oprosti obljube, da ne bodo o-tvorili krajevnih pogajanj za lira v na v o. A. J. Cook, nekoč glavna ek-streinistična postava v eksekutivi premogarjev, ki pa je postal sedaj precej zmeren, je prišel v direktni konflikt z Herb. Smithom, predsednikom federacije. Kljub nik sveta, temveč da bo ostal tudi voditelj narodne republikanske stranke, ki bo igrala aktivno vlogo pri prihodnjih volitvah. . Njegova stranka nima nikakih fašistovskih tedene in če bo zmagal pri volitvah, bo uveljavil policijske, socijalne in demokratične reforme, ki bodo obsegale ob-dačenje kapitala ter olajšanje davčnega bremena za revne sloje. 0 svoji splošni politiki je rekel, da bo sieijalistična. Nobene izpremembe ni pričakovati v grški zunanji politiki, koje namen bo nadaljevati stike z vojnimi zavezniki, miroljubno uravnati diferenco s sosednjimi državamii ter živeti v sporazumu s sovjetsko Rusijo. Zanimivo je dejstvo, da je dobila komunistična stranka od vojnega ministrstva dovoljenje, da? ima sestanek pred uradi stranke. \ Velika ljudska množica se je zbrala ter sprejela resolucije, ki zahtevajo formacije republikanske izvrševal ni h uradnikov na njegovo stran. Konferenca delegatov bo sklicana v četrtek zjutraj, da odloči o zadevi. Dvomljivo je vsled tega. če bo mogla delavska stranka j staviti kake nove predloge tekom povratku kakih 30,000 mož na de-j ljudske vlade, obstoječe iz strank lo ni bil Smith pripravljen na j levice, proste volitve, obdačenje brezpogojna pogajanja. Večina j kapitala, zmanjšanje življenskih je stopila ; stroškov, zatrtje nepostavnili špe-j kulacij. kaznovanje onih, ki so od-| govorni za diktaturo, popolno prostot dela. organiziranje begun-eev, povišanje plač in osemnrni delavni dan. Slično demonstracijo s« skušali današnjega dne. Voditelji premo- j uprizoriti tudi v Solunu, a razpr-garjev so brezupno razdeljeni, in! Sila jo je policija v spremstvu od-včerajšnji sestanek so baje znači- delka kavalerije. la v glavnem medsebojna očita- Demonstracija v Atenah je bi-n ja j la prva komunistična demonstra- 8 est a nek parlamenta, ki je biliclja dobro obiskan, je pokazal tudi j nasprotstva med dvema kriloma liberalne stranke, kojih eno vodi Lloyd George, drugo pa lord Oxford in Asquith. Formalni razkol pa bo prišel na dan. ko se bo sestal parlament k svojim rednim zasedanjem. Sir William Hicks, minister za notranje zadeve, je priporočil v poslanski zbornici sprejem izjemnih regulacij. Izjavil je, da so te izza nveljavljenja diktature. Obe deželi sta seveda še daleč narazen, a sta dosegli stadij odkritih izražanj razpoloženja, kar po-menja dobro znamenje za mir v centralni Evropi. Prijeta bančna roparja. ~ VAN BUREN, Ark.. 30. avgusta. — Brata George in Matej Ki-mes se nahajata težko ranjena v Crawford okrajni jetnišnici. Priznala sta baje, da sta se udeležila roparskega napada na dve ba nki v Covington, Okla. in da sta smrtno ranila na begu Perry Chiieulaia pomožnega šerifa. Oba handita bosta procesirana, kakorhitro bosta okrevala. Cene živil neprestano rastejo. WASHINGTON, D. C., 31. avgusta. — Podrobne eene 42 glavnih živil so poskočile v letu. ki se je končalo 15. junija, za tri odstotke, kot je izračunal šatistič-ni urad delavskega departmenta. V primeri z letom 1913 so postala živila dražja za več kot tri in šestdeset odstotkov. Kronprinc pomagal plavaču z denarjem Prejšnji nemški kronprinc je baje pomagal nemškemu peku, ki je preplaval Angleški kanal v 12 urah in pol. — Sam ni imel dovolj denarja za drugi poskus. Španski častniki se upirajo Riveri. Glasi se, da so zapretili artilerijski častniki s silo v protest preti dekretu, ki se tiče napredovanja v službi. — Ministrski predsednik je zanikal __ zadrege. DI.. T ... ____KIM, Italija, 5 I. avgusta. — Včeraj je fašistov- HENDAYE, Francija. 31. av-(ska vlada odpravila izvolitev občinskih uradnikov gusta. — Konflikt med španskimi potom ljudskega glasovanja, ki je bilo dovoljeno iz-' artilerijskimi častniki ter inini-'^ C« L:i i . 1 07A . v • 1.. strskim predsednikom, Primo del 1 ^ . JG bll° leta 1870 ustanovljeno italijan-R i vera, traja še naprej. sk° kraljestvo. V odgovor na j.ret njo. da bo Ta izprememba je bila izvršena na ta način, da ministrski predsednik odpustil iz je sprejel svet ministrov pod vodstvom Mussolini- službe vse one. ki so protestirali, '„ J^l . 1 ^ - - - proti vladnemu dekretu za napre-iJa dekret' S katerim se je razširil podeštatski Sl-dovanje v službi potom izvolitve, s^em za vsako mesto, trg in vas v Italiji. Ta sistem mesto potom starosti, so odgovorili artilerijski častniki s pretnjo, da se bodo poslužili sile. da ohranijo svoja mesta. Kralj Alfonz si prizadeva izogniti se vsakemu nasilju. Prav posebno noče žaliti artilerijskih častnikov, ki so mu bili najbolj zvesti. Položaj smatrajo skrajno resnim. Vojni minister, ki bi morali odpotovati v Galicijo, je ostal v Madridu. Domnevajo, da bo ministrski predsednik Primo de Rivera. konečno sprejel kompromisno formulo. LONDON. Anglija, 31. avgusta. Poročila Reuterjevega poročevalca iz Madrida pravijo, da so poročila. ki krožijo v inozemstvu ter se tičejo zadreg na Španskem, popolnoma neutemeljena. V odgovor na vprašanje v poslanski zbornici je rekel zunanji minister Oli .mberlain. da ni dobil nobenega potrdila časnikarskih vesti iz Gibraltarja, da so bile prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze s Špansko. Nobenega ugotovila ni podal glede položaja na Španskem, vendar je par rekel, da lahko španske oblasti same zavarujejo interese angleških podanikov na Španskem. PARIZ. Francija. 31. avgusta. Havas brzojavka iz Madrida pravi, da so govorice o zadregah na Španskem popolnoma neutemeljene. General Priiuo de Rivera je izjavil. da vlada na Španskem absolutni mir. Izjava ministrskega predsednika je bila podana v odgovor na poročila, priobčena v londonskih listih, da je položaj na Spanskeni skrajno resen. obstaja že sedaj v 1341 krajih, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev ter nadalje v mestih, katera smatrajo za zdravilišča, ter v potresnem ozemlju. Nekako 1 700 krajev je prizadetih vsled novega dekreta. Izvzeta sta le Rim in Napol j. Rim bo o-stal pod posebnim tipom administracije z gover-nerjem, dočim bo Napolj pod vlado visokega komisarja. Nobeno teh dveh mest pa nima izvoljenih uradnikov. — Ugodni način, s katerim so sprejeli podeštatski sistem, — se glasi v izjavi vlade pri objavljen ju dekreta, — kaže, da je narod prepričan, da je izbira administratorjev avtonomnih skupin, mest in provinc, potom splošnega ljudskega glasovanja preživela svoje dni in da je treba staviti na mesto volilnega sistema, ki v večji meri odgovarja modernim razmeram. Prvi dekret glede podeštov, ki je bil sprejet februarja meseca, jee bil baje poskusen. Uspeh v majhnih mestih je prepričal vlado, da je sistem iz-vedlj iv v vseh občinah. Nadaljni vzrok za sprejem sistema je gladkost, s katero bo posloval skupno z novo sindikalno organizacijo, s katero nameravajo tesno spojiti administracijo občin. To bo nudilo centralni vladi dva dohoda k kontroli, direktnim in indiraktnim potom. V mestih, ki imajo več kot 20,000 prebivalcev, bosta pomagala podeštatu dva podgovernerja ter odbor, kojega obseg bo v soglasju z važnostjo mesta. Člani odbora bodo imenovani ali od prefekta občine ali pa od ministra za notranje zadeve iz seznama, katerega bodo predlagale priznane sindikalne organizacije. celo zlomil prejšnji rekord. Princ mil je vrjel ter poslal takoj dovolj Veliki stroški lepotiče-nja j ženske v vedno večji meri teh : sredstev in da dajejo prednost do-i mačim proizvodom. ; Izdcdali so tudi barvila? za I?t-WASHINGTON. I). C.. 30. av- se v vrednosti poldrugega milijo-gusta. ^ Šminke, praški in druga 1m dolarjev, [olepševalna sredstva za mlade. Tragična smrt igralke. GLENDALE. CaV. 30. avgusta. Oblasti iščejo J. Alvin Wyckliffa. pisatelja, ki je obdolžen oboja svo je žene. Magarete "Wycklife. Tvot poroča policija, sta se zakonska močno sprla, ko sta sedela v avtomobilu. Wvckliffe je baje naenkrat spustil avtomobil v tek ter skočil ven. dočim je vozil avtomobil naprej. Njegova žena je tudi skočila iz voza ter padla pri tem tako nesrečno na tla. da si je raz bila glavo. Zakonska, ki sta bila poročena šele dva meseca, sta se baje neprestano prepirala. CALAIS. Francija. 31. avgusta Ernest Vierkoetter, najnovejši premaga lee Angleškega kanala, ki je porazil celo rekord Trude Ederle. se mora zahvaliti za svojo zmago prejšnjemu kronprineu. Kot je izjavil Vierkoetter včeraj zvečer, je varčeval več let. da iz-polnj svojo najbolj vročo željo ter preplava Angleški kanal. Spravil pa je skupaj le toliko denarja. da je zadostovalo za en poskus. katerega je vprizoril dne 24. avgusta. Že je videl pred seboj v daljavi angleško obal. ko je moral, popolnoma izčrpan, opustiti poskus. Ves potrt je hotel že od pot o vati. ko se je spomnil na kron princa, ki je znan kot dober šport nik. Pisal mu je ter mu zagotovil, da bo gotovo preplaval kanal ter denarja. Viekoetter je star 25 let,! priletne in stare zastopnice nežne- j pek po poklicu ter že več let moj- *l)o!a- katera so izdelali v Zdru strski plavač. ženili državah tekom zadnjega le-; ta. predstavljajo vrednost skoro poldrugega milijona dolarjev, kar pomenja prirastek devetnajstih odstotkov v dveh letih. Vse kaže. da se poslužujejo Železniška nesreča. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. BFENDS AIRES, Argentina. 31. avgusta. — Tri osebe so bile ubite in 25 jih je bilo ranjenih tekom kolizije dveh vlakov v Palermo. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^-ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni .do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji • Lire Din. 500 .... $ 9.45 Lir .. ---- 100 .. .... $ 4.20 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir .. .... 200 .. .... $ 8.10 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir .. .... 300 .. .... $11.85 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir .. .... 500 .. .... $19.25 Din. .... 10,000 ____ $183.00 Lir .. .... 1000 .... $37.50 Za poSiljatve, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakaztya p« brzojavnem pismo Izvršujemo v najkrajl ralunamo zrn stroške $L—. ter Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolar. Je? ▼ Jugoslaviji in Italiji maša kakor •ledi :za $25. ali manj! znesek 75 een-ter; od $39. naprej de $30«. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje trote po pi- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Plume: COBTLANDT 4687 Ne\V York, Ni \ m \ \ i GLAS NAHODA, 1. SEP. 1926 iS «> GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by BLOYBmC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of boaeo«« of the corporation and addresses of above officers: 82 Ccrtlmndt Boroqgh of Manhattan New York City, N. Y. G L A 8 NARODA" ____"Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Shi eelo leto velja Hst ma Ameriko in Kanado ____...,$6.00 Za pol leta —_______...____________$3.00 Za Sštrt leta __________________£1.50 Za Neto Fork ta eelo leta $7.00 Za pol leta ____.....------------$3.50 Za inozemstvo ta eelo leto ~..$7.00 Za pol leta ____________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. SPOMENIK JEKLU I fe Dopiai bre® podpisa rn osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __________ najdemo naslovnika. _^^^ "GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 2876• ŠKOFOVI SPOMINI Ljubljanski nadškof objavlja v ljubljanskem "Slovencu" svoje spomine iz Amerike. Prav dobro opisuje — seveda le eno plat. Gospodje, ki so mu bili neprestano za petami in ob strani, mu pa niso dali topnih informacij. Najbrž niso imeli dovolj časa. Tako je naprimer nadškof zapisal, da ima mesto Chicago slovenskega župana. To je velika pomota. Cikaški župan ni Slovenec. Niti slovenskega poko-lenja ni. j Najbrž se je Koverta po Oh i nagi tako šopiri!, da ga je škof smatral za župana. Novke iz Jugoslavije srnimmmmm&imk mšim ■mšm Na razstavi v Philadelphiji vzbuja vobeo pozornost spomenik, ki predstavlja jeklarsko induct rijo. Novice iz Slovenije. SE JK i . — - . Pod imenom "sejk ' si predstavljajo ameriške ženske uzor moške lepote, kreposti in dobrote. Njihov ideal je šejk. To čudno modo je uvedel pokojni igralec Rudolf Valentino, ki je v par vlogah nastopal kot "šejk". Ženske so videle Valetina ter se zaverovale v šejke. Kdo in kaj je šejk ? Šejki so glavarji nekaterih arabskih plemen. Žive v šotorih ter se nikdar ne kopajo. Umazanec se jih na debelo drži. Njihova najljubša jed je kuhan riž, na gosto pomešan s česnom. Kiža ne jedo z žlico ali vilicami. Kar z roko sežejo v skledo ter ga v umazani pesti stlačijo v primerno kuglico, katero pogoltnejo, ne da bi jo prežvečili. To so samo nekateri običaji šejkov v katere so ameriške "dame" tako strašno zanorjene. Želimo jim dober tek — "damam" in šejkom. MEHIKA Katoliške organizacije v Ameriki hočejo po vsej sili pregovoriti Ooolidge-a, da bi povprašal mehiško vlado, kdaj bo vrnila mehiškim katoliškim cerkvam zaplenjeno lastnino in kdaj bo zopet dovolila katoliškim duhovnikom v Mehiki tako besedo kot so jo imeli tekom zadnjih stoletij. Po ovinkih se ni še nikdar nič dobrega in trajnega doseglo. In bas mehiško zadevo hočejo razvozljati po čudnih ovinkih. Mehiški katoličani protestirajo proti Callesu; protest je bil poslan v Rim ter se je izpremenil v ogorčenje; rimsko ogorčenje je bilo sporočeno ameriškim katoliškim organizacijam v obliki odločne zahteve. Katoliške organizacije so pa opomnile Coolidge-a na nekako boljševiško nevarnost, ki preti Mehiki in obenem Združenim državam. Coolidge lepo molči in ribari v bistrih newyorških potokih. Vse kaže, da se bosta morala Calles in Vatikan sama pobotati. Calles pravi, da ne bo odnehal. Bo moral pa Vatikan. Saj je na svoja stara leta že NČkrat. Mussolini je najlepši vzgled nemoči in nestanovitno- Jakob Zalaznik umrl. I'mrl je v Ljubljani v starosti 72 let popularni in ugledni ljubljanski obrtnik Jakob Zalaznik. Z njim je legel v grob eden najboljših in najbolj simpatičnih zastopnikov delovnega ljubi janskega meščanstva, ki si je z marljivostjo. žilavostjo in solidnostjo ustvaril cvetoče podjetje. Pokojnik je bil rodom i/, Vrz-denca pri Horjulu in se je v mladih letih izučil v Ljubljani pekovske obrti. Kot ambieijozen človek je hrepenel, da postane čimprej samostojen gospodar. Že leta 1S8-1 jo ustanovil lastno vzorno pekarno v Miličevi hiši na Starem trgu ter jo adaptiral v svoje svrhe. Razširil je pekarno s slačiearno in si približno pred 2~> leti uredil tudi kavarno, vse v istih prostorih, ki so po svoji domačnosti znani sirom Slovenije. Jaka Za laznik je bil znan narodnjak, na-prednjak in dobrosrčen družabnik. Rojaki so ga dolga leta eenili kot izvrstnega pevea in posestnika lepega liričnega tenorja, prijetnih višin in izdatnosti. Pel je še pri nekdanjem čitalniškem zboru., bil od leta 1KS4 odbornik in podpredsednik "Slavea" ter je leta 1819 ustanovil tudi pevsko društvo "Ljubljana", katero je vodil dokaj let. Preko 40 let je bil član Sokola. Udeleževal se je navdušeno mnogih izletov po domovini ter bodril narod s ssvojo pesmijo. Xa izletu liubl janskega Sokola pred 35. leti v Celju je vzbujal s svojo orjaško postavo rešpel-t celjskih fanatičnih neraškutarjev in Nemcev. Dasi je hodil po mestu sam. se ga nemškutarske tolne niso upale napasti. Narodna društva so našla pri njem vedno odprte roke. ubožni Kaka je izgledal Beograd za časa, občinskih volitev. * . . . Neki tujec, ki je prispel na dan občinskih volitev z aeroplanom v "^Beograd, je vprašal svoje znance pred kavarno "Moskvo"': "Kako je to. tla so ljudje dane:; tako dobro razpoloženi — Odgovorili so mu : "Danes je prepovedano točiti alkoholične pijače. Zato so se mnogi prav pošteno na-pili". Kes je izgledalo ko Kosančiču, Ivanu Horva'u. Ivanu! P,od j i, Gabrijelu Abramu, Ivanu j Kokainska in ponarejevalna afe Petku. Stanku Mariču. Jakeb" ra v Zagrebu. Zoren, Antonu (Jrašiču. Alojzije t Zagrebška policija je dala novi-Pnvliničn, Ivanu Reiehu in ' r 'i-1 na r jem glede znane kokainske in te. Vse partije so polagale veliko važnost na agitacijo z avtomobili. Avtomobili so igrali na dan volitev vlogo tankov za časa vojne. Marsikak strankarski nasprotnik videč, kako se njegovi politični nasprotniki lepo komodno vozijo v avtomobilih, je -vzkočil v na protniški tabor. aretiranec Josip Kazun pa je izpovedal. da so ponarejali tihotap ci tudi denar ter da se je nahajala njihova delavnica v Bjelova ru. Na podlagi te izpovedi je našla policija v l»jelovaru faktično delavnico ter zaplenila stroj. 3f> komadov ponarejenih dvodinark i si priprave za falzifieiranje dolarjev in šilingov. Ker se je nahajala delavnica v hiši mizarja Mirka Šolarja, je aretirala policija tudi njega. Nadaljna preiskava je ugotovila. da so v afero zapleteni med driijrim tudi urar in falirani dra-•rnljar Iltigo Sehmnrin. neki ld-berg in nadzornik bjelovarske policije Jnraj Vtikaš, ki je o stvari že davno vedel, je pa ni hotel prijaviti. Zato so bili aretirani tudi vsi ti ljudje ter odvedeni v Zagreb. Preiskava je dalje-ugotovila, da je dajal dr. Mrvoš falzifi-katorjem predujme, ki znašajo skupno 16.000 Din. ter razne kemikalije kot eiankalij. srebrni nitrat itd., ki so jih rabili falzifi-katorji za posrebrenjc falzificira-nega kovanega denarja. Vsled nerodnosti enega od aretiran cev je bila razkrita še druga delavnica za ponarejanje denarja, ki so jo imeli falzifikatorji v ulici Nad Linom. Dr. MrvoŠ odločno taji, zagovarja pa se jako nerodno, pravi J na primer, da je posojal Kralju in' drugimi denar iz gole dobrosrčnosti. Kralj svojo krivdo priznava. Izgovarja se. da se je bavil s ponarejanjem denarja zato, ker je kot bivši kaznjenec že davno iz-j ključen iz človeške dražbe in ker je bil radi svoje tuberkuloze brez zaslužka. Kar se tiče eu Magdičii odnesel za filf*3 Din razne boljše obleke, perila in drugih potrebščin. Delavci so bili popolnoma "opljačkani" ter jim je ostalo le to. kar so imeli na sebi in kaka malenkost. Strašna smrt v mlatilnem stroju. V Št. Petru pri Mariboru je bila 18-1 etna Lizika Bohel zaposlena pri mlatilnem stropu. Pri deln ie stroj deklico zagrabil za kito in ji potegnil glavo med zobovje koles. Nesrečna deklica je obležala z zdrobljeno lobanjo na mestu mrtva. Himen. Poročil se je v Ljubljani mag. pharm. Janez Kristan z Nado Go-etiša uradnico čekovnega urada. JUGOSLAVIA IREDENTA Za bodočnost reškega pristanišča in tržišča delajo sedaj z vso svojo silo vsi dijaki pa so izgubili z njim enega; ^^ Minister Mluxxo je j svojih najplemenitejših dobrotni-1 poslugal pri sprejemu v trgovski j kov. Posebno ljubezen je gojil do, zbornici dolge pa že dosti znane lova in je bil med lovci naravnost pritožbe 0 llcu„odncm stanju re. t popularna osebnost. Ko so mu ^^ prometa TzPogona mT1 bi_ pred leti omagale noge, so ga na ]a spomeniea M prosi nwjne po. lovišča vozili in na stopisca nosili ■ ^ za razvoj Reke Ministcr j Pred dvema letoma je pričel ... ... , . • ,r u J . obljubil, da izroči spomenico Mus- akutno bolehati na sladkorni bo- ..... . . . , . bkuiiiu "« . soliniiu, ki jo bo pazno precital. lezni, kateri je sedaj podlegel. ^ ... ' Vlom na Mivld. ponarejevalske afere obširne informacije. Kot znano, vrši policija povso-di nad vsemi javnimi lokali nadzorstvo. Tako so opazili detektivi že pred poldrugim mesecem v zagrebški gostilni Baršič v Vino-gradski ulici sumljivo družbo, v kateri so se nahajali med drugim tudi znan ponarejevalec nov-čanie Josip Kralj, invalid Anton Alar in bivši železniški uradnik Rožo Stilinovič. tu pa tam pa tudi zobozdravnik dr. Mrvoš. Policija je družbo strogo nadzorovala ter je, ko so se pojavili nedavno v prometu falzifikati dvodinark, vse člane, z ozirom na to, da je zahajal v družbo znani ponarejevalec denarja Kralj, aretirala. Strogo zaslišanje je imelo nepričakovan uspeh. Alar. pri katerem je našla policija 150 gramov kokaina, je izdal, da je dobil kokain od dr. Mr-voša, Stilinovič pa je izpovedal, da je bil nedavno z nekim Kliče-kom v Parizu, kjer sta prodala neki ruski kneginji za 1*2 tisoč 500 dinarjev kokaina. Kokain je dobavljal dr. Mrvoš. Neki drugi Po cesti je šel dostojanstven gospod ter videl v jarku desetletnega paglavca ki je strahovito trpinčil mladega mačka. Nek aj časa ga je osorno gledal, toda paglavec se ni zmenil zanj ter neusmiljeno vlekel mačka za rep in ušesa. V gospodu je zavrela sveta jeza. Jezno je zakašljal in dvakrat udaril s palieo oh tla. Paglavec je pa kar naprej tr-pinčd mačka. — Hej ti i — je končno vzklik-j nil, ker se že ni mogel več premagovati. — Ali boš pustil mačka ali ne ? Paglavec se mu je poredno za-režal ter kratkomalo odvrnil - — Ne! Oosporl je spoznal da ne more z malopridnežem ničesar opraviti. Sam pri sebi je zavzdihnil • — ta pokvarjena mladina ! Vzgoje ji manjka, vzgoje! Naglas je pa zaklieal ter zapre-til paglavcu s palico: — Ej. fant, jaz bi bil rad tvoj oče . . . Poglavee se je odkašljal. pljunil in odvrnil: — Go ahead mister, moja mati je vdova . . . O Radiču se zadnji nie ne sliši . . . Najbrž se je skril pred povodni jo. Sicer se pa v Jugoslaviji t°Hfer šele jeseni začno . . . Vršila se delal, pot je hila pa ra. dolga. Na cesti je srečal viii ške»a brat- je velika zabava in I rojak je imet dolgo pot doma. strojev in drugih pan se ^e priprav za ponarejanje denarja t]0i;,a ,|n| ter falzifikatov samih, so posebno! posrečene matrice iz mavca za fa-' tor ml| potožil: brieiranje 50 dolarskih novČanic,| — T{1 potj pr| ni koT1(,n n„ ki bi delale vsaki državni tiskarni ■ Strašno težko mi j»- hoditi do-čast. Tudi dvodinarke so izborilo mov falzificirane. Avstrijski šiling jej, vinski bratec ga je potola/il: manj posrečen. | _ Tudi meni je težko, strašno Po mnenju policije so izdali težko. Jaz sem tudi oženj en . . . falzifikatorji v promet vsega sku- ^ pa j samo okrog 50 dvodinark. od | katerih se nahaja večji del že v j Današnji otroci so od vraga, rokah policije (v prometu jih u- Vsako stvar temeljito pretidari.'o tegne biti samo še 8). Šilingov, in si ustvarijo svoje sklepe, ki ni-ponarejevalci najbrž še sploh niso1 so kar tjavendan. spravili nobenih v promet.* Preiskava se nadaljuje. Nesreča pri kopanju. Zadnjič so povedali malemu fantiču, da mn je mati zbolela, da leži v postelji in da j'* klicala zdravnika. — O. že vem, kai je — j'j odvr-Josip Kosec, dijak srednje teh-'^ _ A]. .. bn mm] knpjrj Q ... nične šole v Zagrebu, se je kopal ^^ nH bom ^ jfjz dobn v Gospodarice vem kopališču ob malega bratca Savi. Pri odmoru se je naklonil na ograjo pred kabino Jugoslovanskega Sokola, ki se je zrušila.j Xoprcsta7in pišejo o športu in Dijak je pri tem padel tako [ vežbanjn. Ce je ženska predebela, se mora srečno, da si je zlomil desno roko Prepeljali so ga v. bolnico. dosti gibati in premikati, pa bo izgubila mast. Vsak dohtar ii bo SLUŽBO DOBI Slovenka srednje starosti, ki želi to povedal. Gibanje je najbolj^ dober dom in zna kuhali, prati in sredstvo za izgubo masti. .Te že pospravljati v privatni hiši. Po- morda res. toda ne v vseh slnča- jasnite kaj ste voljni delati in kaj zahtevate na "Zakonski par", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 2.3.4) * "GIm Naroda", najv^lji Na Mivki je zgrajena večja delavska baraka, last zidarskega mojstra Ivana Slokana. V baraki stanuje sedaj 13 delavcev, ki so čez dan zaposleni pri raznih zidarskih delih. Obenem imajo zidarski delavci v baraki shranjene svoje potrebščine, obleko, perilo in druge predmete, kakor tudi denar v kovčegih. Vhod v barako zapirajo lesena vrata z navadno ključavnico. Te dni se je prvi povrnil z dela zidar Ivan Horvat. Začudil se je, ko je našel vrata barake odprta in ključavnico razbito; a se bolj ^je bil presnecen, ko je videl v notranjosti barake velikanski nered. Konzul Host-Venturi piše >.n go- i vori o nedostatkih, ki jih treba J ^ odpraviti, in priporoča obzirc. ki jih Reka brezdvomno zasluži. Na! sedežu fašija je Host-Venturi rotil ministra, da naj vlada podpi*i "Reko. kakor je pričela od sr'de lanskega leta. Obljubljal je s strani Rečanov absolutno disciplino, iskrenost in zvestobo. Rečani raj-še poginejo, kakor da bi izJp.li svojega sijajnega voditelja. . . Ali \>o kaj pomagalo? > Sedanji položaj bolniške blagajne v Trstu premotriva visoki komisar Riccci. Mnogi zahtevajo nujno intervencijo, ki naj prinese pristno faši-stovsko vodstvo v to važno institucijo. Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. Frank Sakser State Bank 82 Cortlaaat Street : : New York, K. T. jih. Kaj pa tiste ženske, ki ima io podbradek? Nihče ne more rei'i. da ga ne gibljejo ža vsaj po pet-njast ur na dan — nekatera se v spanju — pa jim vendar no?e izginiti. Rojak je premišljeval -. — Sam . ne vem, kako bi ustregel svoji že-' ni: ali bi ji kupil za pet centov kendija, ali bi ji pa obljubil nov ' klobuk ? Iz Španske poročajo, da so se začeli tamošnji artilerijski eastni-ki puntati. ^ Puntajo se proti Primu de Ri-veri. Ne zahtevajo lepših uniform, niti odlikovanj, niti časti. Edino-le boljšo plačo zahtevajo. Ob slabi plači se namreč tudi patriotizem neha. Nemec, ki je preplaval Angleški kanal v dvanajstih urah, je dobil denarno podporo od bivšega nemškega kronprinca. Bivši nemški kronprinc sc jako zanima za plavanje. Tudi sam je dober plavač, če se pomisli, da se že izza leta 8" vzdrzuje na površju. ..... GLAS NARODA, 1. SEP. 1926 ssese Češki Robinson v polarnih krajih. Jan \Wlzl nadaljuje svoje pripovedovanje. — Dolgo m in blodil po plenih pustinjah in ko sem proti večeru dospel na grič, sem zagledal pred seboj eno t Utrli redkih va.->i, ki so popolnoma odrt* za ne od kulturnega .sveta in o katerih ostala Ktttiija še danes nima pojma. Prebivalci te va.si no govorili starodavno ruščino. Prvič v svojem življenju sem videl, kako spretni in utrjeni >o prebivalci teh samotnih naselbin. Njihove hišice nekoč zelo lepa, toda sedaj sta bila sliki nepopisnega trplj^Ja- 0-kov nista nosila, pa tndi sicer ni-,sta imela na .sebi skoraj ničosar. Od njunih trtjlek so ostale samo krp«'. Bila *ta tako .*irornašno oblečena, da .sem .se čudil, da nLsta med |>otjo zmrznila. Oba «ta imela iz morske trave spletene hlače, noge ovite s starimi krpami, okrog pasu pa drevesno skorjo. Pod to obleko seveda ni bilo o perilu (Juha ne sluha. Ko sem ju vprašal, kdo jima je naredil to obleko, sta mi i SPOMIN NA JAPONSKI POTRES zgrajene iz mahu, ki ra»te na pripovedovala, da ksta si napravila ldače sama. cunje sta pa dobila v samotnih vaseh. Popisala sta mi svoj beg in vse, kar se je potem zgodilo. Nihče bi ne verjel, ako bi ju ne videl na lastne oči. Oba sta upala, da se ju usmili kaka ribiška ladja, s katero bi mogla pobegniti na ameriško obalo. V daljni SSibiriji pa popotnik ne naleti samo na begunce in politične kaznjence. Pojavljajo se namreč tudi drug načini človeške krutosti. O tem sem se prvič prepričal. ko sem prispel v bližino naselbine Vladimira nad Oliot-skim morjem. Sel sem počasi po obali in pokul z bičem nad glavami ..svojih zvestih spremljevalcev — severnih jelenov, veseleč .se, da zopet vidim morje, ki je varnejše in dostopnejše kot ]K>t skozi pragozd. Naenkrat je skočil iz .skalnate votline črn mož- Cim me je zagledal, se je ustavil in zaklical: Halo! Tudi jaz sem zaklical "halo!" in vprašal črnca, kaj liočc. Profil me je. naj stopim ž njim v skalnato votlino. Približal sem vhodu ter zagledal Še štiri može, ki so sedeli pri ognju. Vsi so bili nagi. Vprašal sem črnca, zakaj so v/J v Adamovem kostumu in kaj počenjajo. Odgovoril mi je. ,la so mornarji z neke ribiške ladje, ki je lovila v Ohotskem morju kite. Ker so kitolovci zelo grdo ravnali ž njimi, so se siromaki u-prli in pobegnili. Pri tem je ka-jK'tan zaplenil vse njihovo imetje. Ostalo jim je samo to, kar so imeli na sebi, a tega je bilo presneto malo. Kmalu se jim je raztrgala obleka in čevlji, na ]>ovra-tek ni bilo misliti in tako se se morali skriti v .»kalnato votlino, kjer so v največji bedi čakali rešitve. Eskimi so jim prinašali o_ .-.tanke svoje skromne hrane in tako so se za silo preživljali. I>va *ta bila Finca. eden Francoz, eden Anglež, črnec pa j«» bil iz portugalske Afrike. Vsi so hoteli na lahek način obogateti in zato .^o vstopili v .služl»o na ribiški ladji. Dal sem jim funt čaja in pol močvirju -Mah .sc nareže v obliki kvadratov in zloži kakor opeka. Med mah polože drobne palice in povežejo vse skupaj s krepko travo tako, da hišice lahko kljubujejo strašnemu sibirskem vetru ki piha neprestano od Ledenega morja. iStrehc so koničaste, kakor na .starih zvonikih, ognjišče je narejeno pod zemljo, od koder vodi dimnik |kk1 streho tako. da je zrak v izbi dokaj čist. Običajno pa stanujejo prebivalci takih vasi skupaj z živino. Imajo namreč mnogo ovac in koz. Obleke si delajo iz živalskih kož. »Splošno žive slatiše kot -Mongoli. Napram tujcem so zelo prijazni in gostoljubni. Pripovedovali so mi, da »o potomci političnih kaznjencev, ki so biLi v pradavnih časih osvobojeni, vendar .se pa niso smeli vrniti iz Sibirije. Oženili so se s kozaškimi dekleti. Njihove žene so bile lene. Pečale no se večinoma z mletvijo drevesne skorje, iz katere so |>eklc kruh. Drugače m? pa za go»j>odinj-Mvo niso brigale. To .so bili zadnji belokožci. ki sem jih srečal na potu |»r*»ti iteringovemu zalivu. Ko sem d»**pel do r«'kc Sv. Lovrenc, srni sklenil tri dni počivati, da iz_ ! poimm zalogo živil. Konja sem moral že prej zamenjati za dva severna jelena, ker sem se bal, da mi ga podnebeje in mušice ugonobe-Predim sem prekoračil reko, sem pre.Jcrbd, da sta »<• jelena dobro napadla. Tundra jiuia je nudila obilo krme. pa tudi jaz Min pridu«) trgal travo in jo spravljal v vrečo, da bi imela jelena kaj jesti. ko pridemo v pustinjo, kjer ni nobenih rastlin. Kinalu nato sem prekoračil reko in krenil ob skalovju proti izlivu. Tu ni bilo tundre in zato sem moral krmiti jelena s travo, ki sem jo iniel v vreči. Pot se je vila neprestano med reko in .strmimi skalami, llodil sem dolgo, pre-dno sem prišel do odprtega morja. Na zadnjem ovinku reke .sem opazil pred seboj dva neznanca,. „ .. . .... . . .. , • vreeiee moke. vec jim pri najbolj- ki .-•* p«-a>: pomikala naprej' . / i . ,kl po 'i>ti poti. Dohitel sem ju in DUH BRATA JOHANESA Danskim oblastim, osobito policiji, sta delala zadnje čase veliko preglavice spiritist instalater Fog in njegov medij, gospa Anderso-nova, ki sta zdravila ljudi s pomočjo duhov. V april« so ju aretirali in obsodili na občutno denarno globo, toda spiritista sta odločno izjavila, da ne mislita o-pustiti svojega človekoljubnega delovanja. Obljubo sta držala ta-! ko točno, da so ju morali te dni iz-nova aretirati in odpeljati z mesta Adense. kjer sta ogrožala življenje in zdravje lahkovernih ljudi. policijo, kateri pa se ni posrečilo, da bi razjasnila ta misterijozui slučaj. Nekoč je izginil v Londonu na zagoneten način deček, ki se jt» ijr-ral s svojimi tovariši na cesti. — Deset let ni bilo o njem noben« vesti. Končno je prišla od angleške misijonarske družbe senzaei-jonalna vest, da je neki indijski svečenik tik pred smrtjo priznal, da je odnesel dečka, ki se je igral v londonski ulici, ker mu je bil zelo všeč. Dečka so pozneje res našli. Izkazalo se je. da je živel s svečenikom več let v podzemeljskem skrivališču. Sličen slučaj se je pripetil v Manehestr- ker je brez sledu izginil neki deček, ž njim pa tudi Fog trdi, da govori iz Anderso* novo duh znamenitega zdravnika.' ki .i" stanoval v isti hiši. UNDERWOOD^* UHDtKWOOD. N Obletnice strašnega potresa se spominjajo Japonci z molitvami in verskimi cerimonijami Slika nam predstavlja obrežje reke Su-mida, kjer je izgubilo življenje 32,000 oseb. SILNA EKSPLOZIJA PRI BUDIMPEŠTI Po trianonski mirovni pogodbi, ki TroruUka za&mkfc reg. ▼ pat. ar. S&r. dr. Slaven že več kot 50 let 4 t/ Glejte za trornlik« znamko 8I1>K0. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE RECALIJE, PREKORAM NICE, TRO-QOJNICE, ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 55% ceneje kot drvgod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST. CONEMAUOH. PA Bivši cesar Kari Ilabsburg Zadnji je že več let mrtev iu sniva svoj večni sen v tuji zemlji, ka- mor se je zatekel potem, ko so mu j bali' da spravijohanes0v duh bol nico na oni svet vzeli prestol in prodali krono. — Spomina nanj so se otresli vsi narodi bivše monarhije, samo Madžari ga ne morejo pozabiti. Sedaj d *na na ;oj vpra • mlado i, da duši> vprašal od kod prihajata. Odgovorila sta mi, da prihajati iz Srednjega Kolint.ska in tla & ta name-Alja.sko. Nato M a me »ala, je-li sem videl ženo z možem. Odgovola zadnje dni ni»etn videl še in vprašal neznanca, namenjena dotični mož Neznanca .sta mi odgovorit ujeta mož in žena po po kateri sem prU|>el jaz. j na ie bila hčerka nekega ' ši volji nisem mogel dati. Ob ljubil sem jim. da opozorim nanje riL>ke oblasti ter se napotil dalje proti Vladimiru. Z GLAVNE SKUPŠČINE MEDNARODNE ZVEZE LIGE NARODOV rila. razorožitvene komisije, a spretni poročajo iz Tihanvja na Madžar-madžarski diplomati so jo znali j skem, da pripravljajo ondotni le-kljnb temu razviti v eno največ-j gitimisti veliko spominsko svečanih tovrstnih podjetij v Srednji j nost, združeno z legitimističnimi Evropi. Opremili so jo tako. da j manifestacijami. Kdo je 11a Mad-bi jo mogli preko noči razširiti na i žarskem prepričan legitimist in dvojni obseg in njeno produkcijo j Habsburgovco. pa najbolj kaže sestava prireditvenega odbora, nad katerim je prevzel pokrovitelj-stvo madžarski kardinal in kn«»zo-škof dr. Czernoch. s katerim dela roko v roki tajni svetnik budim-peštanske vlade «rrof Szeehenv. Legitimisti nameravajo te dni blagosloviti zvon kralja Karla z napisom: — Molite k Rogu. častite kraljp in .ljubite domovino! — V zvon je vdelan relijef pokojnega Karla Habsburga ter zadnje besede, s katerimi se je poslovil od svojega sina : — Kakor sem jaz žrtvoval svoje življenje, žrtvuj ga tudi ti za blagor tvojih narodov. — Pod temi besedami se nahaja madžarski grb. Zvon je zelo velik, tehta 16 meterskih sto-tov in se njegovo donenje čuje 25 kilometrov naokrog, kar seveda še daleko ni zadosti, da bi segal od enega konca Madžarske do drugega, a kaj šele čez madžarske meje! rti p Rada niči T ž njo. Oba sta hotela po-na Aljasko. Daleč naokrog ravnimi j*>krita x .snegom 111, n o zaljubljenima be. a ni bilo nikjer ne duha ep Na skupščini se je obravnalo . t tudi manjšinsko vprašanje. Pred-tnika. njen mož pa pol-1 . .. . ... ... .. J . , . , .. .-»ednik skupscine Dichinson je IužIhmi v ženski kazuil-1 , . . . ,. . .. predlagal, da i»e sprejme resolu-ivnik *e je zaljubil v .. . . , icija, po kateri so vse države ob u ker je m hotel pasti-1 , . , J ... . i vezane skrbeti za narodne manj- »inaffal iKitiegniti m od- „. . . ... . sine in spostovati njih narodnost. Proti tej resoluciji so nastopili delegati Braizilije, znani Mello Framo, Romunije in seveda Ita lije. Zla.sti OMtro italijanski zastopnik minUter Giannini, ki je izjavil, da so pač manjšine obsojene na smrt. da je to -zakon zgodovine in da se tega ne da preprečiti. Ostala skui>ščina pa ni .soglašala z mnenjem teh treh delegatov- Veudar pa je jasno, da se Italija na vse to ne bo ozirala in da se tudi ne ozira, temveč, da je njena trdna namera, da izvede .j»opolno denacionalizacijo našega aivlja v Italiji. Tako tolma či Italija prijateljski pakt z Jugoslavijo. »m se s sanmi eez zaliv, ki je bil takra! pokrit z debelim ledom in ko sem prišel na drugo »tran, sem zagledal pred seboj eskimaško naselbino Tu sem o tal več dni in dočakal prihoda omenjenih zaljubljencev. E-skimi ,so ju prijazno sprejeli in j>ovabi-li, naj ostaneta pri njih dotlej, dokj«' r m pri>|>e v zaliv ribiška ta morala biti Sac tal Midy . hitro pomaga Kralj incognito v Zagrebu. Zagreba poročajo, da je kralj ODVAJANJE Aleksander prispel v najstrožjem Mdo * dy" ineognitn v civilni obleki v Za čuvajte M pen«, greb, kjer se je mudil dve uri J potem pa se z avtomobilom vrnil Naprodaj t v«eh o, , - lekarciUi. J JDieo . celo potrojiti. Tvorniea je zato ponos vseh Madžarov in glavno u-panje onih šovinistov, ki še vedno računajo na revanžo. Nekega večera je zadela muni-eijsko tvornico katastrofa, ki je ena največjih, kar jih pomnijo v Srednji Evropi. Iz dosedaj neznanega vzroka se je vnel smodnik, ki je povzročil strahovito eksplozijo. Okrog 30.000 kg smodnika je zletelo v zrak in v par sekundah je bila v plamenu skoraj polovica ogromne tvornice. ki zaposluje normalno ogromno število 3500 delavcev. Učinek je bil grozen. V sosednih vaseh se je razrušila cela vrsta liis, mnogo kilometrov naokrog so bile poškodovane strehe, vdrta vrata, pobite ve šipe. Tudi v Budimpešti sami je počila cela vrsta šip. Prebivalstva v Budimpešti in okolici se je lotila silna panika, ki se je še povečala. ko so se razširile vesti, da je v Csepelu več sto mrtvih. Alarmirane so bile vse požarne hrambe iz Budimpešte in okolice, ki pa niso mogle intervenirati, ker je bila strahovita vročina in se je bilo bati. da bodo eksplodirali še na-daljni objekti. Side drugega dne opoldne se je požar toliko polegel, da so mogli gasilci, ki jih je podprlo vojaštvo, prodreti na otok in rešiti še ostala skladišča smodnika. Prvotne vesti o velikih človeških žrtvah so se izkazale k sreči za pretirane. Res je več sto ranjenih, a kakor po čudežu ni bil nihče ubit. Ogromna pa je materijal-na Skoda. Že škoda v tovarni sami je velika, še večja v okoliških vaseh. kjer se je radi razstrelbe porušilo mnogo hiš. Par ljudi je od strahu znorelo. Vzrok katastrofe še ni ugotovljen. Strokovnjaki so mnenja, da se je smodnik vnel sam, čemur je krivo baje slabo vreme. Zopet drugi govore, da je bila katastrofa povzročena po atentatu, in dol-že nekateri komuniste, drugi pa celo Čehe. Preiskava se nadaljuje. pri čemur pa je malo verjetnosti, da bi mogla priti do konkretnega rezultata, ker je eksplozija zabrisala vse sledove. Policija se je začela zanimati za ta originalni način lečenja. Preiskava je dognala, da je bila Jo-hanesova praksa zelo razširjena. -Tohanesov duh je imel celo svoj sanatorij, ki sc imenuje "Nada svetlobe7'. Duh brata Johanesa se veda ni imel od lečenja nobene koristi, pač pa sta imenitno služila medij in njegov trgovski zastopnik Fog. Oba je policija izročila sodišču. KRADNJA OTROK ČUDEN SLUČAJ ZAKONO-L0MSTYA Londonski sodni dvor je izrekel te dni čudno sodbo. Ladv Cri-stabel RusseL, rojena Hart, ločena soproga lion. Johna Russela, najstarejšega sina in dediča earla of Ampthill je tožila svojega soproga lia priznanje legitimnosti svojega štiri in polletnega sina Geoffreya in plačilo alimentaci-je- — Lord Russel je poročil gospodično Cristabel llart. ki je bila takrat izredna krasotica, pred 6 leti ter se dogovoril ž njo, da zakon ne sme biti konsumiran. Faktično je živela originalna zakonska dvojica v lordovi palači v Londonu v ločenih sobah. Ko pa je dobila mlada gospa pred štirimi leti in pol kljub temu sinčka, se je dal lord Russel od nje ločiti, češ, da je prelomila zakon ter da otrok ni njegov. Lady Russel je vložila cililno tožbo na sodno ugotovljenje legitimnosti sinčka ter tožbo te dni — dobila. Stroški senzaeionelnega štiri leta trajajočega procesa so nai >li dosedaj, kot poročajo angleški listi, na 50 tisoč fimtov šterlingov. Zadnje čase so vzbudila v mnogih odličnih angleških rodbinah v«;liko ^azburjen.V grozilna pisma v katerih neznani zločinci pišejo, da odnesejo in ukradejo njihovo deco. ako jim ob določenem času starši ne pošljejo visoke odkupnine. Ker je bilo neki rodbini dete res ukradeno, je prišla policija do zaključka, da se je organizirala tudi v Londonu zločinska tolpa, slična onim, ki strahujejo večja ameriška mesta. Ti zločinci zahtevajo cesto po 2000 angleških fun-, tov za ukradeno dete, in roditelji običajno rajši plačajo to visoko odškodnino, kakor da bi pustili svoje dete v roparskih rokah. V Londonu se pa tudi dogaja, da izgine dete, ne da bi zločinci zahtevali odkupnino. V zapad-nem delu Londona je sedela nedavno neka pestunja in se zabavala s pletenjem nogavic. Pred njo je stal voziček z dojenčkom. Mimo je šla lepo oblečena dama, ki se je približala pestunji in sedla na isto klop. Igrala se je z detetom in spraševala pestunjo, kako ji je ime, odkod je in kako se počuti v službi. Končno jo je prosila, da bi smela peljati njenega varovanca po parku na sprehod. — Pestunja je dovolila, a ko se je čez nekaj časa ozrla, ni bilo o dami in detetu ne duha ne sluha. — Cez nekaj dni je policija prestrašenim roditeljem vrnila dete, toda brez vozička. Dete je prinesla na policijo neka kuharica, ki je povedala svoje ryie in izjavila, da je srečala med potjo v kino neznano damo z otročiekom v naročju. Dama je stopila k nji in jo prosila, naj vzame malčka za hip v naročje, eeš, da mora stopiti v bližnjo lekarno po steklenico mleka. Kuharica je vzela otroka in čakala pol ure, toda dame ni bilo od nikoder. Končno je odnesla o-tročičk« domov ter čakala, da se roditelji oglasijo. Ker se nihče ni 'oglasil, ga je prinesla sama na Grozdje! Grozdje! Grozdje! To je že peto zaporedno lete, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našhn blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja 111 se prepričajte. Naša prva trgatev se jc že začela. WALTER PREDOVICH naslednik BAKULICH PREDOVICH CO. 216 California Fruit Bldg., SACRAMENTO, CALIF. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom 66 R A R I S 99 KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parnika. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Pozor rojaki! V»log SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter »kane $3*00« Slovenic Publishing Company fi Cortlandt Street ft*w Tork, M. T. i'j'if'Ll..-. . . ■ . . .. ^.. <-zr- _ ' -----—— =— GLAS NARODA, 1. SEP. 1926 AVSTRALEC BOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NAHODA" priredil O. P. 23 (Nadaljevanje.) Dosedaj se ni posebno zanimala za to, a sedaj se ji je zdela stvar naenkrirt'«elo važna. Dagmar se ne sme na noben način zve-zati z možem brez poremoženja. Kot je bil položaj, je obstajala zanjo in ujewi 'hčerki le ena rešitev iz zadrege, namreč da bogato poroči Dagmar in Loto. Ta misel je elektrizirala gospo Heleno ter oživila njene življenjske duhove. Gospa. Helena pa je bila toliko pametna, da ni črhnila zaenkrat, niti besedice o tem, kar jo je navdajalo. Poznala je "posebnost" svojih hčerka, kajti na ta način je imenovala odločni značaj Dagmar in Lote ter ni hotela vzbuditi njene "trme" s predčasnimi namigovanji. Nato jc vprašjvla Dagmar mater, če hoče iti ž njo v vrtno dVo-rano, da pogleda, kako je njen mož na mrtvaškem odru. Tedaj pa se je stresla gospa Helena in njen obraz je dobil trd. odporen izraz. — Ne, ne, nočem ga več videti. Preveč mi je prizadel, ker me je pustil brez pomoči v teh strašnih razmerah. Tega mu ne morem oprostiti. — je rekla nervozno. Sestri sta prebledeli vspričo čustvene surovosti, ki je odsevala iz teh besed. Spogledali sta se, ker sta se sramovali svoje matere Nista pa hoteli siliti vanjo. Ko so sedele nato skupaj, je morala Dagmar še enkrat podrobno poročati o njenem pogovoru z Jansenom in pri tem je krepko ]K>gnala kal upanja v srcu gospe Helene. Ko je zaključila Dagmar svoje poročilo, je rekla mati živahno: — To jc res ljubeznjivo od gospoda Jansena. Prav imaš, Dagmar, zelo smo mu dolžne hvalo. Upam, da mu ne bo nikdar žal, da nam je pomagal. Lota je zmajala z glavo. — Ne, mama. ne izgleda kot človek, ki hi mislil danes tako in jutri drugače. Vedno sem že imela dobro mnenje o njem ter se zanimala zanj. * Zamišljeno je zrla gospa Helena na svoji dve hčerki. Razmišljala je o tem, da bi bilo mogoče v najslabšem slučaju pridobiti Loto za to partijo, če bi ne bila Dagmar pripravljena. Na vsak način jo je treba istotako upoštevati. — Tako, ti si se že zanimala zanj, — je rekla. — O tem nisem jaz ničesar vedela. Ustnici Lote sta se stresli. — Namenoma nisem pokazala to nikomur. Vi ste se od prvejja početka norčevali iz sina rokodelca in ti celo enkrat rekla: — Če se ga pogleda, duha človeku mizarski lini. — Meni pa je vedno ugajal v svoji ponosni možatosti in veselilo me je, da ni skušal, kol se jc tukaj splošno domnevalo, vrniti se v zaključeni krog, katerega so izprva stvorili proti njemu. Niti najmanjše prilike ni nudil, da bi ga odklonili. Sedaj pa, ko smo v zadregi, jc edini človek, ki se je zavzel za nas. To je cel mož. Ce vzame našo stvar v svoje roke, potem bo pač v najboljših rokah. Gospa Helena je bila nekoliko v zadregi. — Cuj. Dagmar. Lota je vsa navdušena za gospoda Jansena. — Prav ima. mama. On je občudovanja vreden človek. V sploš-neh pa me moraš izvzeti iz svoje sodbe, Lota, kajti jaz se nisem nik-uar norčevala iz gospoda Jansena. Lota je objela svojo sestro. — Ne. ti ne. Ti si sploh preveč odlična v svojem mišljenju, da bi se mogla norčevati iz človeka. Tebi tudi nisem prikrivala, da mi Avstrakc ugaja. Smehljaje je pogladila Dagmar roko Lote. — Vedno jc napravil dober nt is name. Šele od tedaj, ko sem se seznanila ž njim. pa vem. da je kmetavs le v najbolj plemenitem pomenu besede, mož. ki ni zmožen podlega mišljenja. Na vsak način pa smo mu dolžni veliko hvalo. — Na vsak način, Dagmar, Res mi je žal. da ga nisem dosedaj zadostno upoštevala, — jc pritrdila gospa Helena. Iz besed Dagmar je povzela, da bi ne bilo posebno težko pridobiti Dagmar za eventualno snubitev Avstralca. — seveda pod pogojem. da si ne dala preveč resno zmešati glave od barona Korfa. je imela v svojem srcu kakne resne občutke glede Korfa, potem ga ne bo pustila, vspričo svojega značaja. A* takem slučaju bo morala v ospredje Lota. kljub svoji mladosti. S kritičnimi očmi je premerila gospa Helena svojo najmlajšo 1 čer. V zadnjih par mesecih se je presenetljivo razvila. Ni izgledala kot da je stara šele sedemnajst let. Tako je poteklo jutro za gospo Heleno v prijetnih sanjali glede bodočnosti. Njen površni duh se je krčevito oprijel novo vzbujenih upanj. Ni hotela misliti ua strašno, ki jo je čakalo. * Točno ob dvanajstih je dospel Ralf Jansen v grad. Služabnik, ki ga je prijavil, jra je odpeljal na povelje gospe Helene v salon, v katerem se je nahajala s svojima hčerkama. Dame so oblekle žalne obleke, ki so dospele iz mesta in še vedno lepa mati se je nahajala sredi svojih mičnih hčera. Ko je vstopil Jansen. je Dagmar vstala ter mu šla par korakov nasproti. Zapazila je. da je nekoliko v zadregi ter mu skušala na takten način olajšati položaj. Prijazno mu je ponudila roko. — Dobrodošli, gosjxnl Jansen. Pripovedovala sem materi in sestri o vaši velikodušni ponudbi. Radi bj se vam zahvalili. Ali vas fmem predstaviti ? * Priklonil se ji je in iz njegovih oči jc sijala sreča, ko je zopet stala pred njim. Dagmar ga je odvedla k materi in sestri ter ga predstavila. Gospa Helena mu je prožila svojo roko z ganljivo otožnim smehljajem. — Žal i bog, nam jc šele sedaj usojeno seznaniti se z vami, go--pod Janšem Radi bi storili to že poprej. Vidite, da sem zelo ginje-ua vspričo vaš« ljubeznjive ponudbe. Kako naj se vam zahvalim? Z gr«*tšnzno varnostjo mu je prožila roko na tak način, da ni mogel niti malo dvomiti, da mora roko poljubiti. Kljub lahni zadregi pa se je obnašal tako neprisiljeno, da bi noben človek ne zapazil male negotovosti. Dagmar je vselilo, da »e je tako dobro uvedel in ko je vprašaje zrl r njene oči, je čital v njenem pogledu, da se je pravilno obnašal. Lota mu je istotako podala roko. Stresla pa je njegovo tako odkritosrčno, d« ni moprel biti v tem slučaju v dvomu, da je s tem zadostil svoji družabni dolžnosti. Pri tej priliki se je naučil, da mofft poljubiti starejši, \uirfuono ženski roko,, diielm n! to Sin mestu pri mladih damah. * • V j HENRY FORD IN WILLIAM B. STOUT HIK«Y KILLca, WASH. D. C. Slika nam prikazuje Henry Forda (na levi) in inženirja AVilliama B. Stouta. ki je napravil načrte za male Fordove aeroplane. — Upam, milbstljiva gospa, da se danes nekoliko boljše počutite in da boste zmožna dati mi potrebno pismeno polnomoč, — je rekel Ralf, ko je sedel na stol na povabilo gospe Helene. Gospa Helena je zapazila pogled, katerega je vrgel Jansen na Dagmar. Kal upanja je takoj zrasla v čedno rastlinico. — Danes se, hvala Bogu. nekoliko boljše počutim, in za to se moram zahvaliti deloma gotovosti, da smo našli v vas močno, moško varstvo. Misel, da mi ne bo treba več odgovarjati gospodom, ki so me včeraj napadli na tako nezaslišan način, da se hočete vi pogajati ž njimi, me je pomirila na čudovit način. Vi veste, kakšen težak udarec nas je zadel in da stojimo usodi nasproti brez moči. (Dalje prihodnjič.) Al. Kokelj: ' ~ Iz arhiva ruske revolucije. Konec. Ta manifest se je nemudomn naznanil armadi. V Petrogradu so pozneje generalu Aleksejevu zamerili, ker je dovolil, da se je ta carjev manifest razglasil potem, ko je bil car že odstopil. Car se je dolgo mudil, nazaduje P« je 1? odšel s svojim spremstvom na vlak, da bi se odpeljal. Toda delegati, poslani iz Petro-grada, niso pustili, da bi se vse spremstvo odpeljalo s carjem. V številu onih, kateri so bili izgnani iz vlaka, so bili: minister dvora, grof Frpderiks, dvorni komandant Vnjkpv in admiral Nilov. Carju so to naznanili, a on je zamahnil z roko in rekel: — Njihove zahteve je treba izpolniti, zdaj delajo, kar hočejo. Po nastopu nove vlade je minila prva perijoda revolucije: zdaj pa je nastopila druga, daljša perijoda : uglobljenje revolucije. Agitacija v vojski se je bolj in bolj širila. Njen voditelji so bili v Petrogradu v svetil delavskih in vojaških deputatov, a nekateri so bili tudi v novi vladi. Delali so na to. da bi iztrebili iz armade ves starorežimski red. predvsem disciplino, ter da bi jo zamenili z re vol uci jonarno disciplino". V vseh delih armade so se sestavljali komiteti, ki so vzeli vso oblast v svoje roke. Disciplina se je rušila, uboji oficirjev in generalov so bili na dnevnem redu. — Armada je bila v razsulu. Petrograjski svet delavskih in vojaških deputatov je poslal celi armadi telegrafično povelje, katero je v korenini izpodkopalo vSo disciplino, ker je odpravilo oficirski komandni sestav kot oblast nad vojaki. Pri sestavi tega povelja sta bila udeležena tudi general Potopov in "senator" Sokolov, katerega so vojaki pozneje ubili. Nova vlada je zanikala udeležbo pri izdanju tega povelja, a ni ga tudi prepovedala. Zato je armada sprejela to povelje kot ukaz vlade in to je bil prvi vzrok popolnega razsula. Rodzjanko se opravičuje in dokazuje, da tega povelja ni izdala Duma, ne komitet Dume in ne vojni minister Gučkov. Gučkov je bil šele potem imenovan ministrom. ko je bilo to povelje že izdano. Najbrže so zviti boljše viški a-gitatorji. da bi bilo več uspeha, izdali to povelje kot povelje vlade in vojnega ministra. V noči od 14. na 15. marca je bilo to povelje tiskano v ogromni množini iztisov na ukaz sveta delavskih in vojaških deputatov in je bilo takoj poslano na fronto. Rodzjanku je povedal general Barkovskij. da so njegovi vojaki dobili to povelje v mnogih iztisih iz nemških okopov. Leta 1S1P je v Parizu izšla knjiga "Ruska revolueija". V tej knjigi ( piše ,T. Goldenberg, eden glavnih | članov sveta delavskih in vojaš-| kih deputatov, takole : — Povelje je bilo potrebno. To ni redakcija Sokolova. To je iztrag eno-gla sne volje sveta delavskih in vojaških deputatov. Ta dan. ko smo napravili revolucijo, smo spoznali, da če mi ne uničimo prejšnje armade, bo armada zadavila revolucijo. Mi nismo kolebali: izbrali smo poslednjo in na ženijal-ni način smo porabili vsa potrebna sredstva. — Iz službe je bilo odpuščenih o-krog sto generalov in višjih oficirjev. ker jim niso zaupali. To je bila huda operacija za časa take vojne. Vsled tejra se je nered še pomnožil. Ker je novi minister 'Gučkov uvidel, da ne more preprečiti razpada armade, se je odpovedal svoji Časti. Njegovo mesto je prevzel Kerenskij. Da bi armada še vendar nekaj ustavljala sovražnika, je nova vlada pošiljala na fronto "vojne komisarje". kateri naj bi vojake zopet navdušili za vojsko. Toda ti komisarji so malo poživili disciplino v armadi. Vojaki so naprej pobijali oficirje, generale in tudi komisarje. Na jugozapadni fronti so ubili kozaki koi|isarja Lin-deja. ki je strogo nastopal in je res hotel napraviti red in generala Hiršfelda pod pretvezo, češ. da je Nemcem prodal svojo pozicijo za 40.000 rubljev. Kakšni ljudje so lahko postali komisarji, razvidimo lahko iz naslednjega vzgleda. Kerenskij je predstavil generalu Brusilovu. ki je bil po Alekseju vrhovni poveljnik armade, nekega kapetana Ka-linina kot komisarja za zapadno fronto. General Brusilov se je pozdravil z novim komisarjem in ga je vprašal, kje da je začel SA'ojo službo. — Pri neki konjski bateriji. — Ste li dolgo služili v njej ? — Malo več kot eno leto. — A kje ste služili potem? Komisar je preeej dolgo molčal. nazadnje pa je odgovoril: — Nikjer. Brusilov: — Knko to. nikjer? Kje ste služili, ko ste zapustili baterijo ? — Obdolžen političnega prestopka wm bil v ječi in potem v izgnan st vn. — A kako, da ste zdaj kape-tan? — Po revolucji sem se vrnil domov in sem bil imenovan kapeta nom. — General Brusilov k temu ni imel kaj pripomniti. Imamo vzglede, da je Kerens-kijeva vlada večkrat bolj ustrezala boljševiškemu svetu, delavskih in vojaških deputatov kot pa vodstvu armade, ki je delalo in se žrtvovalo za domovino. Naj navedem. ' P en slučaj. Generalu Lukomskemu so prinesli poročilo, da se v vlaku, ki je prišel iz Petrograda na postajo Mogliev, pelje praporščak, kateri je vso pot agitiral in delil btSjševiške letake in da je namenjen na južnozapadno fronto. — General je telefonično ukazal, da naj se vlak ustavi, praporščak a-retira, uvede preiskava in preišče kupej. v katerem se jc peljal. Preiskava je potrdila vse, ker mu je bilo naznanjeno. — Aretovani praporščak ni bil nihče drugi ka-kok Krilenko, poznejši prvi vrhovni in glavni komandant bolj-ševiške armade. Pri sebi je imel eelo balo samih hujskajočih letakov. Ko ga jc. general Lukomskij obiskal, mu je pokazal "mandat" petrograjskega sveta delavskih in vojaških deputatov. General jc to naznanil vrhovnemu poveljniku { Brusilovu in sklenilo se je, odvesti. Krilenka v štab jugozapadner fronte ter ga nemudoma izročiti] sodišču. V Petrograd se je o tem; telegrafično poročalo, in sicer ra-! di tega, da bi se opozorilo vlado J na pogubno delovanje sveta delavskih in vojaških deputatov. — Rezultat tega telegrama je bil popolnoma nepričakovan. Vojno ministrstvo jc zahtevalo, da se Krilenko pošlje v Petrograd. Tam so ga seveda pod vplivom sveta delavskih in vojaških deputatov izpustili brez kazni na svobodo. Iz tega zgleda je razvidno, da je Kc-renskijeva vlada sama sebi tla iz-podkopavala, zato ni moglo prit' drugače, kakor je prišlo. Dne 16. julija leta 1017. so se v Petrogradu uprli boljševiki. — Toda ker je večji del petrogra j--ke garnizije ostal vladi zvest, njihov upor ni uspel. V občno začudenje se je pokazala vlada pri zadusenju tega upora' zelo slabo. Ljeninu, katerega bi bili lahko aretirali, so pustili, da se je skril. Trockega (Bronsteina) so na povelje vlade aretirali, a ga zopet izpustili na svobodo. Nerazumljivo je. da je vlada, ki je bila vendarj protiboljševiška, tako delala. ker| svet delavskih in vojaških deputatov je bil takrat že popolnoma boljše viški. Tako pa so boljševiki lahko nadaljevali svoje delo. Razsula armade ni bilo več mopoče ustaviti.» Da bi se vsaj še nekaj storilo, so mislili na to, da bi zopet upeljali smrtno kazen. V ta namen se je imelo vršiti v glavnem štabu armade zborovanje višjih generalov s Kerenskim, predsednikom vlade. Kerenskij se je pripeljal tja iz Petrograda, toda na kolodvoru ga ui sprejel niti Brusilov, niti kak drugi višji general. Kerenskij je bil jako užaljen in je rekel : — Pri carju bi se ti generali ne sinili tako obnašati, a zdaj si dovoljujejo to. da ignorirajo predsednika vlade. Jaz jim bom že pokazal \ — Zborovanje se je vršilo pod predsedstvom generala Bru-silova. Govorila sta generala De-nikin in Ruskij. ki sta očitala vladi, da je sovražna oficirjem. — Denikin je rekel med drugim, da je vlada najbolj kriva razsula armade. ker v svoji popustljivosti dovoljuje agentom iu boljševiš-kim agitatorjem, da napadajo korpus oficirjev ter jih predstavljajo kot kake najemnike, oprič-nike ter sovražnike vojakov in naroda. General Ruskij je rekel, da so se ruski oficirji vedno brigali za vojake ter ž njimi delili veselje in žalost v miru in vojni, ravnanje vlade pa bo pogubi 1 o korpus oficirjev. Kerenskij je zelo ostro odgovoril, da napadi na vlado niso upravičeni. Razsula armade so v marsičem krivi oficirji, ki sabotirajo sedanji položaj. Pri starem režimu bi se generali ne smeli tako izražati, zdaj pa hočejo diskreditirati oblast. Zborovanje se je končalo, a nič konkretnega se ni sklenilo. Predsednik vlad" se je s spremstvom še isti dan odpeljal v Petrograd. Drugi dan je poslal od tam telegram, da je odstavljen general Brusilov in na njegovo mesto je imenovnn vr hovnim poveljnikom general Kor-nilov. Smrtno kazen so sicer zopet upeljali, toda to ni zadržalo razsula armade. Boljševiki so delali z vso močjo, in meseca novembra je njihova setev dozorela. Dne 7. novembra je oddelek boljševiških mornarjev zasedel telegrafsko a-genturo. državno banko m mornariško ministrstvo dne 17. novem- fereianje pamikov . Shipping Hem ra 4. atptembra: France. Ham; Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. «. septembra: Mauretanla, Cherbourg: Pre«. Roo-■evett, Cherbourg, Br omen. I. septembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen: Republic, Cherbourg. Bremen; Wwt-ph&lia. Cherbourg, Hamburg. II. aeptembrs: PARIS. III. SKUPNI 1ZL.ET: — Olympic. Cherbourg; Lfv.athan, Cherbourg; Sierra Vent&na. Bremen. _ 16. septembra: Aquitanla, Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg. 18. septembra: MaJeeUc, Cherbourg; Berlin. Cher* bourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berengaxla. Cherbourg: Arabic, Hamburg; Pru, Harding, Cherbourg, Bremen. 23. septembra: Thur.rgla, Cherbourg, Hamburg. 26. septembra: France, Havre. 28. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretanla. Cherbourg: Geo. Wash« Ington. Cherbourg. Bremen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Brem«r.. samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK - PARIS 11 • SEPTEMRA - 2. OKTOBRA FRANCE 25. sept. — 16. okt. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki Irt tekočo vede za 2, 4 ali 6 oasb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK,, ALI LOKALNI AGENTJE njum V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $199. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "najvefjl parnik na svetu", Olympic, Homeric, Belgen. land, Lap'and, Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnete v Združen« države z fttnrrfSkim vladnim dovoljenjem. Vprašajte poobla&čeae rgente al» WHITE STAB UN* RED STAR LINE 1 broadway NEW YORK bra je bil Petrograd žo popolnoma v njihovi oblasti in Kerenskij jo ušel, preoblečen v mornarsko obleko. Tako so prišli boljševiki do vlade po razsulu armade in vsled popustljivosti Kerenskijeve vlade. Da so pa svojo oblast obdržali in utrdili, k temu jim je pripomogel njih ov brezobzirni terorizem. P0Z0B ROJAKI I Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne m 10. uro zvečer v ljudski ioli Hv. 62 Hester & Essex Street, >Jew York City. Vprašajte za zastopnika Legije ta Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih ho v kratkem obiskal zopet nai znani ?astopnik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. UpravniJtvo. POZOR ROJAKI, ki se zanimate za slovenske naselbine! Tu v St. Clary's, je družba St. Mary's Clav & Sewer Pipe Corporation otvorila. novo tovarno, ki bo pričela s t. septembrom obratovati, ki bo zaposlila v prvi vrsti Slovence in Hrvate in sieer sanice ali može brez družin, ker kompanijske hiše šc niso dovršene. Poleg te nove in tudi stare tovarne bo vsem na razpolago velik na novo >irejen Boardinghouse, katerega oskrbuje sloveli ska družina z dobro domačo postrežbo ter snažno opremljene sobe. Plača je različna po delu in kontraktu. Družba se je izjavila, da bo upoštevala v vrvi vrsti delavce raznih evropskih narodnosti. Zato se opozarja one rojake, ki se zanimajo, da si ogledajo to priliko in za-gotove boljša dela. Za obširnejša pojasnila naj se rojaki obrnejo na St. Mary's Sewer-Pipe Co., Boardinghouse, Vincent Marold, Box 120, St. Mary's, Pa. (2 x 1,4) Pozor čitateljL Opozorite trgovce* in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate m ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vatregli vsem. Uprava 'Glas Narocla*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovat! r stari kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in dru-jrfh stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati ajboljsa pojasnila in priporočamo, najboljša pojasnila in priporočamo, nike. Tudi nedržavljant zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ail permit iz TVashingtona. bodisi za eno leto ali 6 meseeev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njein In to naravnost v Washington, D. C. na gcneralesa naseini-Skega komisarja. Glasom odredl>e. ki je Ktopila t veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pobiti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v nujbližnji naselnl-fiki urad ali pa ga dobi v New Yo kn pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Želi dobiti sorodnike ali svojce tz starega kraja, naj nam prej piše za pojavila. Iz Jugoslavije bo pripuščeulh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem starlše in otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce. Amerigkl džavtjani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo ▼ Washington. Predno podvzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 8S CORTLANDT ST, NEW YORK ......t.....-- - ________ ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKE DNEVNIK V SDR. DRŽAVAH.