THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKE. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zma«e! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No) 68. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. APRILA — THURSDAY, APRIL 7, 1927. LETNIK XXXVL TUDI ZED. DRŽ. BODO POZVALE KITAJCE NA ODGOVOR RADI NAPADOV N A AMERIŠKE ŽENSKE V NANKINGU. — V ŠANGHAJU JE VSE POLNO AMERIŠKIH BEGUNCEV. — ANGLIJA NAGOVARJA NA INTERVENCIJO. Šanghaj, Kitajsko. — An-, talija si na vse mogoče načine' prizadeva, da bi tudi drugej države napotila k temu, da bi1 pozvale na odgovornost Kitaj-| ce, ki so nasilno postopali proti inozemcem v Nankingu, ko so Kantonci zavzeli mesto: North China Daily News, uradno angleško glasilo, ki izhaja v Šanghaju, opisuje razmere v Nankingu še vse hujše, kakor .co v resnici bile. , Washington, D. C. — Vlada Zed. drž. se je tudi odločila, da bo zahtevala od kantonske vlade zadoščenje in odškodnino za prizadjano škodo ameriškim pripadnikom v Nankingu. Neko poročilo se glasi, da so v enem slučaju Kitajci napadli osem Amerikank, katerim so! pobrali vse dragocenosti. Ko' m> kuliji ženske preiskovali, soj jih slekli do golega. Nadlego-! vane so bile tudi ženske dru-ih narodnosti. Kaj bodo ukre-j l ile velesile še ni znano. Kar se; i' <> vlade Zed .drž., bo najbrž delala na ^vojo roko- Anglija j * ponudila Japonski kontrolo' nad Mandžurijo, če bo delala1, po njenem načrtu. Če pridobi Japonsko, tako misli Anglija, bodo tudi druge države sodelovale in skupno nastopile proti Kantoncem. Zadnje dneve je prišlo v Sanghaj zopet veliko število a-neriških beguncev. V notranjosti Kitajske, kjer so zagospodovali Kantonci, je le še malo -tevilo inozemcev. OGRSKA NOVA ZAVEZNICA ITALIJE. MEHIKANCI UMORILI DUHOVNIKA. Mexico City, Mehika. — O-blasti v državi Guadalajara so aretirale katoliškega duhovnika Father Hemenegildo Lara in ga usmrtile. Kot vzrok so navedli, kakor navadno v takih slučajih, da je vodil v boju upornike. Zopet nedolžna žrtev tiranske Callesove vlade v Mehiki. 'ŽENSKA, KI ZASTOPA VISOKO MESTO. "P O T O P' NEURJE V URBANA, ILL. Toča in vihar povzročil veliko škode v Urbana, in okolici.- Dež je lil neprestano 12 ur; kleti so preplavljene z vodo. Krog sovražnikov Jugoslavije postaje vedno tesnejši. — Čehoslovakija še vedno podpira Jugoslavijo. — Mala antartta brez pomena. —o— Rim, Italija. — Ogrska je padla v naročje Italije; podpisala je pakt, s katerim se zavezuje, da bo v vseh ozirih pokorna in poslušna svoji zaveznici. S tem je Mussolini dodal zopet en člen k verigi, ki se vije okrog Jugoslavije in jo obdaja s sovražniki.. Italija je največja sovražnica Jugoslavije. Kolikor več ima zaveznic, toliko več ima Jugoslavija so-1 vražnikov. Grof Bethlen je prispel v pondeljek s soprogo v Rim, kjer je pritisnil svoj pečat na tozadevni dokument in sklenil zvezo z Italijo, katere zaveznica je tudi Romunija in Albanija — same sosedne države Jugoslavije. S tem pa še ni zadovoljna grabežljiva fašistovska Italija. So še dve državici, ki mejite na Jugoslavijo — Bolgarija in Grčija. Mussolini je obljubil, da predno bo minulo l.eto, bosta tudi te dve — italijanski zaveznici. Mala antanta je s to novo zvezo zadobila hud — če ne smrten udarec. Čehoslovakija je še, ki podpira Jugoslavijo, te dve ste tudi edini še v krogi Male antante, Romunijo se ne FORD, GROCERIST SE JE PODAL. Fordova grocerija bo za splošno ljudstvo zaprta, le njegovi uslužbenci bodo lahko v njej' kupovali potrebščine.— Letno prodal Ford za $12,-000,000 s 3 odst. dobička. Detroit, Mich.—Henry Ford je dosegel sporazum s člani Retail Grocers association in. ROMUNSKI KMETJE PROTI KARLU. Dunaj, Avstrija. — Kmetska stranka v Romuniji je "opustila idejo, da bi pomagala princu Karlu na prestol, v slučaju smrti kralja Ferdinanda. Strinja se s tem, da se imenuje princovega sina Mihaela, ki je star pet let, prestolonaslednikom. Ko dopolni 18. leto, bo zasedel prestol. Iz Jugoslavije. NOVI JUGOSLOVANSKI PO SLANIK V SOFIJI. — KRALJ BORIS JE Z VESELJEM POZDRAVIL ZASTOPNIKA SOSEDNE DRŽAVE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. DIAZ0YA OFENZIVA V NICARAGUI. Slika nam predstavlja Mrs. Brownie Hood Kerr, ki je bila nedavno nastavljena na važno (niesto v Washingtonu, in sicer moA-e več smatrati kot članico Male antante. Premier Mussolini je odlikoval £rofa Bethlena s križcem : poldrugo uro sta bila skupaj v tajni konferenci. Urbana, 111. — V pondeljek je divjalo strahovito neurje nad tukajšnim mestom in okolici, ki je povzročilo veliko strahu med prebivalci. Škoda< je cenjena do $100,000. Največjo škodo trpijo vrtnarji, katerim je toča pobila steklene strehe na cvetljičnjakih in uničila sveže obdelane nasade. Dež je lil neprestano celih dvanajst ur; v nekaterih hišahi so kleti preplavljene z vodo,j pa tudi nižje stoječe hiše soj hile v nekaterih krajih do štiri čevljev visoko v vodi. Toča je tudi pobila okrog 500 električnih svetilk po mestu. St. Louis, Mo. — V St. Louis-u in Pana, 111. je tudi napravilo neurje veliko škodo. Toča je oklestila sadno drevje. Iz Alton, 111. poročajo, da je padala tako debela toča, kakršne še pomnijo. Strehe avtomobilov je preluknjala; vse je hitelo v zavetja. bo zaprl svoje grocerije, v ka- !i * « i • c i i >» " . . kot chief clerk" pri proracun-terih tudi taki lahko kupujeio, , . - , . . . , . . . . j, . * skemu biroju, katero mesto je ki niso pri njemu v službi. Do . . , ...... Jm . „ „ . preje zastopal pokojni Vincent tega ga je privedla grožnja j Hart prizadetih trgovcev, da bodo j bojkotirali Fordove izdelke. Tozadevno gibanje je bilo že v teku. Predno se je Ford podal, je sklical konferenco, katere se je vdeležilo okrog 1000 trgovcev. Pri tej priliki je rekel, da on lahko uniči s svojo trgovino vse male trgovce in mesarje. Takoj nato je pa rekel, da tega ne bo storil, temveč prodajo življenskih potrebščin ustavil vsem tistim, ki pri njemu ne delajo. Ford vodi že deset let trgovino z grocerijo in mesom za svoje ^uslužbence. Lansko leto je pa odredil, da je lahko vsakdo pri njemu kupoval, s čemer je prizadjal veliko škodo malim trgovcem. Fordova trgovina je ena izmed največjih te vrste. Letno proda za 12 milijonov dolarjev s tremi odstotki dobička, kar znese do $400,000. 'P O T O P' "P O T O P" ŠKRLATICA V EVANSTONU. Chicago, 111. — V porodnišnici evanstonske bolnišnice se nahaja 28 novorojenčkov, katere pa očetje ne smejo obiskati, kajti pojavili so se slučaji škrlatice in ni nobenemu dovoljen vstop v bolnišnico. Koliko časa bo to v veljavi, še ni znano. Zdravniki izjavljajo, da imajo bolezen pod kontrolo in ni povoda za vznemirjenje. "P O T O P" KRALJ FERDINAND UMIRA. 'P O T O P" ŠTUDENTI ŠTRAJKALO. Superior, Wis. — Ker je šolsko vodstvo Central visoke šole odpustilo nekega učitelja, ki je bil pri dijakih zelo priljubljen, je 800 dijakov za-štrajkalo. Koliko časa bo stavka trajala ni znano. LETALSKA NESREČA. Toulon, Francija. — Nad mestom Hyrest sta skupaj trčila dva letala in treščila na zemljo v bližini neke tovarne. Ko so prišli ljudje do mesta nesreče, so našli letala popolnoma razbita, iz razbitin so pa izvlekli trupla štirih letalcev- 'POTOP' — Klamath Falls, Ore. — Dan Waiter, gozdarski delavec, si je pri delu s sekirp odsekal nogo nad* členkom. Smrti sta ga rešila dva tovariša, ki sta ga na malih saneh po težavni poti iz gozda prepeljala v vas, oddaljeno petnajst milj od mesta, kjer se je zgodila nesreča. Bukarešta, Romunija. — Romunski kralj Ferdinand, ne u-živa več nobene hrane. Štiriindvajset ur je bil v nezavesti; smrti pričakujejo vsak čas. Pri bolniški postelji se nahajajo vsi njegovi otroci, izvzemši princa Karola, ki je v Parizu. Tudi Jugoslovanski kralj Aleksander in bivši kralj Grčije sta prispela v Bukarešto. -o- SMRTNA NESREČA NA IGRALIŠČIL Chicago, III. — Helen Mc-Gough, stara 13 let, 4717 W. Van Buren Str., je na John Clark igrališču padla z gugal-nice; nezavestno so prepeljali v Garfield Park bolnišnico, kjer je pa dve uri zatem izdihnila .— Nesreča pač nikoli ne počiva. -o- — New York, N. Y. — El-den C. Dewitt, ki je pred 50 leti začel v Sioux City izdelovati neka patentirana zdravila, je na svojem domu v Scars-dale umrl in zapustil $85,000,-000. KRIŽEM SVETA. — Oconomowoc, Wis. — O-ge.nj je izbi n h nil v zgodovinskem poslopju, znanem pod imenom Draper Hall in isto u-ničil. Škodo cenijo na $50,000. — London, Anglija. — Iz Moskve poročajo, da je Tretja internacionala poslala ameriškim premogarjem, ki se nahajajo v boji z lastniki, $500,-000. — Riga, Latvija. -— Sovjetska vlada v -Rusiji je priznala cerkvene praznike. Zdaj imajo v Rusiji šest državnih in enajst cerkvenih praznikov. — Sioux Falls, S. D. — Po-ročano je že bilo, da so aretirali 19 letno dijakinjo, Marian Meyers, ki je nameravala oropati banko v Vermillion. Sodišče jo je obsodilo v 30 dnevno ječo; ko je pa presedela pet dni, so jo radi lepega obnašanja izpustili na svobodo. — Moskva. Rusija. — Na Ruskem trdo stopajo na prste graftarjem; ne bilo bi napačno, če bi še drugje tako postopali. Nedavno so obsodili tri višje uradnike na smrt, ker so sprejemali podkupnino; 13 nižjih uradnikov iste kompanije so pa kaznovali z zaporom. — San Diego, Cal. — V tu-kajšnem mestnem parku je bilo že več oseb napadenih in oropanih. Policist Charles R. Harris, je dobil nalogo, bandi-te izslediti. Imel pa je smolo, drugo jutro so našli mrtvega s prestreljeno glavo . — Chicago, 111. — Šestletni Frank Bremo, 125 West Erie Str., se je igral z žveplenkami, vnela se mu je obleka, dve uri zatem je v groznih bolečinah v bolnišnici preminul. — Nattoon, 111. — J. J. Stephenson, star 47 let, tukajšni grocerist, je na stolu pri zobozdravniku, ko mu je slednji iz-ruval zob, nagloma umrl. — Berlin, Nemčija. — Tatovi avtov v Nemčiji nimajo sreče. Policisti so od vsakih 100 ukradenih kar 99 izsledili in vrnili lastnikom. , Konservativci nameravajo pri-zadjati poslednji udarec u~ pomikom. — Letalci Zed. drž., še vedno v službi Diaza. Managua, Nicaragua. — 2e večkrat je bilo poročano, da namerava general Diaz, čigar vlado v Nicaragui je priznala vlada Zed. držav, prizadjati liberalcem, ki se nočejo pokoriti Diazovi vladi ,smrtni udarec. Ni pa še do tega prišlo, nasprotno, ,Diazove čete so bile že v par slučajih primorane, da so se s precejšnimi izgubami umaknile. Zdaj pa zopet napoveduje Diaz veliko ofenzivo, v -kateri namerava popolnoma zdrobiti moč upornikov. Konservatiyci so z orožjem in vsem potrebnim dobro preskrbljeni, čemur se ni čuditi, saj imajo Strica Sama kot zaveznika, ki jih podpira. Tudi letalci', ki opravljajo poizvedovalno službo, so pripadniki Ze-dinjenih držav. "P O T O P" ŽUPANSKE VOLITVE V CHICAGO. Thompson izvoljen za župana z veliko večino. — Dopoldne je že bilo oddanih 600,000 glasov. — Tako velike vde" ležbe na voliščih še ne pomnijo. Chicago, 111. — Chikaški volivci so v torek v polni meri izpolnili svojo državljansko dolžnost in se vdeležili v velikem številu županskih volitev. Od ranega jutra do 4 ure popoldan, je bilo živahno vrvenje po voliščih, ki so bila zastražena od policistov, da ni prišlo do kakšnih izgredov. Rečeno je bilo, da bodo najeti gangsterji terorizirali nekatere okraje. U-padel jim je pa pogum, ko je detektiv Daniel Healy ustrelil bandita Druccija. Dopoldne je že bilo oddanih 600,000 glasov. Vseh glasov skupaj do 4. ure popoldan so našteli skoro 1 milijon, česar še ne pomnijo pri nobenih županskih volitvah v Chicago. K temu je poleg vestnega izpolnjevanja dolžnosti chikaških meščanov, pripomoglo tudi lepo vreme, ki je privabilo na volišče tudi take, ki bi sicer doma ostali. Sprva je vse tako kazalo, da x> Dever ponovno izvoljen. Proti koncu sq je pa obrnila sreča na Thompsonovo stran; dobil je 83,072 glasov večine, o — Urbana, 111. — "Illinois" gledališče, katero so zarentali Klani, je ogenj uničil. Škoda je cenjena na $40,000. Za zbližanje med SHS. in Bolgarijo. Sofija, 18. marca. — Včeraj je kralj Boris sprejel našega novega poslanika v Sofiji, Ljuba Nesiča, ki je kralju izroči« svoja poverila. V svojem nagovoru je poslanik izjavil, da hoče z veseljem sodelovati pri veliki nalogi za zbližanje in sporazum obeh velikih balkanskih narodov. Upa, da so tla za to delo že dobro pripravljena. — Njegovo imenovanje z*, poslanika v Sofiji je najboljši dokaz, kakšna čuvstva prevevajo Jugoslavijo- upa, da goji enaka čustva tudi bolgarski narod. Kralj Boris je odgovoril, cla v Ljubi Nešiču z veseljem pozdravlja zastopnika one generacije, ki je delala za zbližanje 'obeh narodov. V zadoščenje i • - j mi je, — je nadaljeval kralj— jzagotovilo dobrega razpoloženja pri vodilnih možeh Jugoslavije za zbližanje. — Enako 'razpoloženje prevladuje tudi pri nas. Upi a, da sa b-. posrečil'« premagati še obsvr.joče o-vire in uresničiti za oba dela koristno zbližanje. Zagotavljam, da bf.d', vsi ko.-j-.l-.[ v tem pravcu n:w: vse mojo in moje v.jide soghič^r.je in nemoč. -----o-- Smrtna kosa. V Komendi pri Kamniku je dne 14. m. m. ob pol 12. umrl tamkajšnji župnik ir- duhovni svetnik g. Valentin Bernik. Pokojnik se j-> rodil dm I), i'ebr. 1S61 v Straž'šču pri Kranju. V duhovnika je bil posv.ven leta 1884; služboval je koJ„ kaplan v Kranjski gc-ji, Mošnjah. Mo-jravčah, kot vispozit na Vrh-.polju pri Moravčah, kot župnik ji Ji let na Ii< incu in o i 1. 1900. (pa v Koineni'. kjer j a bil hkrati upravitelj benefices, in bolnišnice P. r. Glavarja. ----o-- Dne 10. m. m. smo spremili v Rakeku na zadnji poti priljubljeno Angelo Hornovčevo, kateri je zgodaj pretrgala nit življenja neizprosna jetika — Bila je stara šele 18 let. Smrtna nesreča. Utopila se je 14. m<. m. 3 in pol leta stara hčerka g. Pcčka Slavka iz Višnje gore v pritoku Kožca. Našli so jo v Višnjici. i , 7-770- Velika goljufija 3 ponarejenim čekom. Dne 15. marca dopoldne se je posrečilo nepoznanemu storilcu izvršiti mojstrsko goljufijo, s katero je oškodovana posojilnica v Narodnem domu v Mariboru za 60,000 Din. V posojilnico je prinesel nepoznan gospod ček, izstavljen od tvrd-ke Ivana Baumann v Št. IIju v [Slov. goricah in glaseč se na 'vsoto 60,000 Din. Ker tvrdka Baumann cesto dviga in naka-'zuje velike vsote, je posojilni-!ca tudi ta ček izplačala, ker je bil izstavljen popolnoma pravilno z Baumannovim podpisom in pečatom. Obvestila je izstavitelja čeka o izplačanju. Na veliko začudenje je danes iprišel v posojilnico sam g. Bau- mann ter izjavil, da ni omenjenega čeka izstavil ter je moral nekdo njegov podpis in pečat ponarediti. Posojilnica je zagonetno zadevo izročila policiji. Ker je osebni popis goljufa točno znan, se bo najbrže posrečilo ga kmalu izslediti. -o- Iz šale resnica. Iz Šmiklavža pri Vojniku poročajo: Pri nas so napravili fantje z godcem šalo, da so pripeljali nekemu dekletu slamnatega moža. Zasmehovani je v toliko zavrela kri, da je pograbila nož in ž njim razre-zala muzikantu harmoniko. Ta nastop dekleta je ujezil godca, ki je začel deliti udarce in iz prvotno nameravane šale se je razvil precejšen pretep in cela zadeva je na sramoto vseh, ki so nosili slamnatega moža, v rokah orožništva in sodišča. Požar zahteval štiri človeške žrtve. V soboto, 12. marca zjutraj ob 4 je nastal požar v neki kmeti.ški hiši v Podgori, občina Dol pri Ljubljani. Zgorele so 4 osebe in sicer stara mati, domači rejenček, rejenček iz občine Dobrunje in neki rejenček iz Ljubljane. -o- Dražba za dražbo. Na javni dražbi v Kamniku dne 7. marca je bilo prodano posestvo Alojzija Perneta iz Godiča pri Kamniku. Cenjeno je bilo prvotno 9H,120 Din, prodano pa za 185,110 Din. Najhujši je bil boj za parcele na Vrhpolju v neveljski občini, ki so bile sodno ocenjene samo za 800 Din, pa so bile prodane za 10,000 Din.—Precej domov in posestev je zadnje čase v naši okolici že prešlo vsled zadolženosti v tuje roke. -o- Umrli so v Ljubljani: Helena Marn, zasebnica, 70 let. Davorina Požun, usmi-ljenka, 26 let, Janez Virant, obč. ubog, 63 let, Marjana Str-(nad, dninarica, 72 let, Janez Jančar, delavec, 62 let, DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem krajo hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali do teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10,000 Din 100 Ur 200 lir 500 lir J 9.45 -9 18.60 .9 46.25 .9 92.00 .$183.00 -9 5.20 »910.10 -924.23 1000 lir__947.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah it vraČn- Zaradl nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Mero da jn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila s« Izvršujejo po pošti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite sa: zakrajSek & CeSark 4» W. 43nd BT„ NEW YORK. R.T. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 7. aprila 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi m OAjit&rejii ilovendd list ▼ Ameriki. Ustanovljen let«. 189J, Izbaj* ritk daa rams atdelj, pgn- del j ko y in daevor po »razaikfk« Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva in uprav«! 1849 W. 22nd St. Chicago, I|L Telefon; Canal 0098, Naročnina! 43.30 . 2.56 Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado ia Evrop*; Za cel« leto __ 6JOO Za pol leta __ 9 JO Tke first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Moo-day, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year_____ For half a year__ -$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Eurooe: For one year__„__6.00 For half a year__3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-otttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ]e čas do četrtka dopoldn«.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov ■rcdništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vaaega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate Hstu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under-the Act of March 3, 1879. Italija dobila dolg nos. V treh okrajih Porurja je tvorilo poljsko prebivalstvo leta svojo jednoto? In tu je glavno 1910 še večino, leta 1925 pa je padlo na eno desetino vsega vprašanje.' Ali naj se nepri-prebivalstva. Oni pa, ki so priznali nemščino in poljščino kot stranske organizacije in orga-svoj materni jezik, tvorijo od ene tretjine do ene četrtine pre- nizacije, kjer se zbira članstvo bivalstva. e ; drugega prepričanja, združi s Enako silno je padlo tudi število Dancev v Schleswigu. j tako organizacijo, da bo njeno V nobenem narodnostno mešanem okraju nimajo narodne glasilo njih potem gajžljalo? manjšine več večine. Celo v Gornji Šleziji je priznalo samo Kdo si želi političnega jerob-43 odstotkov prebivalstva poljski, oziroma poljski in nemški stva? To vprašanje je zelo va-jezik kot svoj materni jezik, dočim več ko 50 odstotkov prebi- žno in zasluži treznega premiš-valstva samo nemščino kot svojo materinščino. Ijevanja. Saj je vendar resnica, Da so take velike izpremembe neprirodne, je jasno. Go- da je večina članstva že sedaj spodarski in politični pritisk nemške vlade mora zato biti na- pri njih jednoti v političnem ravnost neverjetno silen, če je mogla germanizacija v nekaj' >■-tih tako silno napredovati. Uspeh germanizacije pa tudi kaže, da Nemčija niti nuj-manje ni poklicana nastopati kot zaščitnik narodnih manjšin in da je treba tudi njeno sicer lepo gesto o kulturni avtonomiji Dancev v Schleswigu sprejeti s skepso. Konflikt med Jugoslavijo in Italijo še ni čisto poravnan, vendar pa je glavna nevarnost, da pride do vojne, odbita. Za Italijo neugoden preobrat v evropskem mnenju je nastal v tistem trenutku, ko je začelo francosko in nemško časopisje zavračati italijanske vesti o vojnih namerah Jugoslavije. Pot vtisom francoskega in nemškega časopisja je moralo tudi jerobstvu. Jaz sem sam eden, ki sem nad 19 let član, ampak z načeli socializma se ne strinjam, kakor tudi ne, da bi se glasilo te moje jednote utikalo v stvari, katerim jednota kot podporna organizacija ni posvečena. Jaz nisem pri jednoti zato, da se bom tam klanjal zastavi socializma, marveč zato, da dobim svoje podpore, | kadar bi bil bolan ali v potre-jbi. In mislim, Nič kaj prijetno ni zadišalo, in niti sedaj ne diši, ko se je zvedelo, kako se je obrnilo milijonski fond. Kako neprijetno je zadišalo, ko se je zaznalo, da so slovenski liberalci zago-spodarili fond zavetišča. Pri vas neprestano diši. In zato, ker ste v vaših taborih takih dišanj in takega smradu navajeni, gotovo mislite, da tudi vsepovsod drugod diši. Gospodje, saj se poznamo: Opazujem vas že nekaj let! Tako je, vidite, to sem vam povedal, kar sem imel že precej časa lia srcu. Nisem pa jaz edini, ki tako mislim. Član obeh jednoč. Š1ROM~JUGOSLAYIJE S Uboj. Dne* 6. marca se je vračal nakupovalec perutnine Janez da tega misije-!Ploj iz Selc pri Sv. Rupertu v i n.ia je večina članstva. Zato je Slov. goricah s svojo ženo in si- GLAS IZ MINNESOTE. Virginia, Minn. Na Virginiji je mala slovenska naselbina. Bilo je tu že nekoč več naših ljudi, kakor jih angleško časopisje revidirati svoje stališče in tako je Italija iz-'je sedaj. Sedaj je le par družin gubila ono moralno oporo, na kateri je gradila svojo akcijo. j in nekaj samcev in samic. Po-Ko je nato Jugoslavija še izjavila, da je pripravljena do-jlagoma so se izselili v druge voliti vsakršno kontrolo o razmerah na albanski in italijanski j naselbine. Nekaj jih je na Eve-meji, je svet \ideL da nima Jugoslavija nikakih agresivnih ci-.Iethu in drugje. Odšli so radi ljev in da je tisti, ki ogroža mir, samo Italija. Pod vtisom ev-jdela. Ker je torej tukaj malo ropskega mnenja je morala tudi velikobritanska vlada rcvidi-: nas, tudi ni tukaj posebnih za-rati svoje stališče in ni mogla odkrito podpirati Italije pri nje- j nimivosti. Delamo prav slabo, nih napadalnih ciljih. j Pravijo, da se spomladi odpre Tako je bila Italija mahoma osamljena in zato je morala i več dela, seveda če se ga bo. izjaviti, da ni v Belgradu njen poslanik izvršil nobene demar-S Te dni je bil tukaj aretiran še, temveč je samo ustmeno povedal zunanjemu ministru dr J na Hibbingu John Adelsich, 32 Periču, da bi jugoslovanski vpad v Albanijo povzročil avtoma-j let star, in je bil pripeljan na učno oboroženo intervencijo Italije. Virginijo, kjer se bo moral za- Jasno je, da bo skušala fašistovska Vlada z vsemi sred-'govarjati radi nekih bančnih stvi ublažiti svoj neuspeh in da bo skušala najti kompromis, j nepravilnosti, ko je bil blagaj-ki ne bi škodoval njenemu prestižu. Zato je Italija priprav-1 nik tamkajšne Merchants State Ijena pristati na anketo glede jugoslovanskih vojaških uri-'Banke. Slovenci v železnem okrožju čedalje bolj prihajamo v ospredje. Tako naši mladi fantje, ki prav, noče pa dovoliti, da bi anketa razširila svoj delokrog tudi na Albanijo in na italijansko obmejno cono. Zaradi svojega prestiža odklanja Italija tudi intervencijo Zveze narodov. Briand, ki čisto pravilno razume fašistovsko občutljivost, hoče1 postajajo možje, kakor tudi zato tudi ves konflikt urediti diplomatfčnim potom in je zelo naš nežni spol. To pokazuje, nasproten intervenciji Zveze narodov. V stvari bo rezultat da Slovenci smo talentirani, sa-isti, toda razlika je v tem, da bo likvidacija spora diplomatic-- mo če se nam da priložnost na-nini potom izvršena tajno, dočim bi se likvidacija potom Zveze narodov izvršila javno. Javna razprava pa bi mogla povzročiti nove konflikte in otežkočiti sporazum. Italija je računala na aktivno podporo angleškega tiska in upala, da bo z njegovo pomočjo vsaj del evropske javnosti na italijanski strani. Ta nada pa se je izjalovila in zato je mo-ilik ugled med Amerikanci. O rala Italija retirirati in preklicati demaršo. V tem je njen po-'Miss Olgi Turk, hčerki ugledne raz in vsa težkoča je sedaj v tem, da se najde za Italijo časten slovenske družine Turkove z umik. Iz tega vzroka pa Italija tudi še nadaljuje s kampanjo Aurore je te "dni poročalo tu-proti Jugoslaviji, da šiloma ohrani vlogo obtožitelja.ki zahteva zadoščenje. Jugoslavija, ki je brez vsake krivde, pa naravno ne more prevzeti vloge obtoženca. Naloga jugoslovanske diplomacije je, da to stališče tudi uveljavi. Če se ji to posreči, potem je poraz fašistovske Italije popolen, ker bo pred vsem svetom dokazano, da je bila izzivalka samo fašistovska Italija. -o- predujem o in si sami pomagamo. Tako n. pr. imam to pot poročati, da imamo na raznih krajih več naših mladih rojakov in rojakinj, ki vživajo ve- STVAREN DOPIS SLOVENSKEGA DELAVCA. Cicero, 111. tudi prav gotovo splošno zdru-.nom od kupčije proti domu. Na ženje splavalo po vodi, ker jejpovratku je dražil v pijanosti narod oravočasno Svoboda, "ki zasužnjuje druge. — V Ameriki je svoboda, da s svojim lahko dela kdo kar hoče, t. j. v businessu. Zato pa imamo razne prekupovalne truste, ki že spomladi pokupijo po farmah razne produkte naprej. Potem pa sami določijo oderuške cene za konsumente po mestih. Na eni strani odirajo farmarje, da jim za poljske | produkte premalo plačajo, na drugi pa zgrabijo konsumente, i kateri morajo po mestih predrago plačevati živlienške potrebščine. Kmetje in konsu-Imenti bi te pijavke kaj lahko odpravili, ako bi začeli vzajemno sodelovati potom kooperativnega trga. Ampak, kje je tisti, ki bi farmarjem in konsu-mentom mogel udahniti te spregledal j fante, ki so vasovali. Iz zbada-'1 " j in spoznal, kaj tiči za njihovim J nja je nastal prepir in iz tega j političnim grmom. Tudi nismo se je razvil pretep. Fantje soj ne kilo preneumno. — i po svojih delegatih izvolili gl.jse zagnali v Ploja in ga začelii Namreč, da bi katoličani lepo Svoj čas sem bil naročnikom | uradnike, da na stroške član-j lomastiti s koli. in sicer s takoj ponižno držali hrbet in da bi in čitateljem tega uglednega;stva llodUo okrog in mesto, daj silo, da je obležal mrtev na li- j protiverski zagrizenci tolkli po lista obljubil, da bom o priliki:bi utirali samo za organizaci- cu mesta. Kot dozdevna ubijal-j ^Jih. Katoličani bi morali vse napisal par besedi o naši K. JO» se utikali tudi v razna poli- ca so aretirali o. ožniki želar- j leP° sprejeti, vse brce in zra- rprašanja, ki načeloma ska sina Franca Greifom r in j ven bi morali biti še hvaležni, ne spada jo v njih delokrog kot j in Murko, ki sta sedaj v pre : so protiverski zagrizenci jednotinih uradnikov. Če hoče- iskovalnem zaporu šentlenar-1tako dobri, da jim vsaj brce o nasi S.K. Jednoti. Da tej obljubi za- licna dostim, zato k delli. Na polju naših društev in. jednot bi sicer ne smelo biti oo-'-'0 uganjati razne politične :k e'' OKI ga -o- sodišča. litike, zlasti ne sovražne, ki biiatvan> lla-' J1*1 uganjajo na sv naše ljudi delila v razne poli-j i® stroške. To je moje miši j tične frakcije. Slovenci smo že j nJe- itak maloštevilni, pa še to raz-j Dopisniki iz socialističnih delimo v številne posamezne krogov se zadnje čase tudi ze-i^a' °bsojuia samo na dele; nas ne bo nič. Strah predjlo zale tu je jo v interne zadeve tem "ničem" je ze opozoril slo-jKSKJ. Pravijo, da je tukaj za-venska društva in organizacije| dišalo. Gospoda, jaz sem plena previdnost radi samoohra-. bral vsa Glasila KSKJ. in vse nitve Slovenstva v Ameriki. Ve-| zapisnike, pa ne vidim nič, da mo vsi, da gremo v takozvani bi dišalo. Sem član tudi KSKJ. kotel, kjer se bomo že potom j in povem, da sem ponosen na i privoščijo. Taki bi morali biti > katoličanje, tako filozolirajo Za umor samo šecL t.pscccv, razni rdeči prismojene!. Ker V Suboiici je ijila žena. ki jej l)a tega ni, je pa silen krik in umorila svojega moža Hubič-jsilno javkanje med rdečimi t me-' bratci, seeev zapora. Za razpravo jej vladalo med ljudstvom ogromno zanimanje in je občinstvo milo obsodbo z navdušenjem sprejelo. Umorjeni je bil namreč pijanec, ki je svojo ženo stalno preiepa r muei! Po Dobrosrčnost. — Grašcak je potožil kravji dekli: Prišli so hudi časi, Katra, kužna bolezen nam je pobrala že skoro polovico goveje živine. Katra: B< prihodnjih dveh naših bodočih (te uradnike, ker se ne bojijo generacij prekuhali v Ameri- j pokazati in položiti svojih kart-2adrževai .pri dru^ih žejlsk več dni je ost,, jal od doma in se i milostivi gospod, še vedno dovolj! )hrani le Vas, potem imamo kance. Vendar temu se 1 ahko'na kajšne časopisje in jo hvalilo kot eno naj prvih in najboljših vijolistinj na Iron Range. Miss 'cepljenjem, pred needinostjo mizo. Da pa pridejo razne!ko pa Je 1 jjan vrnii domov nekaj časa upiramo, ako zdru- j stvari naprej, je pa to vse p o-; 111 zaceI l)retePilti hčer, je žena žimo svoje moči, organiziramo j vsod. Saj se na vaših letnih se- vze*a l)olono in udarila po v kolikor se da vse Slovence in j j ah prepirate in obdajate s ta-'^avi s tako siio, da je mrtev zlasti našo mladino. Naša pri-jkimi imeni, ki jih nočem zapi- jobležal-vatna posestva našim mladim:sati javnosti. Pa glavno še pri-ne bodo govorila mnogo o žu- de. Jaz odkrite ljudi spoštu-Ijih slovenskih delavcev oče-j jem. Zato tudi Čast glavnim u-tov, ki so jim to skupaj spravi- jradnikom KSKJ., ki se niso u- li. Slovenska kulturna in pod- j strašili pokazati javnosti s vo- tjinskem šihtu n. vznouuem o-porna društva pa jim bodo. — jih kart. Pri vas ta rdečih ste' bratu (Terezija) na Paseti ho-In kakor bodo te naše organi-!se pa radi tega vprašanja po-jrizontu podsulo rudarja-kopa- c zacije močne, tako dolgo bo ži- steno prepirali, tako sem slišal,(ča Erjavci T • vel spomin med našimi tukaj-j v zapisnik pa baje niste ' šnimi zanamci na nas. Strah pred prevelikim po-jta, ki je vas v tem oziru prijel, . je prelomil stropni tram, ki !<.a Žrtev poklica. sredo, 10. marca je v Ti bovljah na popoldanskem Kihanje pri vijakih. — Podčastnik: Danes sem na vežba-lišču opazil, da je nekdo kihnil, in malo za njim je kihnil gospod poročnik. Zapomnite si 'enkrat za vselej, da mora naj-iprej kihniti gospod poročnik, vi!" ue- potem smete šele Trebušne bolečine. — 1'od-stnik: Kaj vam je. Savenc, Jurija. Ko je stal j da tako žalostno izgledate? — . )u^ili na odru, pripravljen za izkop Novinec: Trebuh j kaj ste imeli na seji. Oa sobra-l gornjega dela na premogu, se kvaril sem - žel Katastrofalne posledice germanizacije v Nemčiji. Turk igra z aurorskim orke- med našim narodom je ne\ dalo strom tamošnje High School 'in nekatere, da so dvignili bese-je priznana kot prava umetni- do in z njo vabili društva in na- se baje kot se čuje, boj it. mo objaviti. I?i se naj bo Uradniki P is- podpira že izdelani izkop, ka-ikaj Zakajjteri je napolnjen z zasipnim se naj bojim, če sem pošten? J materialom. Ko se je tram pre-. . , katoliške jednote se;lomil, je zasipni material oder, ca za igranje na vijolino. Poja- se jednote k splošnemu združe- ne bojijo nič! In takim možem(na katerem je stal Erja\ c c vila se je že v več krajih, kot nju na slovenskem podpornem j dam jaz čast, ne pa tistim, kilpodrl na tla in Erjavca Vod sena Evelethu in drugod ter žela društvenem življenju. V teoriji j take stvari med štirimi stenami boj zasul. Akoravno so <>a po splošno pohvalo od ameriškega lepa stvar, v praksi pa zelo te- rešujejo, da članstvo ničesar j preteku desetih minut /t " občinstva. žavna. Pri tem igra naše slov.!ne ve, kako in kaj. Kaj Na Tower ju je te dni premi- časopisje glavno ulogo. Mi ima-j bi pri vas zadišalo in sicer ta-j življenju. Star je bil 46 let litina podlagijnula Mrs. John Tekautz/ Mo- mo podporno organizacijo, ki ko, da bi javnost strmela? Ej,jdar pač ne ve ne za uro, ne z • dan svoje smrti, česar bi se mo- z Ko- me boli. Po-r>doc. — Pod--tnik: Mrha, prav ti je! Za-a vse sam poješ, kar dojiš od doma? Pa ce pan iz ruževin, že ni bil več pni a.: Tretja je pa postala Uradni "Preussischer Pressedienst" objavlja zadnjega ljudskega štetja statistiko slovanskega prebivalstva j rala je po zdravnikovem na- izdaja dnevnik. Ta dnevnik pa j prijatelji, poštenjaki se javno-v Nemčiji. Statistika dokazuje, da je germanizacija v Nem-j svetu na operacijo radi krofa, ne služi svojemu namenu. Mo- sti ne boje! To, da bi se s tem čiji naravnost neverjetno napredovala. j kateri je pa podlegla. Njen so- ral bi biti v prvi liniji za jedno- V enajstih okrajih stare Vzhodne Prusije je bilo naštetih j prog John pa je tudi podlegel tine koristi, a tega ni. Sociaii-leta 1925 samo še 43,000 Mazurov. dočim jih je bilo leta 1910 smrti pred par meseci. Oba zem mu je vse, članki so pisani še 172,000. Zato pa je naraslo v isti dobi število oseb, ki so-pokojna sta bila stara vpijonir- o samem socializmu, mesto da navedle nemški in mazurski jezik kot svoj materni jezik, odija te skoro najstarejše sloven- bi delali reklamo jednoti. Ne 12,700 na 25,700, | ske naselbine na severnem de- vem, če tisoče članov plačuje V 19 gornješlezijskih okrajih je padlo število Poljakov od lu našega kontinenta. Žalujo- in vzdržuje svoje glasilo zato, 597,000 leta 1910 na 155,000 v letu 1925. Število onih s polj-'čim sorodnikom naše sožalje, da se z njim dela reklamo skim in nemškim učnim jezikom pa je naraslo od 51,000 na I pokojni pa mir in pokoj! brezglavnemu socializmu, ali! v Ameriki. Ali Nesrečnež. — A.: V ljubezni sem silno nesrečen. Prva moja nevesta mi je umrla, druga je šla v samostan in tretja . . . — B.: No, ka j je s tretjo? — moja z ena. javnost razburilo, je samo pesek v oči! To je le šola za javnost, da ve, kako se mora čuvati raznih ljudi v raznih slučajih. ral pač večkrat spominjati. Pcroka. -vist Zaletu, malo _____ Se to-le: Med katoličani ni-|hočete dopust. Zakaj ga pa ra-j Pametna misel. — Mlekar in rtilekarica sta nosila zobozdravniku mleko. Ker je imel premalo pacijentov, jima ni j Uezer-. mogel plačati mleka. Ko jima ste prišli na ponovno opozorilo ni mogel pogledat k nam, pa že 1 plačati, je rekla žena veselo: Dobro misel imam. Mleko Stotnik: komaj 374,000. Poročevalec. AULA. Fr. R. Chateaubriand. (Dalje.) Tako je pel mladenič. Njegove besede so prinašale nemir na dno moje duše in so izpreminjale Atalino obličje. Naj'ini združeni roki sta trepetali druga v drugi. Toda postala sva pozorna na neki drug za naju nič manj nevaren prizor. Šla sva mimo otroškega groba, ki je služil za mejnik dveh rodov. Kakor je že navada, so ga napravili ob poti, da bi mogle mlade žene, ki bi šle k studencu, sprejeti vase dušo nedolžnega bitja in bi jo vrnile domovini. V tem hipu so bile tam novoporočene žene, ki so, hrepeneč po sladkosti materinstva, poiskušale, odpirajoč svoje ustnice, uloviti dušo otrokovo, katera je po njiho- sem videl, da bi kaj zadišalo ku«? pn7m,,.:„i. r. , - . . , — , i i on i i oite. — Kezervist. Gospod si bova na drug način izplača- tekom zadnjih 20 let kar sem stotnik, pokorno javljam, jutri la. Popoldne bova prišla zopet zato, da bi delal reklamo za.ltakoT Dobro bi lilo, Ce bi bil J^f POr°ka' Pa bU ^^ tL'r bova «»'» -ak po tri i zobe izdreti. vem mnenju blodila po cvetlicah. Potem je prišla tudi prava mati in je položila na grob snop koruze in bele lilije. Zemljo je poškropila s ssvojim mlekom, vsedla se je na vlažno rušo in je z milim glasom svojemu otroku govorila: "Zakaj bi te objokovala v tvoji zemeljski zibelki, o moj novorojenec! Kadar mlad ptič postane velik, si mora sam iskati hrano in v puščavi najde tudi grenkih zrn. Ti vsaj nisi vedel za jok; ti vsaj nisi bii izpostavljen požrešnemu poželjenju ljudi. Pop je, ki se v svojem ovoju posuši, izgine z vsemi dišavami, kakor ti, o moj sinko! z vso nedolžnostjo. Srečni so tisti, ki v zibelki umrjejo in ne poznajo drugega kakor materine poljube in smehljaje." Že zmagana od najinega lastnega srca, sva bila pobita od teh slik ljubezni in materinstva, ki so nama, kakor se je zdelo, sledile v to očara joče lepo samoto. Atalo sem nesel na rokah v notranjost gozda in govoril sem reči, katere bi danes zaman iskal na svojih ustnicah. Južni veter, moj dragi sin, izgubi svojo toploto, ko gre preko ledenih gora. Spomini na ljubezen so v srcu starca kakor dnevni ognji, ki se odbijajo na tihi kroglji lune, ko je solnce zašlo in nad kočami divjakov plava mir. Kaj je moglo rešiti Atalo? Kdo jo je mogel obvarovati, da ni podlegla naravi? — Brez dvoma nič drugega kakor čudež; in ta čudež se je zgodil. Hči Simagana se je zatekla k "krščanskemu Bogu; vrgla se je na zemljo in je goreče molila k svoji materi in Kraljici devic. O Rene, takrat sem dobil vzvišeni pojem te vere, ki more v gozdovih, sredi vsega pomanjkanja življenja napolniti nesrečne s tisoč darili; te vere, ki sam& zadostuje, ko postavi svojo moč nasproti strastem, da jih premaga, četudi jih vse pospešuje, skrivnost gozdov, odsotnost ljudi in zvestoba senc. Oh, kako se mi je zdela božanstvena, preprosta divjakinja, nevedna Atala, ki je kakor pred oltarjem nudiia svojemu Bogu obljub za ljubečega malikovalca pred staro podrto smreko! Njene oči, povzdignjene proti nočnemu ozvezdju in njena lica, sveteča se solz vere in ljubezni, so bila nesmrtno lepa. Večkrat se mi je zdela, da se je vzdignila proti nebu, večkrat sem mislil, da vidim doli stopati po žarkih lune in cla slišim v vejah dreves tiste genije, ki jih Bog kristjanov pošilja v pečinah stanujočim puščavnikom, če se nameni, da jih poklice k sebi, To me je bolelo, ker sem se bal, da bo Atala samo malo časa na zemlji živela. Medtem je pa Atala tako jokala in se kazala tako nesrečno, da bi bil mogoče že pripravljen bežati, kar je zadonel v gozdu krik smrti. Štirje oboroženi možje so se vrgli name: odkrili so naju in vodnik voj- ske je zapovedal, naj naju zasledujejo. A tali, ki je bila zaradi ponosnega vedenja podobna kraljici, ne ni zdelo vredno govoriti s'temi vojniki. Zaničljivo jih je pogledala in odšla k Simaganu. Ničesar ni mogla zame storiti. Moje straže so podvojili, vezi pomnožili in mojo ljubljenko so odstranili. Pet noči je prešlo in zagle'dali smo Apalasuklo, ležečo na bregu reke Šata-TJše. Takoj so me okrasili s cvetlicami; obraz so mi pobarvali z modro in rdečo barvo; v nos in ušesa so mi pritrdili biserov in v roko so mi dali šišikue (glasbeno orodje divjakov). Tako okrašen za daritev, stopim v Apalasuklo med opetovanim kričanjem množice. Bilo je po meni, kar se naenkrat zasliši šum školjke in Miko, ali glavar rodu, za-pove, da se zbero. (Dalje.) / Četrtek, 7. aprila 1927. "AMERIKANSKI SLOVENEC" zračunana. Primer: Nekdo je star 24 let. 24 delimo z 2, potem pomnožimo z 2. Prvič, dobimo 12; drugič 48. Druga poleg druge postavljeni števili dasta 1248 tednov. Pri 36 letih 18 in 72, to je 1872 ted- ZAKOPAN ZAKLAD V SCHOENBRUNNU. ■ Letni dvorec Schonbrunn s svojimi krasnimi parki, zoološkim vrtom in nasadi, ki ga je uredila Marija Terezija po ver-sailleskem vzgledu, je najpri-ljubljenejše nedeljsko izletišče dunajskih meščanov. V zgodovini je gradič posebno znan iz časov, ko je Napoleon v vojni proti Avstriji uredil tam svoj glavni stan ter ga je domala dohitel atentat nekega mladega nacijonalista. Že izza sto let kroži med Du-najčani fantazijsko opremljena pravljica, da je v območju schonbrunnskega gradu zakopan bogat zlat zaklad. Da, go-vorica pravi celo, da flibelunški zaklad sploh ni pokopan v globinah Rena, marv eč, da so ga nibelunški junaki na pohodu proti Atilovemu dvorcu skrili v bližini sedanjega Schonbrun-na. Druge bajke zopet pričajo, da je neznan vojskovodja na begu pred sovražnikom iz previdnosti zakopal tam svoje premoženje. In govori se končno tudi o tem, da je Napoleon izločil del svoje vojne blagajne zemlji, odnosno da so Habs-buržani zgradili skrivališče za svoje zaklade ter sčasoma pozabili nanje. steklini. — Slučaji stekline se letos silno množijo in oblasti morajo podvzeti najstrožje mere, da se ta nevarnost omeji. -o- POŽAR. V ponedeljek, 14. marca, o-krog 1. ure zjutraj je slišal posestnik Karol Gr&šič v Spod. Hočah pri Mariboru, da močno stoka živina v hlevu. Ko gre pogledat v hlev, zapazi, da je hlev poln dima in da gori slama. Z največjo težavo sta z ženo pogasila ogenj, manjkalo je le še nekoliko trenutkov in začela bi bila goreti s polnim plamenom streha in nastal bi požar, ki bi uničil tudi sosedna poslopja. Živine niso mogli rešiti, pet glav so morali zaklat i. Kdo je zanetil ogenj, še ni pojasnjeno. Skoraj gotovo je vzrok te težke nezgode hudobna roka. Bila je sreča v nesreči, da je gospodar zapazil še pravočasno nevarnost. -o- pa se menda ni zavedal. Ne- in 20. K prvemu številu pri-ženirano je stekel med prestra- šteješ enice drugega števila in šene ljudi, ki so gotovo mislili, pridaš ničlo. Nato pomnožiš ; da imajo opravka z norcem, in enice obeh števil. Obe dobljeni izpustil tatu izpred oči. ni števili sešteješ. Primer: Po-Slednjič se mu je posrečilo, da množiti ti je 19 krat 18. K 19 ga je zagrabil in predal poli- prišteješ enice drugega števila: ciji. (19 in 8 je 27 in dodaš ničlo, to nov. Dneve dobimo, da polo- - Toda kdor bi mislil, da je je 270, potem pomnožiš enice vico let množimo s 73 in pri-' bila stvar s tem končana, bi se obeh številk: 9 krat 8 je 72.! damo ničlo. — Najtežje je iz-motil. Vlomilec je za svojo Obe dobljeni števili 270 in 72 računati sekunde. Polovico poskušeno tatvino že dobil sešteješ, to je 342. 1 let množimo najpreje s 63, na-1 plačilo. Mihael Herso/i pa se Še zanimivejše je množenje to z 72. Dobljeni števili napi-' bo še moral zagovarjati — ker dveh številk, pri katerih so de- šemo drugo poleg druge in pri-je z epičnim zasledovanjem v setice enake, seštete enice pa' damo tudi ničle. Primer Sta-' srajci in spodnjih hlačah po dajo 10. N. pr. 66 krat 64.' ™st 24. 12 krat 63 je 756, 12 newyorskih ulicah pohujševal Desetice pomnožimo s številko,' krat 72 je 864. Dobljeni šte-| je 756,864,000 sekund. Kdor ne verjame t gornjim rezultatom, naj jih računa na papirju po starem načinu. -o- POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datum, do kedaj' imaš plačan list. Ako ti je po« tekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z veli kimi stroški. pasante. | ki je za eno višja: 6 (desetice) 1 krat 7 (za eno višja od desetice) je 42. Potem vili napišemo drugo poleg druge in dodamo tri ničle, to PREVISOK GOST. Neki španski kavalir kateri je za vladarja Henrika IV. potoval po Franciji, je prišel neko noč do gostilne, katere vrata so bila zaprta in vsi prebivalci že pri počitku. Dolgo je trkal, pa nihče se ni hotel o-glasiti. Plemič je pričel na vso Vse te govorice so pripravile moč razgrajati, nakar se je njem, in sicer z množenjem. Zato si skušajo pomagati in zračunati rezultate z glave s pomočjo posebnosti, ki jih imajo številke. Tega hitrega in bliskovitega računanja se je mogoče priučiti v eni uri. V naslednjem hočemo podati par metod, katerih ne poučujejo v nobeni trgovski šoli. ~ Množenje z 11 je zelo enostavno. Pri dvoštevilčnem šte- Zidarska in cementna dela, akor temelje, dimnike, stopnice, ccmcntna tla, pripravljam hiš6. delam garaže. — Delo garantirano, cene nizke. JOE PRAZAN 2637 W. 21 st Str., Chicago, 111. Phone: Rockwell 491S po 6. zvercr. fnliličilc. priilem k vam v svrho dorovora DELO IZVRŠIM TAKOJ. NA PRODAJ BLISKOVITO RAČUNANJE. |ce; je 4Z. rotem pomnožiš Trgovci in prodajalci sploh ' med seboj enice: 6 krat 4 Je! zamude veliko časa z računa-!24' Dobljeni števili napišeš t drugo poleg drugega (1224) in nalogo si zračunal. Drug primer: 78 krat 72. Desetice (7) pomnožiš s številko, ki je za 1 večja (7 in 1 ie 8), torej 7 krat 8 je 56. Potem pomnožiš enice: 8 krat 2 je 16. Vsota znaša 5616. ., ... . zidana hisa s 4 sobami, prostor- Često si pomagamo, da pri no kletjo, garažo za dve kari, množenju eno število delimo z cena. nizka. Za podrobnosti 2, drugo pomnožimo z 2. Mno- j vprašajte zvečer, ob sobotah žiti nam je 24 krat 35. To popoldan ali nedeljah na 3136 vilu postavimo vsoto obeh ste- j zmnožiti z glave ni prav lah- So. Springfield Ave., Chicago, vilk med obe številki. N. pr. ko. Na vsak način je težje III. čsr 54 krat 11 je 594. Če je vso-; kot množiti 12 krat 70, kar' ta obeh številk večja kot 10 sjznes 840. Ali pa 16 krat 15. 1 prišteje k stotici. Primera Ti dve števili lahko pomnožimo 56 krat 11 je 616. po prei navedenem načinu ali NAZNANILO. Joseph Palcher Jr. in Louis Gornik, lastnika trgovine Pri velikih stevilkih ie rav- pa po ravnokar omenjenem. /T"0™' T iei Glavno, v* b'lrkov"?mAMERICAN CLOTHING CO. n. pi. 4o 144o z 11. Obe konc-j računanju to, da se hitro odlo-■ ni številki (prvo in zadnjo)! čimo za način, po katerem bo-! Ely, Minn., nekega dunajskega iskalca zakladov do tega, da je začel s svojo čarobno palico brskati po schiinbrunnskem ozemlju. Kovino beležijo, da je palica dvakrat naznačila mesto, kjer se n aba j a zlato. Na podlagi teh u-gotovitev se je te dni vršil komisijski ogled, ki sta se ga polt g iskalca zakladov udeležila unii neki geolog in zastopnik dveh mestih označila četvero-koten prostor 13 metrov dolžine in 6 m širine, kjer se po zatrdilu iskalca zakladov nedvomno nahaja zlato. Baje se še pred nastopom poletja prične izkopavanje. Upati je, da bo uspeh tako velik, da bodo sanirane vse avstrijske finance. In to je že nekaj! ZOPET SLUČAJ SMRTI VSLED STEKLINE. Pri ISv. Barbari v Slov. goricah je zadela tragična smrt nekega uglednega kmeta. Pred 6 do 7 tedni ga je ugrizel domač pes, o katerem ni nihče sumil, da je stekel. Pes je nato obgri-zvl še enega konja in vola, nakar je poginil. Pred nekaj dnevi so se pa na gospodarju priči li pojavljati znaki stekline in v nepopisnih mukah je izdihnil. Konja in vola so nato ubili, ker bi bili tudi živali oboleli na krčmar vendar le zbudil ter skozi gorenje okno pomolil svoio zaspano glavo. "Kdo pa je," je zavpil nad spodaj stoječim. — ''Kdo je?" ie v razžaljenem tonu odvrnil kavalir. '.Don Jose Juan Pedro Fernandez Rodrigo da Villa Nueva, grof 4MaIafa, vitez Santiago in Alcantara. . ." "Toliko sob pa pri nas nimamo," je odvrnil krčmar, zaprl okno in šel dalje spat. -o- ČUDNA NOČNA DIRKA. Bilo je. v Brooklinu ob desetih zvečer. Neki gospod se jc bas odpravljal v posteljo, ko nenadoma zasliši, da hoče nekdo vlomiti v njegovo stanovanje. Kdo bi naj bil drugi kakor tat? Po bliskovo piane gospod— Mihael Ilerson mu je bilo ime — s postelje in. v hipu je pri vratih. Toda uzmovič je bil Še bolj uren in ni čakal, da bi prišlo do neprijetnega snidenja. I "bral jo je po stopnicah. Ilerson pa za njim. Oba sta bila dobra tekača, toda tatu so iz strahu pred ječo rastla krila. Dospela sta do hišnih vrat, tat jih je odprl m smuknil na cesto. Mihael Ilerson je bil bo-sopet in v sami srajci, česar ( 3........3 pustiš pri miru, vmes mo množili. jnaznanjava slovenskemu občin- ! pa napišeš številke, ki si jih do-j Zanimivo je tudi preračuna- stvu v Ely, da sva začela trgo-bil s seštevanjem po dveh so-! vanje let starosti kake osebe vino z manufakturnim blagom, sednjih številk. V zgornjem na mesece, tedne, dneve in se- V zalogi imava tudi veliko iz-slučaju tako-le: 3 in o je 8;'kund, kar je zlasti primerno biro moških oblek,vsakovrstnih 5 in 1 je 6. 1 in 4 je 5, 4 in 4 za družbo v dolgih zimskih klobukov in čevljev. Tudi veli-je 8, 4 in 3 je 7. Med obe konč-1 večerih. jko zalogo ženskih oblačil in vso ni številki (3........3) zapišeš Zračunati mesece, to je mno-.v to stroko spadajočo drobna- dobljene številke 8, 6, 5, 8, in. žiti z 12, ni nič težkega, težje rijo. >., torej 3,865,873. Ako dobiš pa je zračunati tedne. Pošto- j Priporočava se za obilen pri seštevanju večja števila kot! pa se tako-le: Število let, ki obisk in zagotavljava vas, da 10jVprišteješ 1 k zraven stoječi levi številki. Enako enostavno si poma- mora biti ravno število, enkrat boste zadovoljni z našimi ce- delimo z 2, drugič množimo z nami in blagom. 2. Obe števili postavimo dru- Trgovina se nahaja na vogalu gas pri množitvi števil med 10 go poleg druge in naloga je Sheridan ceste in Central Ave. RADA BI ZVEDELA kje se nahaja moj bratranec Frank Ribič, doma iz Rake na Dolenjskem. V Ameriko je odšel pred 20 leti. Slišala sem, da je oženjen in lastuje farmo. — Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da bi mi ga javil, Tfi kar mu bom zelo hvaležna. Vincencija Levičar, u-smiljena sestra v Vojniku, Slovenija, Jugoslavia. 1 ^ ZAHVALNO PISMO. Devet let sem trpel hude bolečine v želodcu. 2e sem obupoval, življenje mi je bilo grenko in želel sem si smrti. Nobeno zdravilo in noben zdravnik mi ničesar moRcl pomagati. Trikrat sem bil operiran, ne da bi kaj pomagalo ali olajšalo bolečine. Kakršnokoli zdravilo mi jc kdo svetoval sem se ga poslužil, a brez uspeha. Radi bolečin nisem mogel spati, podnevi me jc zopet mučilo, da icm bil bolj mrtev kakor živ. Cc sem imel želodec prazen se mi ic zdelo kot da bom padel v nezavest. Ce pa sem kaj jedel, se- mi je začelo vzdigovati. Včasih so se bolečine iz želodca premestila v čreva; včasih sem jih čutil do grla. Vedno sen« imel neko kislino v ustih, moj jezik je bil bel in venomer sem moral pljuvati. Ko bi si ne bil v mladosti prihranil par tisoč dolarjev, bil bi revež na cesti, brez dela in denarja. Mnogo sem trpel, ko me je peklo okrog srca, bolele so mc noge, hrbet, glavobol me je nadlegoval vedno. Bil sem potrt in najrajše bi bil mrtev. Pa vendar — v 24 urah sem postal popolnoma drug človek. Danes lahko delam in skušam zamujeno pridobiti. Kot v zahvalo za svoje okrevanje sem se namenil, da bom vsakomur razodel skrivnost kako sem ozdravil. X*ič ne zahtevam za to. Ako hočete vedeti, vam ni treba drugega storiti, kakor pošljite mi koverto na kateri ie vaš naslov in potrebna znamka. Veselilo me bo, če vam bom v stanu pomagati. Zapomnite si to, da jaz nimam ničesar za prodati. Kar jaz hočem je le pomagati trpečim. John Gornik, 305-89 Walsh Edlg., Pittsburgh, Pa. (Ta nasvet vam ne bo več na razpolago, pišite takoj.) RADA BI ZVEDELA kje se nahaja moj brat Jakob Ivančič, doma iz Runarskega, pošta Velika Novavas pri Rakeku. Od leta 1914 že nisem dobila nobenega poročila od njega, dasi je preje redno dopisoval domu. Ne vemo, če je še živ ali mrtev, zato lepo prosim, če bi kateri rojakov vedel za njegov naslov, da bi ga javil na: Lucina Ivančič v Vojniku, Slovenija, Jugoslavia. — Njegov naslov je bil leta 1914: Jakob Ivancich, Clinton Street, Johnstown, Pa. PARME NA PRO DA J 120 AKR. blizu Culver, Ind.. na lahke odplč. J. A. Moltcr, Plymouth, Ind.__22-čdoč FARMA 133 AKR. 74 obdelane, dobra zemlja. 3971 Humphrey St., St. Louis. Mo.____37-pdop D E L O IN SLU Ž B S "HOUSEKEEPER" pri invalidu, 5329 S. Artesian Ave. Pros._6S77. č.p.s _VNAJEM SE ODDA PRODA ALI ODDA V NAJEM — vogal na prometnem kraju pripravno za gasolin postajo, ice cream ali soda vodo, kjer gre mimo veliko število ljudi. Lake St. pri Elmhurst; bldgs. J. \V. Marshall, 1253 Con-_ way HI (Ig.. Chicago, 111. D-20-tdot ' STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tuinim'srcem naznanjamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, da je ljuba žena, oziroma mati Ana Golobich dne 19. marca v starosti 44 let mirno v Gospodu zaspala. Pokojna je umrla na porodu. Doma je b:la v Kertaljem-Dolenj-sko, v Ameriki je bivala 23 let. Tam potom se zahvalimo vsem, ki so prišli k mrtvaškem odru in pogrebu, ki se je vršil 23. marca. Preveč bi vzelo prostora, da bi se vsakem posebej zahvaljeval, zatoraj naj to zadustuje; Bog bodi vsem plačnik. Pretresljivi so bili trenutki, ko sta prišla domu sin iz Kanade kjer študira na Mont Carmel College in hči iz Baltimore, kjer je sestra Notre Dame, ko sta našla svojo ljubo mamico na mrtvaškem odru. Tolažila nas je le ena misel, da se gotovo snidemo nad zvezdami, kjer ne bo več solza in trpljenja. Tcraj še enkrat, prav lepa hvala za obisk in tolažbo ivsem iz pittsburške in bližnjih naselbin. TI pa, draga žena in mati. počivaj v miru, nam ne boš nikoli več prišla iz spomina... Lahka naj Ti bo ameriška žemljica. Žalujoči ostali: JOHN GOLOBICH, soprog; JOHN GOLOBICH Jr., FRANK GOLOBICH, dijak na Mont Carmel, sina; ANA GOLOBICH, sestra Notre Dame, Hči. Pittsburgh, Pa., fine 30. marca, 1927. r Ta moderna doba ljubi rahlo milobo Camels PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago. Ill POSKUSITE Camels, pa boste vedeli, zakaj so pridobile zase moderni svet. MILOBA IN RAHLOST. Želja po kaji v tej izbirčni dobi je uresničena v Camels. Tak okus in taka izrazitost kot je ni bilo nikdar prej v nobeni cigareti. Rahla miloba, ki zamore biti posledica edinole prvovrstnega mešanja najbolj izbranega turškega in domačega tobaka. Ta doba zahteva najboljše izmed vsega ter najde svojo idealno kajo v Camels. Nikjer drugod ne morete dobiti take lahkosti, take vedno zanesljive dobrote kot tukaj. "IMEJTE CAMEL!" l t«T, M. J. IUtmUi Tt*meem OSBMb;, Wia*KK».S*I«m. N. C. V ZADNJIH DNEVIH POSTNEGA ČASA VZAME VSAK DOBER KATOLIČAN RAD V ROKE KAKO NABOŽNO KNJIGO. ])a omogočimo našim čitate-ljem izbiro, smo naši zalogi nabožnih knjig tako znižali ceno, da jc vsakomur dosegljiva. Da boste deležni te skrajno znižane cene, naročite celo sleci eč o sk u pi no knjig: 1) Lurški čudeži. Nad vse zanimiv popis nenavadnih dogodkov na tej slavni božji poti. Cena........75 ti) Krščansko katoliško nravoslovje. V tej knjigi najdete odgovor na razna vprašanja, glede katerih ste v dvomu, ali si jih ne znate razlagati. Stane ...................................75 3) V boj za krščanske resnice in čednosti. Zelo primerna knjiga zlasti za današnje dni razbrzdano-sti. Spisal škof Jeglič. Cena ...................................35 -1) Pri najboljšem Prijatelju. Pouk, kje naj iščemo pravih naukov za življenje. Cena......................1.00 5) Pamet in vera. Je-i i vera nasprotuje zdravemu razumu? Na to in na mnogo drugih podobnih vprašanj najdete odgovor v tej knjigi. Ima tri dele; vsi trije skupno............1.35 Skupaj ......................$4.20 Kdor naroči celo označeno skupino, mu damo povrhu še šesto knjigo, Smarnice Marija vrtnarica našega srca. Za bližajoči se mesec maj-nik izredno primerna knjiga. Vseh teh šest knjig, naročenih skupaj, stane samo $3.00. Ponuba velja le do velike noči nepreklicno. Izrežite ta oglas, priložite mu $3.00 v Money Ordru, Bank Draftu ali v gotovini, in ga po-šlite na naslov Knjigarna Amerikanski Slovenec, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, % r 'T »AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek", 7. aprila 1927. "Križ! Križ! Zberite se okrog križa!" je zaklical nek glas in ozrši se, so ugledali črni, z .dragulji posuti kos pravega križa stati na neki skali, poleg njega pa je stal akrski škof. Tedaj pa se je vzdignil dim goreče trave in ga jim skril. Tedaj pa se je vnel eden najstrašnejših bojev, kar jih ve povedati svetovna zgodovina. Saraceni so jih napadali in Franki so jih odbijali. Nek črnobrad človek se je opo-tekaje priplazil k bratoma; jezik mu je molel iz ust; v njem sta spoznala mojstra tem-plarskih vitezov. "Za Kristusovo voljo, dajta mi požirek vode," je rekel spoznavši v njih viteza, ki jih je zasmehoval kot vodonosca. Dala sta mu, kar sta še imela, ostanek sta izpila sama, templar pa je oddirjal okrepčan po griču navzdol z krvavim mečem v roki. Zatem je nastal nekak premor in slišala sta glas nazaretskega škofa, ki se je ves čas držal pri njih; govoril je sam s seboj: "In prav tukaj je Izveličar imel pridigo na gori. Da, prav na tem kraju je oznanjal besede miru. Tu nas vendar ne zapusti — he more biti!" Med tem ko so se Saraceni umaknili, so začeli vojaki postavljati kraljev paviljon in ž njim druge šotore okoli skale, na kateri je stal križ. "Kaj se nameravajo tukaj vtaboriti?" vpraša Wulf. "Mir," odgovoril Godvin, "upajo, da navede nekak okop okrog križa. A to je brez-vspešno, kajti tukaj je prav kraj mojih sanj." Wulf skomizgne z ramami. "Glejva, da junaško Jumrjeva." Pričel se je poslednji napad. Po gričevem obronku navzgor so se valili gosti oblaki z dimom in v njegovi senci so prihajali Saraceni. Trikrat so napadli; trikrat so bili odbiti. Pri četrtem naskoku je bilo le še malo Frankov v bojni vrsti, kajti žeja je druge premagala na tem griču pri Ilatinu, kjer ni bilo vode. Ležali so na suhi travi z odprtimi usti in iz ust molečimi jeziki ter se dali brez upora pobijati ali ujeti. Močan oddelek Saracenov je prodrl krog ter drvel proti škrlatastemu šotoru. Zamajal se je in se podrl ter pokopal kralja v svojem ognju. Ob vznožju križa se je akrski škof tflu-fin še vedno hrabro boril. A zadela ga je puščica v grlo; iztegnil je roke in se zgrudil na zemljo. Saraceni so se vrgli na sveti križ, ga odtrgali od mesta in ga zasmehujoč in vanj pljuvajoč nesli v svoj tabor; krščanska vojska pa, kolikor je je ostalo še žive, je strmela v nebo, kakor da bi pričakovala čudeža iz nebes. A niso se prikazali angelji na bronastem nebu; Franki pa so spoznali, da jih je Bog zapustil in na ves glas so je-čali od sramote in bede. "Pojdi", je rekel Godvin Wulfu s čudnim, mirnim glasom. "Dovolj sva videla. Čas je, da umrjeva. Glej ! Tam pred nami je sultanov polk, in med njimi Saladin, kajti vidim njegov prapor. Ker sva imela vodo, sva s svojimi konji še sveža in krepka. Narediva konec, da bodo s |tem v Eseksu še dolgo govorili o naju dveh. Napadiva Sala-dinovo zastavo!" Wulf je prikimal in drug poleg drugega sta zdirjala po griču navzdol. Scimitarji so se zabliskali, puščice so obsule njihove oklepe in ščite, na katerih je bila podoba človeške lobanje s čelado. A prišla sta brez praske skozi metež in ob strmeči saracenski vojski sta obrnifa konje naravnost proti Saladino-vemu kraljevemu praporu. Dirjala sta dalje prodirajoč in teptajoč sovražnike ob vsakem koraku. Dalje, vedno dalje, dasi sta Plam in Dim že krvavela iz številnih ran. Dospela sta med osebno stražo, kjer so bile vrste redkejše. Prodrla sta skozi nje ter jezdila naravnost proti dobro poznani sultanovi postavi, ki je sedel na svojem belcu, poleg njega pa njegov sin in njegov emir, princ Hasan. • ^ !* "Saladin za te, Hasan za me," je zavpil Wulf. Bili so skupaj in cela izlamska vojska je prestrašena zavpila, ko je videla vladarja pravovernih pasti b konjem vred na zemljo. Sultan je bil takoj zopet na nogah in kakih dvajset scimitarjev se je zabliskalo proti Godvinu. Njegov konj Plam se je hropeč zgrudil, on pa je skočil raz sedla in vihtel svoj dolgi meč. Saladin je zdaj spoznal grb na njegovem ščitu ter zaklical: "Udaj se, gospod Godvin! Vrlo si se obnašal, udaj se!" Pa Godvin se ni hotel udati in je odgovoril : "Ko bom mrtev — prej ne!" Na ta odgovor je Saladin dal neko povelje in nekaj vojakov napade Godvina, spretno se umikajoč tistemu dolgemu, krvavemu meču, drugi pa so se mu splazili za hrbet, se vrgli nadenj ga zgrabili za roke in vrgli na tla, kjer so ga zvezali. Med tem se je Wulfu drugače godilo; njegov konj je bil zaboden in padel ravno, ko je planil nad princa Hasana. A tudi on je vstal le malo ranjen in zavpil. "Tako se naposled srečava v vojski, Hasan, stari sovražnik in prijatelj. Pridi, plačal bi ti rad dolg, ki ti ga dolgujem za otrovano vino, mož proti možu, meč proti meču !" "Res še ni plačano, gospod Wulf," odgovori princ smeje. "Straže, ne dotaknite se tega vrlega vtieza, ki se je drznil, da je prišel do mene. Sultan, prosim te usluge, med gospodom Wulfom in menoj je star spor, ki ga morava le s krvjo končati. Naj se odloči tukaj in sedaj in tvoj sklep bodi: če padem v poštenem dvoboju, ne sme nikdo napasti mojega zmagovalca in nikdo ne sme maščevati moje krvi." "Velja," je rekel Saladin. "Potem bo gospod Wulf moj ujetnik, nič več, kakor je že njegov brat. To sem dolžan možema, ki sta mi rešila življenje, ko smo bili prijatelji. Dajte Franku piti, da bo boj pošten." In podali so Wulfu kozarec, iz katerega je pil. Hasan skoči na tla rekoč: "Tvoj konj je mrtev, gospod Wulf; tako se morava peš boriti." "Velikodušen kakor vedno," se je smejal Wulf. "Celo otrovano vino je bilo darilo." TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC IzvrSuje vsa v tiskarsko stroko spadaJo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za družtva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v drage jezike. # ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST„ CHICAGO, ILL. --"HlVMAlTt K S VOICE' JU^ u^SLa-'t, Md* r tww iKob-m FUgfcfaAl Slovenske VICTOR Plošče. ► -7 PETJE. 69802 Ne bom se množila — Ljubca povej..T..................................$0.75 72206 Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.........................75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski...............i.................-................75 72208 O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............75 72210 Slepec — Mila mila lunica.....................................................75 72231 O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo.............: .75 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince..................75 72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi......--................................75 72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička........................75 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica..........................75 72429 Krščenici — Angelji sveti...............................................-.......75 72472 Na planincah — Barčica...........................-..................................75 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad................~..................75 72515 Se davno mraci — Kadar boš ti vandrat šel.........................75 72527 Moj dom — domovini................................................................75 72707 Naprej! — Vse mine................................-.....................................75 73721 Micka na šrauf — Na maškaradi.............................................75 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj......................................................75 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi ...............................................75 77490 Vabilo — Pastirček....................................................................75 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu......................................75 77746 U boj, u boj! — GaravuŠa -.....................................................75 77897 Strunam — Sirota.............................................................................7$ 77898 Sveta Lucija — Planinarica........................................................75 77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) ..........................75 78176 Dve utvi — O j večer je že...........................................................75 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki.................................75 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo.........................................75 78348 Božična — Sveta noČ...................................................................75 78408 Jadransko morje — Čuj Micika.....................-...........................75 78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžne oko...............................75 GODBA. 68674 Lizi, polka — Sladke rožice, valček: banda. 12 in..........$1.25 68716 Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; banda, 12 in......... 1.25 72321 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka............... .75 73957 Vaška krčma, polka — Lovec, valček; orkester. 10 in..........75 73976 Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 10 in.............75 77119 Ljubim te. valček: kvartet — Bleščeče oči, polka: banda .75 77165 Za domovino in brate, marš — Adelajda. polka; banda.....75 77166 Ubopa deklica, marš — Dunajski dečko, marš: banda .75 77336 Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka: banda .75 77423 Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika.....75 77401 Razpoloženje, valček — Marička. valček; bamla................75 77492 O Izabela. valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet.........75 77557 Kavaleriiski marš — Tirolski marš; banda.......................... .75 77558 Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka: banda .75 77600 Perziiski marš — Egiptovski marš; banda.............................75 77601 Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester............75 77635 Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška Rodba.............75 77810 Na varšavskem tr«?u — Poljska kri, maztirka: orkester .75 77811 Pesem smeha — Poljub, valček......~..........................................75 77911 Slovanski ples — Čukariiski ples: tambur. orkester.........75 77915 Na poskok, u^lka — Taniska, valček; instrum. tercet........ .75 77916 Urno pkakai. valček — Ljubimsko vestlje, šotiš: harm. .75 78088 Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet...................75 78142 Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika .75 7S177 Posavski valček — V Cleveland sem doma. polka: harm. .75 78179....Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester.................75 78198 Sladke vijolice, valček — Poročna polka; kvartet ..............75 78406 Voiaški nabor, nolka — Poročni valček; harmonika .........75 78490 Ach, du lieber A"000<>0000000<>0000000000000 PISANO ROUE oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Dr. P. A. Tominec: Jem, kar hočem. "Jem, kar hočem. Saj post ni božja, ampak cerkvena zapoved." Take in podobne izjave se dandanes prav mnogokrat slišijo, upravičene in utemeljene pa Mjub temu niso. Res je post cerkvena zapoved, toda po svoji vsebini ni to drugega kot božja zapoved, ki jo cerkev le natančneje razlaga in določuje. Ena najvažnejših zahtev katoliške vere je zatajevanje in premagovanje samega sebe. "Če hoče-kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj." Tako nas uči Gospod. Kako pa se naj v tej odpovedi vadimo, to nam pove katoliška cerkev s svojo zapovedjo o zdržnosti in postu. Tako vidimo, da je ta cerkvena zapoved po vsebini božja zapoved, in le način, kako naj jo izpolnimo, je od cerkve natančneje razložen in določen. Ali pa ima cerkev pravico in moč, dajati take zapovedi? Gotovo! Kdor bi to tajil, bi se odpovedal Kristusu in njegovemu evangeliju. Ni li Kristus rekel Petru in po njem vsem njegovim naslednikom: "Karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, i:i karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih." (Ml. cerkev umeva sodobni čas, in lahko trdimo, da ga še daleko nad kril ju je, ker to, kar je ta učitelj šele v našem času povedal, ona že uči blizu 2000 let. To potrebo zatajevanja kliče cerkev s postom v spomin svojim udom in jih na tak način vzgaja. Res je sicer, da so vrste zatajevanja različne, toda premagovanje pri jedi je ena najvažnejših. Mnogo bolezni prihaja, kakor trdijo izkušeni zdravniki, od neredne ali preobilno zaužite jedi in pijače, in prav je imel, ki je rekel: "Prepričan sem, da je v zadnjih treh predpustnih dnevih mnogo več ljudi obolelo radi ne-zmernosti kakor jih bo v vsem postnem času radi premajhne množine hrane." Pa to bodi samo mimogrede omenjeno, glavna korist posta oziroma premagovanja se kaže drugod. Gotovo si že večkrat videl tatu ali morivca, ki s<> ga peljali v ječo, ali si pa vsaj bral o njem. Čudno morda in celo neumljivo se ti je zdelo, kako se more človek tako daleč spozabiti. Tn vendar to ni taka uganka. Ce bi ga povprašal, kako je prišel do tega, bi navadno, ne rečem vedno, priznal. da je bil otrok dobrih staršev, samo nekoliko sladkosnedem Ce ga je vabila slaščica ali dobra jed, se ni znal pre-,16, 19.) To se pravi, vse zapo- ma^atij ampak je poskušal vedi, ki jih boš dal na zemlji, ;vso> sanu) da je pri-(>1 do nje Nihče ga ni opozoril na nevarnost tega ravnanja. Skončal je šolo, vstopil v trgovino in hrepenenje po slaščicah in raznih vrstah uživanja se ni zmanjšalo, ampak je rastlo. Čim več je vedel in videl, tem več je hotel imeti. Samoposebi umevno za vse te razne užitke plača že zdavnaj ni zadostovala. Tako je prišlo do tatvine ali tudi do umora. In kje je glavni vzrok? Ni se naučil premagovanja in zatajevanja v rani mladosti. (bodo imele veljavo tudi v nebe-1 sih. Ni li bilo dalje apostolom lin njih naslednikom rečeno: | "Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal." (Lk. 10, 16.) Tn tisti Jezus, ki je vsakemu znan po svoji milobi in neskončni ljubezni, je rekel tudi: "Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pagan in cestninar." (Mt. ,18, 17.) j Postna zapoved je potemtakem sicer cerkvena zapoved, j vendar pa obenem tudi božja zapoved, v kolikor ima v sebi zapoved zatajevanja in prema-j govanja samega sebe, ki je vsa-} kemu potrebno. Cerkev nikakor nima namena, človeško telo uničiti, in nespametno bi bilo j zatajevanje, ki bi koga oviralo i pri izpolnjevanju dolžnosti. — Telesno zatajevanje je le sredstvo k cilju, ne pa cilj sam. Zato moramo telesu ugoditi, kolikor potrebuje za izpolnjevanje svoje naloge, moramo mu pa tudi delati silo, da obvladamo nagonske, naravne sile,, ki brez brzde podivjajo. Prav zato cerkev rada upošteva težavne razmere časa in raznih stanov in daje zato tudi primerne olajšave od zapovedi zdržnosti in posta. Mogla bi to zapoved tudi popolnoma odpraviti. Tega pa ne stori iz prej imenovanega razloga. Eden najboljših sodobnih vzgojeslovnih pisateljev —protestant Forster — pravi: "Za človeško življenje je premagovanje samega sebe prav tako potrebno kakor ptiču peroti za letanje po zraku, pelikanu plavalna kožica za plavanje po vodi in ribi njene plavute." Če bi torej kdo hotel reči: "Jaz se nočem premagovati, ampak delam, kar hočem," bi bilo to prav tako, kakor če bi kak orel rekel: "Jaz tudi brez peroti lahko v zraku plavam." Tako govori sodobni vzgojeslovni pisatelj. Katoliška cerkev že skoraj 2000 let oznanja nauk svojega ustanovitelja Kristusa, ki je rekel: "Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj." (Mt. 16, 24.) Iz tega je razvidno, da katoliška VESTI S PRIMORJA. Kobjeglava. Težke, zelo težke čase preživljamo. Davčno breme nas pritiska z neprenosljivo silo. Neprijazna bodočnost se nam bliža. Vendar nikar se ne vdajmo v malodušje! Naše društvo, ubogi "Kraški slavček," je izgubil dar petja in z njim vred je prešlo tudi navdušenje. Sedaj brezbrižno kima; nevarnost je, da se ga poloti bolezen in potem pride lahko do najhujšega. Medana. Hripa ali influenca je obiskala našo vas. Približno ena tretjina prebivalcev je zbolelo za to boleznijo. Žrtev do-zdaj še ni zahtevala. Tudi pri nas tožimo o slabih časih. Letina je bila slaba. Vina smo le malo pridelali. In še to malo le s težavo v denar spravimo. Kupcev in odjemalcev ni. Ledine. V tukajšni župniji ni bilo že nekaj let župnika, ko je pa prišel, se je v fari marsikaj spremenilo. Imamo tudi lep nov tabernakelj, še lepši pa je naš novi pevski zbor, ki šteje 30 fantov in deklet. Manjkajo pa nam še nove orgije in organist. — Pred nedolgim sta se poročila Marija Seljak in Jak. Kavčič. — Kakor povsod drugje je tudi pri nas reva. Ljudje mislijo na izselitev. — Na dan sv. Blaža sta praznovala slovesnost srebrne poroke Ignacij Mohorič in Ivana Kopač. Oba obhajata tudi letos petdesetletnico življenja. — Trnovo pri Kobaridu. Dne 10. febr. je Bog poklical k sebi 271etnega mladeniča Jožefa Fon. Bolehal je že dalje časa. 'POTOP'