ŠTUDENTSKI LIST ŠT. 10 LETNIK XXI LJUBLJANA, 5. JANUARJA 1972 k CENA lNdin < FRANKO ADAM Baje se bliža novo leto in ob takih prili-kah se spodobi, da svojim znancem in dru-gim pišeš voščila itd. Komu kaj želim? . "Znancem" z Rimske in Tavčarjeve, da bi ovadbe in po-zive na zaslišanja pisali brez napak. Na-šemu srednjemu razredu, da bi se zavedel samega sebe, postal, tisto kar je. Vsem birokratom in politikom, da bi pozabili na socialistično frazeologijo. ,. Tribuni - da bi še nupre| rribunašila v stilu levega radika-lizma, anarhizma itd. Vsem dobrim znan-cem in prijateljem isto, kar želim sebi. BORIS CIZEJ Dandanašnji, ko nam je Ijubi mir in redv hiši tfsto ta-pravo, ko se gore rušijo, do včeraj še mogočne, ko nam luč z obzorja strto sije, dandanašnji, pravim, se ozrimo naprej; zgoraj podpisani, bobi imenovani, tu izjavljam, da čeprav mi je bilo od Bo-ga in cesarja dano mirno živeti in umreti v spokoju in sreči, trmasto, naj-brž iz kakšnih zastrto-spolnih pobud in porivov, silim z glavo-v zid. Zid pa, ne bodi len ... Tako pač vsi po svoje, dok-ler nam je lepo. Kar pa se Novega leta tiče, pa tako vemo. Opaaaaaaaaaaaaaa! < MLADEN DOLAR Za novo leto 1972 si na vso moč želim, da bi že enkrat vstal kralj Matjaž, ki že nekam nemarno dolgo spi tam nekje pod Peco, ki takole že nekaj stoletij lenobno poležava in samozadovoljno razmišlja, kako da je ugnal Turke, pri tem pa z vso svojo grozno vojskovred postaja čedalje bolj kosmat in rejen, tačas ko se mi muči-mo in borimo sa samoupravno družbo in socializem. Kajti če ga ne bo, si bomo mo-rali pomagati kar sami, še preden nas vza-me hudič. MILAN JESIH Tukaj moja vam podoba: da si daste jo na zid. Jaz sem ta na sliki poba, zmartran, skušfran in zapit. Novo leto je pred nami, mi ukazano je kaj želet. Pa kaj me briga, kaj bo z vami, brigate me vi in vaš svet! A če je treba, umem biti tydi nepopisno grd: in ker je treba in umem biti, zaželim vam naglo smrt! ŠE O "ZBORNIKU DOKUMENTOV 70/71" Lepo je napisal "stari dobri Horac" o spomenikih, lepo in simbolično se bleščijo tistfe vrstice na prvi strani lista Tribune! Ta zapis kaže, kako prav je imel "oce" Horac. Seveda pa imajo tako prekleto prav tudi nadebudni, kleni mladi "Horace-ki": ... ne bo ga dež načel, ne bo vihar omajal ... Naj zaplenijo "Tribune" Tnaj nam dopovedujejo razumnost, nam pa cena raste bolj in bolj! Seveda nima to nič skupnega z "Zbornikom"! In to je njegova napaka, ali ne, tov. glavni urednik Tribune, lista "našega"? Neskončno lepo bi bilo, skoraj na videz neresnično, če bi v Tribuni pisali po razmisleku, če bi preverili tisto, kar grajajo in če bi spoz-nali tisto, za kar se zavzemajo. Ne domišljamo si, da ta naš uvod lahko odtehta čudovit uvod, ki ga je napisal do-pisnik iz "daljne" Antike. Kljub temu pa preidimo k stvari. IO SS je na enem svojih rednih sestankov sklenil, da bo izdal več publikacij. Ide-ja je še iz lanskega leta: izdali naj bi informator o študentski organizaciji. V njem smo poskušali študentom prikazati to, kar se imenuje SS,in to, predvsem iz formal-ne strani. Hkrati pa smo ugotavljali, da so o sami vsebini delovanja IC SS sloven-ska javnost pa tudi študentje slabo obveščeni (tudi in predvsem po zaslug! študent-skega lista). Tako se je porodila ideja o zbomiku. Pri tej odločitvi nas je vodil se čisto prakMčen vidik: vse dokumente in pomembnejše sklepe IO SS mora potrditi skupščina SS in tako naj bi bil zbornik tudi materlal za skupščino SS. IO SŠ je predvidel še tretji izbor tekstov, ki so nastali v konfrontaciji SS s sodiščem. Tožbe, pritožbe, odločbe in sodbe naj bi zbrali, ker le-te predstavljajo svojevr -sten zaokrožen "spomenik" delovanju SS v preteklem letu. Za ta tretji izbor je v predskupsčinskem vrvenju zmanjkalo časa. Realizacija ideje je seveda še vedno aktučlnd. Na 10 SŠ katerega člani so bili tudi nekateri člani uredništva Tribune smo se pogo-vorili tudi o konceptu zbornika, informatorja in izbora odločb, tožb, pritožb in sodb. Zbornik naj bi obsegal dokumente iz mandatnega obdobja (zdaj že pretekle-ga), izvršnega odbora od skupščine do skupščine. Zbral naj bi dokumente, ki ne bodo objavljeni v drugih podobnih izdajah, in predvsem dokumente, ki se nanaša-jo na delo IO SŠ LVZ. Komisije pri 10 SŠ, MO in druge organizacije naj bi zbra-le svoje dokumente in jih predložile redakcijski komisiji . Zbornik smo pripravljali v počitniskem času in takrat seveda ni bilo vseh v Ljubljani, najmanj pa članov uredništva Tribune.. . Ne glede na to je možno, da je redakcijska komisija spregledala posamezne doku-mente. Razlike pa nastanejo seveda tudi pri vrednotenju pomembnosti posameznih dokumentov. Tovariš glavni urednik je naštel več dokumentov, ki bi jih moral,po njegovem mnenju, Zbornik obsegati. Kljub najboljši volji pa mora redakcijska ko-misija ugotoviti, da večina teh dokumentov v skladu s kriteriji (zgoraj nakazanimi) ni mogla priti v Zbornik. "Dokumenti v zvezi z akcijo zbiranja podpisov proti ponovnemu začetku stalinistič-nih procesov v CSSR oktobra lani", "dokumenti, ki so nastali na obeh protestnih zborovanjih proti sojenju študentu Mijanoviču", "dokumenti z literarnega marato-na v začetku novembra lani" so bili zunaj časovnega obdobja, ki ga zajema Zbor-nik. Ti dokumenti so dobili svoje ustrezno mesto v materialih za lanskoletno redno skupščino. Dokumenti ob prihodu Chaban-Delmasa in o sodnem postopku proti udeležencem te akcije, zaplenjerti l.efaki in dokumenti ob teh zaplembah, dokumenfi v zvezi s ka-zenskim pregonom profklrem našim študentom bodo našli svoje mesto v oi^njenem tretjem izboru, če bodo^sfrezali postavl jenim kriterijem. . " Glede dokumentov, ki so nastali na zasedbi FF je IO SS razpravljal in načelno ^oristal na to, da finančno podpre izdajo le-teh v reviji "Problemi." Isti dokumenti naj bi bili osnova avtorskemu zapisu tov. llicha v zbirki "Pričevanja". Tako je 10 SS menil, da ni DOtrebno dodatno objavljanje drugače sicer pomembnih zapisov. Pomanjkl jivost Zbornika je prav gotovo v tem, da niso upoštevani dokumenti iz fa-kultet (in to ne samo iz FAGG, temveč tudi drugih FF, EF, PF itd.). Upoštevati pa moramo, da ne obstaja nikakršen zanesljiv centralni arhiv. Sicer pa včasih resnično zmanjka zanimivega gradiva za ustrezne uvodnike, ne le glavnemu uredniku Tribune, marveč tudi Delu, Družini, Komunistu. Ker uvodnik mora biti, se ga pač ustvari, pa naj napada in služi čemerkoli in komurkoli. Toliko torej o tisfem uvodniku. Cloveško se je motiti: to velja tako za redakcijsko komisijo kot za tov. glavnega urednika. Pri tem bi lahko tudi ostdli, če se ne bi vsiljevala neka misel, ki jo poraja med drugimi tudi članek o Zborniku: ali ne gre nekaterim samo za to kdo je Hsrt: " . . . !n moj najboljši jaz, k! bo živel preko gro-ba", ne pa za druga deklarirana principielna vprašanja. redakcijska komisija Zbornika dokumentov SŠ LVZ 70/71 PRIPIS I. Venoletnem procesu nastajanja študentskega gibanja, ki je doživel svoj višek z zasedbo FF, so nastali zelo števiIni dokumentl, in vsi, ki smo v tem gibanju sode-lovali in ga sooblikovali, smo zelo zainteresirani, da bi ti dokumenti kljub svoji nedodelanosti, naivnosti, nezrelosti etc. zagledali luč dneva v samostojni publika-ciji. Možnost za tako publikacijo je imel IO SS LVZ, pa je ni izkoristij. Zakaj ne, sem napisal že v peti številki. Za neizkoriščenje te možnosti pa nam redakcij-ska komisija Zbornika navaja čudovita opravičila: da je bi! Zbornik pripravljen le kot material za skupščino (čeprav vsi vemo, kako malo študentov se zanima za dol-gočasne redne letne skupsčine, kjer niti izvoljeni delegati ne morejo vzdržati do konca), da so nekateri dokumenti nastali izven mandatnega obdobja tega IO (kar me prav malo briga, ker to nič ne spremeni njihove važnosH), da bodo dokumenM okrog sodnih obravnav izšli v posebni publikaciji (v kar iskreno dvomim glede na trenutno finančno stanje SS LVZ), da naj dokumenti iz zasedbe raje Izidejo v Problemih (čeprav vsi vemo, da so izhodišča te revije, če jih opazujemo nekaj let nazaj, v bistvu nasprotna izhodlščem študentskega gibanja, in da bi bilo poleg te-ga bolje izdati vse dokumente v eni sami publikaciji), da bo llichova knjiga o našem gibanju izšla v Pričevanjih (čeprav vsi vemo, kako težko je s tako knjigo prodreti v tako etablirano založbo kot je Mladinska knjiga, in da kljub temu, da se o tem govori že pol leta, še vedno prav nič ne kaže, da bo knjiga izšla) itd. itd. Možnost je bila zapravljena. Tribuna pa, -ki se ob tem razjezi, je poleg vseh sofističnih argumentov še neargumentirano obsojena, da piše brez premisleka, da ne ve, za kaj se zavzema in da ji gre le za lastno slavo. Obramba Zbornika še bolj potrjuje tezo, ki jo vsiljuje že Zbornik sam: da je IO pusta zbirokraHzirana organizacija, ki impulzov in nemira študentskega gibanja nl mogla niti razumeti niti integrirati, in ki si v svoji zatohli birokratski duši najbrž na skrivaj močno že-li (tako kot vse birokratske oblastvene strukture in še marsikdo v Sloveniji), da bi vsega tega direndaja in zgage s študentskim gibanjem sploh ne bilo, in da bi vsi živeli v miru in enotnost! kot velika srečna družinica. S spoštovanjem miaden dolar PRIPIS II Je pač tako: ko mački na rep stopiš,cviIf, pa še grize včasih. Zveplo in strup, ki se zliva iz zgornjega zapisa bralcu v oči, naj bi zakril tisto pravo razsežnost pro-blema, ki pa nikakor ni nov. Namreč - razhod med "uradnimi (birokratskimi) " študentskimi strukturami, ki so jih v času, ki ga zajema Zbornik, predstavljali predvsem njegovi redaktorji in svo-bodnejšimi oblikami študenfska akfivnosti. To je nabrž vzrok za paranoidno in nev-rotično obnašanje in reagiranje avtorjev Zbornika, ki jih neuradne, neoštevilčene in neupredalčkane akcije in posamezniki premaknejo iz njihovih mirnih in toplih gnezdec in zavetišč in jih frustrirajo do fe mere, da vidijo strahove. Strahovi pa so oni sami, saj se v temi ne vidi več kot za pedenj predse. Predlaga-mo, da ta svoj odgovor uvrstijo v materiale za kakšen nov podoben Zbornik, saj povsem spada tja. Uredništvo si umije roke. bobi cizej ALi JE TRIBUNA ŠTUDENTSKI LIST? Najpogostejši očitek uredniški politiki Tribune, očitek, ki je bil tudi ves čas priso-ten na nekako triurni diskusiji o Tribuni s študenti Ptx3vne fakultete, je približno takle: Tribuna ni študentski časopis, ker je glasilo le zelo ozkega kroga študeni-ov, povečini iz Filozofske fakultete. Mnenje tega kroga pa nikakor ni identično zmne-njem velike večine šhjdentov v Ljubljani. Iz tega torej neizpodbitno sledi, da si je ta majhna grupica krafko malo vzela v zakup šfudentsko glasilo, ne da bi pri tem upoštevala avtentične interese velike večine študentov, vzela si je nekakšen mono-pol in zdaj se okorišča z denarjem, ki ji ga je dala SS in družba tako, da uredniš-tvo objavlja svoja privatna mnenja o stvareh in s tem izkrivlja resnično podobo o naših vrlih študentih, ki da so skoraj vsi pridni, pošteni, delovni in lojalni. O Iju-bljanskih študentih se širi sloves, da so nekakšni "ultralevičarji" in "rozbijači", v bistvu pa je frakšna le neznatna skupinica, nekakšna zaprta klika, ki drži v ro-kah študentski list in ne pusti zraven nikogar, ki ima drugačno mnenje od njih.Vse to je Andrej Berden podkrepil še z statistiko, da je v letošnji Tribuni približno po-lovica članov izpod uredniškega peresa. Diskusija na PF se je omejila v glavnem na prebijanje tega stališča, čeprav bi bila diskusija na drugi relaciji najbrž koristnejša tako za uredništvo kot za študente. Menim, da smo po dolgi in zelo vroči debati to stališče uspeli zavmiti, tako dase je na koncu te razprave ustvaril t-eren, na katerem bi se lahko pogovarjali res obo-jestransko plodno. Upam, da bo za tak razgovor v bodoče še več priložnosH. Na zgoraj opisano mnenje imam zelo številne pripombe: 1. Kdo je poklican, da t-olmači avtentične študentske interese? Menim, da to ni niti uredništvo Tribune, niti Izvršilni odbor niti nekateri posamezniki. Svoje mne-nje in svoje interese lahko postavijo in zastopajo le šhjdentje sami, dokler pa je velika večina študentov pasivna in molči, tako dolgo je sklicevanje na študentske interese kot argument navadna manipulacija, kot je manipulacija tudi zdaj tako popularno sklicevanje na interese delavskega razreda, ki si jih lahko tolmači vsak posvoje in v skladu s svojimi trenut-nimi privatriimi inferesi. 2. V Ljubljani je 12000 študentov, ki izhajajo iz najrazličnejših krajev, slojev in sredin, zato so njihovi interesi tudi izredno heterogeni. Najbrž je precej velik procent Ijubljanskih študentov katolikov, iz fega pa še ne sledi, da mora Tribuna objavljafi religiozne članke, čeprav je vernih študentov morda celo več kot res-nično levo usmerjenih. 3. Tribuna ne more biti nekakšna oglasna deska vseh študentov, nekakšna prazna posoda, univezalni receptor, ki pasivno sprejema vase vse najrazličnejše študent--ske interese in tako izvršuje voljo "Ijudstva". 4. Tribuna ne more zastopati mnenja in interesa nekoga, ki je tiho, zato je lahko samo Iist akt-ivnih in angažiranih Ijubljanskih studentov, teh pa je, kot vemo, so-razmerno malo. Tudi pri nas imamo, kakor povsod po svetu, fenomen "silent majo-rit-y", molčeče večine, vsi pa vemo, da je ta pasivna večina lahek plen vsem naj-različnejšim oblikam manipulacije. Zato se Tribuna zavzema za politlzacijo štu-dentov, za njihovo angažiranost in po mojem mnenju ji to počasi vsaj do neke me-re uspeva. 5. Vsakdo, ki piše v Tribuno, lahko pri tem zastopa le svoje mnenje., stališče, za kaferega po svoji vesti in prepričanju meni, da je pravilno. 6. Tudi če večina študentov nekemu določenemu mnenju nasprohjje, to še ne more biti argument za njegovo napačnost in neupravičnost. Argument večine ni argument Tudi z Marxom se je v 19. stoletju strinjala le neznatna peščica Ijudi. Neko st-ališ-če se da zavrniti le z argumenti, ki so na isfi ravni. 7. Proti očitku, da se Tribuna ne ukvarja s študentskimi problemi ampak s politlko, se da povedati sledeče: Univerza je del daižbe, univerzitetni problemi so del in odraz širših družbenih. Samo radikalna angažiranost v globalni družbeni proble-maf-iki nam daje možnost za ustrezno reševanje problemov univerze. Zato moramo št-udentje posegati v družbeno dogajanje, pisati moramo o vsem, kar nas zadeva kot državljane SFRJ, in to s svojega vidika in na podlagi specifičnega stat-usa, k! ga v tej družbi imamo. Ta status pa se bistveno razlikuje od stahjsa upravljalskih, bira-krahkih, vodilnih sfruktur, ki jih študentje neprestano ostro kritično ocenjujemo. Zelo mnogo Ijudi v Jugoslavijl, zlasti v vodstvenih strukturah, si na vso moč želi študente, ki predvsem pridno študirajo in pri tem ne vidijo preko svoje stroke in preko svojega fahidiotizma, ki se zlasti in predvsem ne ukvarjajo z družbenimi in političnimi problemi. Potrebni so molčeči kimavci. 8. Zavrnjenih člankov, ki niso izpod uredniškega peresa, je pravzaprav zelo malo, najbrž celo manj kot pri kakšni drugi reviji. Zunanjih sodelavcev preprosto ni.Če-prav imajo nasploh študente za najpogumnejši družbeni sloj, pa je v Sloveniji stra-hotno malo takih študentov, ki bi bili dovolj pismeni in dovolj pogumni, da bi la-hko na eni tipkani strani napisali, kaj jih žuli in se pod to podpisali. 9. Res je, da nas je od desetih članov uredništva kar osem iz FF, vendar fo dejstvo ni namerno. Pri sestavi uredništva so prišli v poštev študentje, ki so se zanimaliza tako delo, ki so bili angažirani in so delali v študentski organizaciji in ki so znali vsaj za silo pisati. Obžalovanja vredno je, da je take Ijudi najti samo na FF. Po-govarjali smo se z več študenti z drugih fakultet, ki pa niso sprejeli sodelovanja. SLOVENSKE ŠTUDENTE JAVNO PROGLAŠAM ZA ŠLEVE! Morda bo vsaj psovanje pomagalo, da bomo pridobili par novih sodelavcev, k! bo-do demantirali zgornji stavek. mladen do[ar P.S. Na tribuni o Tribuni na PF smo lepo prosili vse prisotne študente PF, naj sami na-pišejo poročilo o tem razgovoru za Tribuno in tako pokažejo svojo pripravljenost k sodelovanju. Ker ni bilo nobenega odziva, sva poročilo morala napisati midva s Frankom po uredniški dolžnosti. TOMO PODGORNIK VLADIMIR SIMIČ Zvestim bralcem Tribune želim v letu 1972, da bi se leto 1973 še pisalo. Želim jjm tudi, da bi razumeli, pisanje Darka Strajna v Tribuni, miroljubno politikone-vez anih držav, govore tovariša Kardelja, ustavne amandmaje iz leta 1971 in morda še kaj, kar jim do sedaj ni bilo povsem jasno. Predvsem pa jim želim, da bi ne bili razočarani, če bodo kdaj te stvari doumeli, in da bi sploh ne bili razočara-ni, če bodo karkoli razumeli. Iz že zapi-sanega je jasno, da želira bralcem veliko osebne sreče in uspehov in naj mi ne za-merijo, če tega nisem posebej voščil.Ra-zumljivo srečno. OCENA DELOVANJA TONETA REMCA (Sprejeta na seji komiteja UK ZKS, dne 6.12.1971) Univerzitetni komite ocenjuje nastop Toneta Remca ob zadnjem študentskem štraj- ku na Hrvaškem kot politično neprimerno dejanje, čeprav ta nastop m pomen.l brezrezervne podpore, kot je bila javnost pomanjkljivo obveš.čena. Ne glede na dobre namene Toneta Remca pomeni njegov nastop na plenumu zagreb- ških študentov objektivno podporo njihovi akciji ter nasedanje nacionalistom vstu- dentskem gibanju . Komite univerzitetne konference je Tonetu Remcu za njegov nastop v Zagrebu izrekel kritiko. Ta kritika se seveda ne nanaša na njegovo siceršnjo poli- fično dejavnost. JEZIK Neki posebno mučen večer je k Zbašniku prisedel starejši moški in rekel : "Tako ne gre več naprej, morate se nehati posmehovat! iz našega jezika. ""Kako to mis-lite, Košir?"je vprašal Zbašnik, ki je prišleka poznal. "Tako! " Košir je vzel izza hrbta tlečo cigaro in z gorečim koncem povrtal po gostilniškem prtu, da so ogorki Izžrli pot do lesa. Zdaj je Zbasnik za njim opazil glavi njegovih sodelavcevj zve-davo in plašno sta kukali čez Koširjeva ramena, se včasih spogledali. "Najbolje bo, če sedete in mi razložite," je rekel Zbašnik in se s stolom premaknil na levo, da je naredil več prostora. Gostilna je bila polna in Košir je najbrž hotel samo prostor, takoj je sedel, malo za njim pa še spremljevalca, prišel je gostilničar in naročili so. "Konjak? " je vprašal, menda je vedel, kaj pijejo, Košir je rekel: "Vlnjak. Vinjak, če bi že pili žgane pijače, potem bi vinjak, in ne konjakaj ta-ko pa nam prinesite, prosim vas, tri Coca-Cole." Levi sodelavec se je stresel, morda ob zadnji besedi, krčmar je odšel, ne da bi opazil ožganino. "Tri Coca-Co-le" je ponovil Košir brez veselja. Odkar so sedli, je minilo vsega nekaj sekund, vendar je postal Zbašnik nestrpen, kar je bilo zaradi dogodka s protom razumljivo, in je pogledal Koširja v oči. Torej ni hotel samo prostora, ampak bo res govoril z njim. "Zbašnik, vedno smo vas radi vldeli v naši sredi, nikol! vam nismo dejali žale besede, na roditeljske sestanke smo hodili redno !n se, upam, tudi česa nau-čili, ampak to, kar smo izvedeli danes popoldne od Slovenske Matice v Celju, presega vse meje, in moramo se pogovoriM z vami." Zbašnik se je spomnil, da ga danes Goričar, oče njegovega učenca in istotako član društva za zaščito slovens-kega jezika, n! bil pozdravil,zdrznil se je ob misli, da so odkrili kaj zelo hudega iz njegovega življenja, in to povezoval z jezikom, šlo je za slovenščino. "Nikoli, Zbašnik, nikdar in nikol! si ne bi bili mislili - mislim, da lahko govorim v imenu vseh slovenskih in slovensko čutečih mater tistih otrok, ki jim vi vtepate v glavo prve znanje o domovini - nikoli si ne b? biii mislili, da je kaj takega mo-goče, če nas ne bi na to opozorila celjska MaMca in ustrezni radovljiški odbor,pa še takrat skorajda nisem verjel. A ko je danes, nepolno uro tega, prišel k meni še akademik P., nisem mogel več odlašaM . O da, že prej so bile stvari, ki so daja-le slufifi o valem početju, tako recimo vaš neskrbni jezik, da ne rečem nemarni, vaše spregatve - posebno druga - vaše nepoznavanje dvojine, uporabljanje sedme- ga sklona ali vokativa - kar sporrinite se, da ste me včeraj pozdravili z "gospodi-ne Košir" - zlasti pa dejstvo, da ne čutite do slovenskega jezika take Ijubezni, kot bi jo morali. Tako recimo govorite "slučajno", ko pa je vendar pravilno "po naključju", "vzdigniti" namesto "dvigniti" in "dotični" namesto "Kl SE GA Tl-CE"j no, pa vse k> bi še nekako prenašali, zdaj pa je tega dost!. Saj vi ste bili v Zagrebu! " Zbašnik je že od začetka vedel, kam merijo Koširjeve besede, da bi se ubranil, je razložil, kako je bilo z njegovim bivanjem v Zagrebu: smtr staršev in edina možnost za štipendijo. "Kaj bosfe govorilF," je rekel desni spremljevalec, "kaj se boste izgovarjali, jaz izražam nezadovoljstvo zaradi vašega početja, pa najsi je to nezavedno ali zavestno, in izražam ga v imenu slovenskih jezikoslov-cev z enako pravico, kot ga je sotrudnik Košir v imenu slovenskih mater ." Iz prs-nega žepa je potegnil zveščič, zdaj ga je odprl in našteval iz njega. "Znano je, da slovenščina po bogastvu, sočnosti, zvonkosH svoje melodije in besednega zak-lada prekaša vse druge jezike. V dokaz naj navedem odstotkovno razmerje med samoglasniki in soglasniki v slovenskem, potem pa še v nemškem, francoskem in španskem jeziku: slovenščina 44 odstotkov samoglasnikov, nemščina 39, francošči-na in španščina pa le po 38 odstotkov. In še to: vsak Slovenec se lahko nauci kate--regakoli tujega jezika, ne poznam pa tujca, ki bi se vsaj približno naučil sio-veničtne. Za boljšo predstavnost navajam tri najlepše slovenske besede, ki j h je bila izbrala komisija Slovenske Matice leta 1934, in tri najlepše angleške besede, izbrane od Angleške Matice leto kasneje. Gora, križ, hrast; grasshopper, cncker, fountain. To je vse, hvala lepa." Zadeva je bila po eni strani že preneumna, da bi se dalo kaj pametnega reč . po drugi strani spet pa se je Zbašnik imel za ogroženegav pred njim so sedell pomemD— ni in vplivni možje. Vendar ni bil računar in je le sedel in gledal in čakal, kaj se bo iz vsega tega fzcimilo. "Vi ste se posluživalf hrvaškim jezikom," je vzki-pel Košir, in Zbašnik se je ujezil. Upal je, da ga Košir ne bo izzival s hrvahzmi, ki so bili v njegovem govorjenju resda pogostij na to ga ne bi bilo treba spommja-ti na tak način. Dvajset let v Zagrebu se pač pozna. "Da, uporabljali ste hrvaški jezik," je popravil Košir, mogoče zaradi Zbainikovega izraza na obrazu, mogo-če, ker je videl stresljaj presenečenih spremljevalcev, tega ne morete zanikati! \n povem vam, tako ne gre! Ne le, da nam kvarite otroke s svojo zanikrno govo-rico, ampak morate se tudi zavedati, da ima to velike posledice za njihov celot-ni osebnostni duievni razvoj. In tudi - ne moremo vam več zaupatf, ne le svojih otrok, ampak tudi vam osebno - vi ste tudi drugačni, kot smo mi. Tu pred Drenov-> cem in Jadrigo vas pozivam, da poveste svoje mnenje o hrvaščini, o slovenščini, o obeh narodih: preprosto povedano, vaša stališča, ker, šeleko jih bomo spozna-II, bmo znali razsodiH, kaj bomo z vami. Videti moramo, kdo ste in kaj se za vsem tem skriva^ potem lahko ocenimo vaše življenje !n vas: za nenamerno ali celo blagonamerno zmoto, ali pa za načrtno sovražno delovanje. No? " Zbašni« je molčal. "Prosim za stavke! " je vzkliknil Košir, in ko Zbašnik ie ni odgovori nadaljeval:"Kje je pa vaša prosvetarska zavest? Morate se izjasniti: ste z nami ali proti nam? Ste Slovenec all ne? Kar odgovorite, nam ne gre za to, da bi gr: zili s pritiskom ali povračilnimi dejanji, mi hočemo le razčiščati odnose pri ohra-njanju tradicionalnih vrednot. Nikar ne mislite, da boste z molkom dobili prei-mučstvo, to je veliko pitanje, vase mogučnosti so minimalne! " Košir je, ko je go--voril zadnje besede, prebledel, druga dva sta skoraj odrinila sfole, in Zbašnik je vedel, da hrvaške besede niso bile izrečene namerno, ampak so se nekako .... vrinile, niti ne vrinile, kdo ve kaj, mogoče vsilile . .. "Drugovi, pa šta je sad to? " je vprašal Košir, zdaj že rdeč v lica." Pa kažite mi, za ima Boga!" "Ne znam, Košire! " je odgovoril Jadriga, ki se doslej še n\ bil oglasil. "Pa onda mi kažite vi! " je Košir vprašal Zbašnika, kar je bilo razumljivo, saj se mu je pri ta- ko čudnem dogodku moralo zdeti, da je ta vsaj poučen o zadevi,če že nimafe prstov vmes. "Ne vem, prvič da slišim, da govorite hrvaško," je rekel Zbašnik in skomignil z rameni. Brez kakšnega občutka je opazil, kako hitro se je Košir prila-godil potrebam novega jezika - ki ga verjetno nikoli prej ni bil znal govoriti - in položaja. Re-.da je Koširja še begalo in je iskal smisel svojemu novemu življenju, a to je počel že prej. "Sa mnom nije tako, pardon, jeste, baš tako je, i ja govo-rim naški," je začudeno rekel Drenovec," to je zbilja neverovatno." "Nije bio valjda naš jezik kriv! " je rekel Jadriga. Zbašniku je bilo precej nerodno, da bi končal pogovor, jim je ponudil: "Mogoče je spremembo povzročila sprememba produkcijskih odnosov v državi, baza pogojuje nadstavbo, in zato pcč govorite hrvaško." "Nonsens! " je zaklical Košir, "vi ste mi jedan običan vulgarni mate-rialista!" "Još lošije: iinitarista! " je rekel Jadriga, Drenovec je razložil svojo misel: "Samo vi pričajte o bazi i nadgradnji, sve dok pričate slovenački, vi ste nam dokaz, da se nesto takvo nije desilo!" "Meni je prav," je rekel Zbašnik in zgrabil kozarec. "Kelner!" je poklical Košir, potem se je obrnil nazaj: "Došlo mi je naum, da bismo mogli od kelnera saznati, u čemu je stvar, barem čemo vidjeti, da li još govori slovenački ali više ne." Natakar je prilel. "Kaj buste prinesli one tri Koke?" je vprašal Koiir, očitno ga je bilo hrvaščine sram. "Moment,gospod," natakar je odhitel proti točilni mizi, Drenovec je rekel:" Eto ga, samo nas troje, vjerovatno. Kažem vam, nešto je u nama, nešto zajedničko, i to je naopako! Treba to pronači! " S jednim metodom, jednom logikom, to nam mora biti moguče, a kasnije bismo mogli likvidiratf uzrok." Zbašnik se je nasmehnil, kar vedel je, da se dogajajo te stvari mimo in zunaj njih, vendar ni nič rekel, ker je bila spre-menjena tudi njihova logikaj ne bi ga rezumeli. "Negde smo pogrešili, nije nai-me slovenstvo u jeziku, več i u drugim stvarima, i na takav način nam se budi vra-Hlo . U drugim stvarima," Koširju so zažarele oči, " u navikama jednog naroda, u njegovoj ishrani, pičima, koje pije, da pičima, što čemo sa Kokom, treba piti metlicko ali vipavsko vino, eto, KOKA-KOLA je UZROK NAŠE NESREČE,kelner! i u pjesmama, pjesmama! " Prijeli so se čez rame, oči so jim se zavrtele, usta od-prla, tožen, počasen napev: Tko nad plugom svoje čelo sklanja, Nauči se umjernost i čednost, I ne traži ništa više od neba, Nego samo šfo mu na dan treba, Zivi mirno zadovoljnom dušom, Nema želja, ne poznajuč ništa Sto bi moglo umnožit mu sreču. Uzdignite sve, štogod je naše. Na vidjelo širokome svijetu, Da se vidi, da ste i vi narod, Koj po svome vlastitom značaju K osobitom savršenstvu teži . .. Zbašnik je položil novec na mizo, vstal in naglo odkorakal v zimski večer, kjer je bil mir. Vendar pa so ga po sto korakih dohiteli, sliial je za seboj "Gospodine Zbašnik! " Obrnil se je: hodili so kakih deset metrov za njim, niso se mu upall bolj približati, a tudi oddalfili se niso, ko fe spef krenil. Pred svojo hiso je iz snega naredil kepo in jo dvignil v desnici, z levico odprl vrata in stopil v hišo. tone tratnik DARKO STRAJN Rekli smo v tem uredništvu, da bi vsakdo naduhovičil kakšnih 10 vrstic, da bi tako novoletna cifra bila za bolj lahko berilo, ko bo problematika utonila v fradicional-no slovensko alkoholno pozabo, kristjani bodo pa sploh grešili od božiča naprej. Pa še naj bi teh 10 vrstic bila čestitka, kakor se komu zdi, da je prav. Ampakob krvavi resnosti položaja na vseh koncih civilizacije 20. sto\ef'\a mi nič duhovi-fega ne prihaja v stroj, in se mi tudi ko-mu osebno čestitati zdi bolj ali manj ne-smiselno, kajti formalno stiskanje rok in poljubčkovanje vsega živega človek že opravi s pomočjo vinogradništva. Iskreno pa bi zaželel srečno novo leto vsem anar -histom, trockistom, ultralevičarjem, le-vim levičarjem, intelektualcem, komu-narjem, hipijem, kriminalcem in filmskim delavcem MLADEN SVARC Najmlajši član uredništva, včasih poreden Pisal sem dedku Mrazu - za vse skupaj: Prinese naj nam srečno novo leto, veselje smeh, zabavo, študentske demonstracije, rdeče zastave, bonbončke, avtomobilčke (velike in male), preostali knjigi Marxo-vih izbranih del in novo izdajo medvedka Puja. In veselo silvestrovanje seveda. In še na-prej tako ali podobno. PRVA TRIBUNA O "TRIBUNI" Uredništvo "Tribune" je začelo uresničevati svojo zamisel o tribunah po posameznih fakultetah in šolah. Prvi razgovor na pravni fakulteti nam je odkril marsikaj, pred-vsem pa takšen način komuniciranja nudi obilo psiholoških ugotovitev, ki so za nas relevantne. Razgovoru je prisostvovalo 30 - 40 študentov te fakultete, uredništvo in nekaj so-delavcev Tribune. Že prvi vtisi so nam povedali, da obsfajata dve grupi: uredniš-tvo in študentje PF. Vendar se je ta distanca spreminjala na koncu razgovora je skoraj izginila. Udeležence razgovora bi lahko glede na njihove reakcije in usmer-jenost razdelili na skupirvo, ki je koncept in delovanje uredništva kriHzirala(po večini brez vsakršnih vsebinskih argument-ov), druga skupina se jeo časopisu in ured-nikih izražalo pozitivno; največ jih je samo poslušalo. Začelo se je z močno stereotipnim vprašanjem, koliko oziroma ali sploh Tribuna iz-raža hotenje in ideologijo celotne šfudentske populacije. Na tem nivoju je razgo-vor tudi obstal. Kmalu se je pokazalo, da nekaj študentom pojmi: politika, študen-fsko gibanje, vloga študentskega tiska in njihova medsebojna povezanost niso jas-ni. Podali so očitki kot: "Zakaj ne objavljate tudi rezultatov športnih tekem?" Kakšen je smisel Do ita ali pa pisanje jebenti, če večina meni, da se takih besed ne sme napisati, jih ne smete napisati. " "Tribuna ni resen časopis, ker je objavil članek, ki je bil prepovedan." "Vi zmeraj govoritev o komunizmu, mi študentje pa nismo vsi komunisti" ... Edini, ki je nastopil zargumenH, je bil študen^, ki je s pomočjo sfafistike dokazal, da je Tribuna časopis, v katerem objavljajo večinoma uredniki in sodelavci. Pri nekaterih prisotnih je očitno manjkalo kritičnosti in samostojnega premišljevanja o političnih in splošno družbenih temah. ProH koncu se je razgovor sprevračal v korist tistih, ki so pisanje Tribune ocenje- vali pozitivno. Na že omenjeno vprašanje, okoli katerega je diskusija dejansko potekala, je neki študent odgovoril: "Kakšno pravico imamo mi, v veliki večini popolnoma pasivni študentje, kritizirati aktivno in angažirano uredništvo, četudi se z njihovo koncep- cijo štedentskega časopisa ne strinjamo." franko adam Izšla je knjiga dolgoletnega sodelavca in prijatelja Tribune Mat-jaža Hanžka: IŠČEMO PESMI, KJE SO? Kupite jo! < DRAGICA - BORA ZLOBEC (ne Jaševa žena ne sestra) Povejte, Ijubi bralci, če niso ti tribunaš-ki fantje čez mero predrzni! Namesto da bi si v novem letu želeli človeške sreče in miru, rinejo v nesrečo z naravnost kli-canjem frakcionašev, naročanjem atenta-torjev, vabijo kralja Matjaža v svojo ul-tralevo revolucijo, in fakodalje. Ti sifre-ži, ja, ne vem, kdaj bodo spregledali, do se ne splača riniti z glavo v zid. Jaz pra-vim, da je še najbolj previdno, kot vošči-jo že od nekdaj kmetje v mojih Kosoveljah: vse najboljše, bog vam daj zdravja in naj vas reši vsega hudega. JAŠA ZLOBEC Posebni znaki: član ZKJ od svojega sedem-najstega leta. V novem letu si ne želim miru. Zelim si zelo burno leto, ki naj bi pretreslo celo zemljo. Zelim si revolucio-narnih preobratov v zahodnem, vzhodnem. bloku in v tretjem svetu. Želim si, da bi Husein, Pahlavi, Nimeiri, Hasan II, Se-lasie, Smith, Franco, Banzer, Medici... nasledili usodo Vasfija Tela. Želim si, da moja sestra, ko bo odrasla, ne bo tako ra-i zočarana nad socializmom kot moji prija-telji. Želim si tudi, da ta številka Tribune ne bo zadnja, ki jo bo izdalo to uredništvo. Skratka, želim si zelo srečno novo leto. POT K RAZUMEVANJU GRE SKOZI SRCE Četudi je bilo podobnih stavkov po vsej verjetnosti napisanih že ničkoliko, se za tem skriva naslov enega izmed osrednjih poglavij zanimive knjige Dala Camegia "Kako si pridobiš prijatelja". Naslov je kot je videti na prvi pogled, dovolj širok, a kljub temu vsebini knjige ne ustreza povsem. (Nemara bi bilo bolje: Kako člo-veka o načem prepričati, ne da bi se tega zavedal, ali Kako nekoga opehariti,da H je za to še hvaležen - in postane fvoj prijatelj.) Toda o tem pozneje, kajH predvsem je freba avforju, prebrisanemu možakarju, ki je v New Yorku med obema vojnama in nato vse do svoje smrti leta 1955 vodil ne-navadno šolo, v kateri je poučeval neuspešne poslovne in vodilne Ijudi o umetnosH ravnanja s poslovnimi partnerji ter podrejenimi uslužbenci in delavci oziroma jih spreobračal v uspešne može "pravega kova". Priznati mu je torej treba, da se je na svoj posel dobro spoznal. Eden izmed dokazov za to domnevo utegne biti med dru-gimi tudi pričujoča knjiga, ki je v Združenih državah prvikrat izšla leta 1936, in je do danes doživela že vrsto ponatisov in prevodov. Ker Carnegie v tej svoji knjigi dotika vrste občutljivih življenskih tem, in ker je hkrati pisana tako, da so posamezne trditve lahko razumljive in zavoljo vrste ci-tatov in navedenih primerov (zlasti iz razprav nekaterih ameriških filozofov in ži-vljenj predsednikov ZDA ter še nekaterih uspešnlh poslovnih mož) tudi verjetne, je razumljivo, da je našla pot v roke najširšega kroga bralceV. Nekaterim je priš-lo Camegievo delo prav zato, ker so se iz njega naučili kako postati priljubljen, kako povečati krog svojih slrank in kako si zvišati prejemke; drugim, ker so našli v njem vrsto koristnih napotkov za srečno družinsko življenje; in trefjim, poslov-nim in vodilnim Ijudem, zato, ker so spoznali, kako je mogoče iz delavca ali us-lužbenca brez večjega fruda ali groženj iztisniti tudi poslednji atom energije. Prav zavoljo teh nasvetov, po katerih bi se s pridom lahko ravnali tudi danes, je nastal pričujoči zapis, saj hoče opozoriti odgovorne vodilne Ijudi na presenetljive možnosti, ki se jim ponujajo, če bi morda kje grozila kakšna neljuba prekinitev deia - saj stavk pri nas ne poznamo - ali podobna nevšečnost. Ker so vselej naj-poučnejši primeri, prepustimo besedo uglednemu avtorju: Najprej pouk: "Če daste duška svoji razburjenosti, je to za vas olajšanje, ne pa tudi za človeka, nad katerim se znesete. Vaš bojeviti ton in sovražnost mu ne bosta v pomoč, da bi se mogel laže strinjati z vami." Primer št. 1: Lefa 1915 se je John D. Rockefeller mlajši ("sin uglednega magnata in človekoljuba") znašel v hudih škripcih, posfal je najbolj osovražen človek v vsem Coloradu, ki ga je tedaj že več mesecev pretresala huda rudarska stavka. "Razdraženi in bojeviti rudarji so zahtevali, naj jim coloradska premogovna in že-lezniška družba povečg mezde , glavni delničar te družbe pa je bil prav Rockefe-ller mlajši. Stavkarji so uničili veliko premoženja. Vmes je morala poseči vojska, kri je tekla, in več stavkajočih je obležalo mrtvih. V tem času, polnem mržnje, si je Rockefeller mlajši skušal pridobiti naklonjenost rudarjev, in to se mu je tudi posrečilo. Po večtedenskem iskanju prijateljskih sti — kov je spregovoril predstavnikom stavkajočih rudarjev. S svojim govorom, ki je bil prava mojstrovina, je izgladil valove sovraštva, ki bi ga bili skoraj pogoltnili. Pred rudarji je govoril tako spravljivo, da so se slednjič mirno vrnili na delo, ne da bi še naprej govorili o povišanju mezd... Poudaril ie, da je ponosen, ker lahko govori delavcem in ker je lahko obiskal njihove domove, videl njihove žene in otroke. Skliceval se je na vzajemne interese, na prijateljstvo in se jim zahvalil, da jim sme govoriti: 'Današnji dan je v mojem koledarju zapisan rdeče,' je Rockefeller začel svoj go- vor. 'Prvikrat imam srečo videti zbrane delavske predstavnike te velike družbeka-kor tudi njene voditelje... Da je to srečanje bilo nekaj tednov prej, bi bil jaz za večino izmed vas tujec in poznal bi le malo navzočih obrazov. Ker pa sem za-dnji teden imel priliko obiskati vsa delavska naselja v južnih rudarskih revirjih in govorifi z vašimi predstavniki... ter videl vaše žene in otroke, si zdaj ne stojimo nasproM kof fujci, marveč kof prijafelji. In v duhu prav tega vzajemnega prijafelj-stva sem vesel, da se tu lahko pogovorim z vami o naših skupnih interesih...' To. je lep zgled spreobračanja sovražnikov v prijatelje. Da je Rockefeller ubral drugačno faktiko, da je rudarje grajal, jim očital pustošenje, jim namigoval, da nimajo prav, ali jim to dokazoval, ne bi bil dosegel sprave, mCirveč bi mržnjo in odpor le še podkuril." Sledi pouk: "Kdor v svojem srcu kuha mržnjo zoper vas, tega z nobeno logiko ne bosfe spreobrnili k svojem mfšlienju! " Primer št. 2: "Podjetniki vedo, da se splača biti Ijubezniv do stavkarjev. Ko je na primer v tovami 'VVhite Motor Company' dva tisoč pefsto delavcev začelo stavko za višje mezde, se je predstavnik delniške družbe Robert F. Black izognil nepoireb-nim ostrim besedam. Delavcev ni obsojal, jim ni grozil in ni se zatekal k frozam o nasilnem komunizmu. S stavkarji se je pogovarjal prostodušno in je v časopisnem članku delavce celo pohvalil, 'ker so na tako miren način odložili orodje' . De-lavci so postavili stavkovno slražo in ko je Black videl zdolgočasene stražarje po-stajati okoli tovarne, jim je kupil palice in rokavice za baseball in uredil baliniš-če za tiste, ki bi se raje balinali. Ta predsednikova prijaznost je sprožila prijaznost na drugi strani. Pripadniki stav-kovne straže so poiskall metle, lopafe in samokolnice ter počistili ves papir, čike in smeti po tovamiškem dvorišču... Stavka se je čez teden končala s kompromisom - končala se je brez srda in grenkih občutkov! " Zdaj lahko rečemo karkoli, vendar vemo: "Pot k človekovemu razumu drži skozi njegovo srce! " Od tod zadnji pouk: "PRIBLIŽAJ SE ČLOVEKU KOT PRIJATELJ!!! " iztok illich V novembru je odšel z radia študent glavni urednik Jože Šlcmder. Njegovo delov-no mesto je bilo profesionalizirano, zato je bilo potrebno napraviti razpis za kan-didate. Prijavila sta se Jože Konc in Luka Skoberne. Radijski svet je sprejel kan-didaturo Luke Skoberneta, ki bi nasfopil službo kot uslužbenec RTV Ljubljana, kar bi uredili s posebno pogodbo. V nadaljnjih pogovorih o statutu je prišlo do nesogla-sij, zaradi katerih je novi glavni urednik na sestanku radijskega sveta 23. novem-bra odstopil, ker ni imel pravice sveta na progromsko namestifev. 24. novembra so se sestali sodelavci in delovni kolekfiv rodia in obravnavali položaj po odsfopu glavnega urednika. Svet je na naslednjem bestanku potrdil Boštjana Zgonca za vr-šilca dolžnosti, delovno mesto pa je deprofesionalizirano. (Kar sledi, so odlomki razgovora Lennona in urednikov angleškega podtalnega ča-sopisa "Red Mole") SODEČ PO TVOJIH ZADNJIH PLOŠČAH IN TVOJIH IZJAVAH TU MISLIMO PREDVSEM NA INTERVJU Z "ROLLING STONOM", POSTAJA TVOJfOGLED NA ŽIVLJENJE BOLJ POLITIČEN IN RADIKALNEJŠI! KDAJ SE JE VSE TO PRI-ČELO? Vedno sem mislil politično in vedno sem bil proti statusu quo. Saj je to razumljivo, če odraščaš v okolju kot jaz, kjer že od malega sovražiš in se bojiš policije kotsvo-jega naravnega sovražnika in se upiraš vojski kot nečemu, kar te odpelje od doma in pusti mrliča kdovekod. Mislim, to je osnovna zadeva delavskega razreda, čeprav se pokaže, šele ko postaneš starejši, imaš družino, ko te sistem požre. Nikoli nisem bil apolitičen, čeprav se je zdelo, da me je prevzela religija, tamv mojih LSD dnevih okoli leta 65/66. Ta religija je bila neposreden plod vsega tega sranja okoli super zvezdništva, - religija se mi je takrat zdela izhod iz moje repre-sije. Mislil sem: "Dobro, nekaj drugega še moraš imeti od življenja, ali ne? To ni to? Vedno sem bil na nek način političen, veste. V obeh knjigah, ki sem jih napi-sal, četudi sta bili nekaj takega kot Joyce & Comp., je dosti proti religiji, in tu-di igrica o delavcu in kapitalisfu. Sistemu sem se posmehoval od svojega otroštva naprej. V šoli sem pisal svoj časopis in ga razdel jeval. Dobro sem se zavedal svojega porekla iz delavskega razreda, ker sem se zavedal, kaj se dogaja z menoj in zavedal sem se razredne represije, ki nas Hači - fo je bilo jebeno dejstvo, ki pa mi je v siloviti Beatles - histeriji za čas uslo. Kot da bi bil pred resničnostjo. KAJ MISLITE, ZAKAJ JE GLASBA, Kl JO IGRATE SEDAJ, USPELA? Dobro, v teh časih je bilo mišljeno, da so delavci uspeli, toda sedaj spoznavam, da je to znani stari pesek v oči, ravno takšen, kot ga dobivajo črnci; to je enako, kot je bilo črncu dovoljeno biti boksar, tekač ali popevkar. To je izbira, ki si jo dovo-lijo - zdaj je takšen izhod postati po^-zvezda; to sem hotel povedati v Junaku de-lavskega razreda (Working Class Hero). Kot sem rekel v "Rolling Stoneu", Ijudje, ki imajo moč, so isti, sistem rozredov se ni spremenil popolnoma nič. Seveda jese-daj mnogo Ijudi, ki hodijo okrog z dolgimi lasmi, in nekaj otrok srednjega rozreda, ki so videti kot da to niso. Toda nič se ni spremenilo - nekoliko bolje nam gre in isti hudia kot prej držijo vse v rokah. SISTEM RAZREDOV JE NEKAJ, ČESAR SE AMERIŠKE ROCK-GRUPE ŠE NISO DOTAKNILE? To je zafo, ker so vsi iz srednjega rozreda in buržuazije, pafega nočejo pokazaH. Provzaprov se bojijo delavcev, ker so H v Ameriki večinoma konservativni, boreč se za svoje potrošne dobrine. Toda, če bodo te rock-grupe iz srednjega rozredaspo-znale, kaj se dogaja, kaj je razredni sistem povzročii, je na njih, da osvestijo te Ijudi in se sami izvlečejo iz tega buržoaznega sranja. KDAJ Sl SE ZAČEL OSVOBAJATI VLOGE, Kl SO Tl JO VSILJEVALI KOT BEATLU? Celo v najboljših Beatles - časih sem se poskušal upirati, tako tudi George. Nekaj-krat smo šli v Ameriko in Epstein nas je vedno svaril, naj ne rečemo nič o vojni v Vietnamu. Potem pa sva enkrat rekla z Georgeom - poslušaj, če nas bodo kaj vpra-sali o tem, bova rekla, da ne marova vojne in, da misliva, da morajo takojzapusti-ti Vietnam. To sva tudi naredila. Za takratni čas je bilo to kar radikalno, posebno za "Čudovito Četvorico". To je bilo tudi prvič, da sem se premaknil nekoliko na-prej. Ampak, mora vam biti jasno, da sem se vedno počufil v represiji. Bili smo ta-koposiljevani in priHskani, da skoraj ni bilo možnosti, da bi se resnično izpoveda-li, posebno še, ker smo nenehno potovali in bili v kletki mitav in sanj o nas samih. Ni lahko, ko si Cezar, in te vsakdo hvali in vsi M dajejo, kar hočeš in želiš, de-kleta; ni lahko z vsem tem nehati in reči: "Dobro, nočem biti dober, hočem biti resničen! " Med tem je bila moja druga poliKčna sfvar, ko sem rekel, da so Beatles večji od Jezusa Kristusa. To je bilo že nekaj. V Ameriki so me za to skoraj ustrelili. To je bila prava travma za Ijudi, ki so nas takrat oboževali. Se k femu: vedno je bilo nepisano pravilo to, da se ne sme odgovarjaH na kočljiva vprašanja, čeprav sem vedno čital časopise, politične zadeve in vedel, za kaj gre. Stalno zavedanje tega, da sem kar tiho, me je sramotilo, nisem mogel več zdržati, fo je bilo zame preveč. Seveda to, da smo šli v Ameriko, je vse to še pospešilo, posebno zaradi vojne. Na nek način smo bili tam trojanski konj. "Čudežna Četvo-rica" se je prebila na vrh, tam pa je začela o spolnosti in mamilih in vedno več in več, in potem so jo spoznali in nas začeli potiskati dol in stran. NA NEK NAČIN Sl MISLIL NA POLITIKO, KO Sl NAREDIL "REVOLUTION"? Seveda, samo da so bile tri inačice te pesmi. Na tretji sem naredil samo mešanico abstraktnih zvokov - konkretno glasbo. Mislil sem, da slikam revolucijo v zvoku - to je bila seveda zmota. To je bila pravzaprav proti-revolucija. Na posnef-ku pravim: "Kadar govoriš o uničenju , me izvzemi! " - nikakor se nisem hotel ubijati. Pravzaprav nisem dovolj vedel o maoistih, zdelo se mi je, da jih je tako malo, oblečenih v zeleno - vedno so se postavljali pred policaje, kot da bi želeli, do jih bodo dobili. Mislil sem, da je to slabo, vest1^, čepra pravi komunistični revolucionarji deluje- jo drugače in ne hodijo okrog in govorijo o tem. Tako sem čutil - samo spraševal sem se. Kot pripadnika delavskega razreda me je vedno zanimala Rusija in Kitajska, in sploh vse, kar je zadevalo delavski razred - čeprav sem se udeleževal kapitali- sHčne igre. Nekoč sem bil tako globoko v fem religioznem sranju, da sem se proglašal za krščan- skega komunista - toda jasno je, da je religija le legalizirana norost. Ampak osvo- bodil sem se tega. DOSTI UPORABLJAJO SKLADBE BEATLOV, DAJO JIM DRUGAČNE TEKSTE -NA PRIMER YELLOV SUBMARINE UPORABLJAJO STAVKARJI S TEKSTOM: WE ALL LIVE ON BREAD ANS MARGARINE. Rad imam to. Všeč mi je tudi bilo, ko je občinstvo na nogometnih stadionih pelo " All together now". Tudi da je gibanje v Ameriki prevzelo "Give peace a chan-ce", ker sem jo napisal za to in mislil ravno na to. Upal sem, da bo nekaj nadcme-stilo "We shall overcome" iz leta 1800, nekaj sodobnejšega. Zato sedaj želim pi-sati sklodbe za revolucijo ... prevedel bc john lennon John Lennon POMISLI pomisli ni nebes več to ti ne bo težko in ni pekla pod nami nad nami le nebo pomisli da vsak človek le za svoj dan živi ... pomisli ni dežel več kako je to lahko nič da bi ubil in umrl zanj religij prav tako pomisli da vsak človek v miru le živi ... pomisli ni bogastev naj se tako zgodi brez lačrtih in pohlepnih bratstvo vseh Ijudi pomisli da vsak človek del je vseh stvari ... misliš si da sanjač sem a veš da nisem sam in ko nekoč nas združii bo svet pripadal nam JUNAK PROLETARCEV Takoj ko rodiš se, občutek imaš da majhen in grd si in nič da ne zr>aš dokier bolečini se nemi predaš junak proletarcev je vredno da si junak proletarcev je vredno da si v šoli tepen si, doma si jim tuj ne smei blti bister, bedak se sramuj dokler ves pofukan se ne upreš junak proletarcev je vredno da si junak proletarcev je vredno da si ko dvajset let mučen in v strahu živiŠ moral postati bi karierist a ti že ves blesav ne uspeš se grist junak proletarcev je vredno da si junak proletarcev je vredno da sf drogiraj se z vero, seksom, TV saj veš da si pameten, prost, 6a brez tebe ne gre in vendar pofukan si osel, ki zase ne ve junak prolefarcev je vredno da si junak proletarcev je vredno da si na vrhu je kraj, ne pozabi tja prit nauči se smejat, ko moraš ubit če hočeš kot drugi tam zgoraj segnit junak proletarcev je vredno da si proletarcev junak je vredno, da si torej bodi junak, samo sledi mi torej bodi junak, samo sledf mi prevedel m .d. REVOLUCIJA JE BILA POTREBNA ZA VSE !!! STRIP NO.1 MAO JE REKEL