DJORDJE ANDREJEVIČ-KUN, slikar revolucionar
V mo/aik prireditev ob 50. oblelnici prihuda Josipa BRO/A na čelo komu-nistične parlije Jugoslavije sodi razstava otj. risb in grafik akademskega slikar-ja, revolucionarja in kulturnega delavca Ujordja Andrejeviča-KUNA v galeriji rcvolucije na Mestnem trgu 10.
Ra/slava je plod dolgoletnega dubrega sodelovanja Ijuhljanskega Mesfnega muzeja in muieja mesta Beograda. Razstavo smo si lahko ogledali med 9. in 31. majem 1987.
Djordje Anrejevič-KUN se je rodil 31. marca 1904 v VVrocIavu na Poljskem in do svojega deselega leta živel v Nemčiji. Potem se je s starši preselil v Beograd, kjerse je začel pri svojem očetu učiti tiskarske obrti. Ko mu je bilo 17 let, se je vpisal na Umetniško šolo v Beogradu, kjer so mu bili učitelji trije znani srbski li-kovni ustvarjalci: Petar Dobrovič, Milan Milovanovič in Ljubo lvano-vič. Študij je nadaljeval na umel-nostnih akademijah v Benetkah, Fi-rencah, Rimu in Parizu. Bil je izredno razgledan človek, govoril je tudi nekaj svetovnih jezikov in se je vedno zavzemal za popolno svobodo umetniškega ustvarjanja in izraža-nja.
KUN je eden izmed ustanoviteljev umetniške skupine »ŽIVOT«, ki se je opredelila izključno za socialno slikarstvo in kasneje so se člani te skupine vključili v narodnoosvobo-dilno gibanje. Član te skupine je bil tudi Moša Pijade.
Leta 1937 se je prostovoljno prik-ljučil mednarodnim brigadam v Špa-niji in bil do začetka vojne velikokrat aretiran in zaprt. V partizane je odšel leta 1941. Po vojni se je posvetil pe-
dagoškemu delu na akademiji za li-kovno umetnosl v Beogradu. Leta 1947 je bil proglašen za slikarja-mojstra in od leta 1950 vodil svojo mojstrsko delavnico, v kateri so iz-popoln jevali svoje znanje številni ju-goslovanski likovni umetniki. Leta •^I95X je bil izvoljen v Srbsko akade-mijoznanosti in umetnosti, kjer je na oddelku za likovno in glasbeno umetnost opravljal tudi tajniške pysle. Sodeloval je na številnih sku-pinskih razstavah doma in v tujini, veliko pa je imel tudi samostojnih razstav. Umrl je v Beogradu 1964 leta.
V zgodnjih slikarjevih delih, ki so na razstavi predstavljena s portreti, je čutiti vpliv starih mojstrov.
Barve so tople. zlatorumene, pou-darek pa je na izraziti plastičnosti in prostornosti. Kasneje postanejo KUSJOVE barve svetlejše, sproš-čene in velikokrat nanesene kar s sli-karsko lopatico.
Po osvoboditvi pa postane KU-NOVO slikarstvo izrazito ekspresiv-no. Barvna skala je močno skrčena, oblike poenostavljene, kompozicija pa dobiva že kar dekorativen značaj.
Tudi grafični in risarski opus je na
Djordje Andrejevič-KUN: Narodni heroj Ante RAŠTEGORAC (Juš)
razstavi zastopan v precejšnji meri. Razstavljeni so lesorezi iz grafične mape »Krvavo zlato«. V lem ciklu je umetnik upodobil težko življenje ru-darjev. O trpljenju španskega ljud-stva v času njihove revolucije pa go-vore grafike iz cikla »Za svobodo«.
Največ risb je iz časa narodnoo-svobodilnega boja. To so portreti in kolone borcev, nekaj pa je tudi mo-tivov iz bcograjskega predmestja v času med obema vojnama.
Djordje Andrejevič-KUN je bil velik mojster figuralne kompozicije. Njegova olja velikih razsežnosti, Ti-fusarji, Na položaju, Graditev, so-dijo v antologijo jugoslovanskega slikarstva.                Matjaž ROLIH