111
Tičja tožba.
Sramuj se, zver brezpernata dvonoga, Lovit' pa davit' nas nedolžne tiče! Kaj žal'ga ti storimo sirotice, Da tak zatiraš nas, povej za Boga!
Gosenc ti pokončamo na — voznice, Ki sadju, kuhi, huda so nadloga; Brez nas lovic bi vrtov, polj in loga Zelenje ti požrle vse do klice!
In ti se nas zatiraš — u plačilo!
Zatiraš v lastno škodo si obilo! Sramuj se zv6r brezdušna, zver brezumna!
Zakaj bi šola r), cerkev 2) ne svarila, Zakaj oblast 3) nas lova ne ubranila? Imele me bi mir, — ti polne gumna!
Tičkomil.