GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBER 18 Subscription $ti 00 ■ Tnrli eto— I1L, ponddjek, 23. Januarja (Jan. 23), 1928. CloveAke pravic« ao rti kot laatninake. — Za oh ran Kav Zunanji minleter ja dajal v abor-aid, da Japoaaka na bo mogla dolgo več trpeti revolucije na Kitajakem. Druge velealle morajo driatl roke proč. Teklo, 21. Jan. — Japonski 'parlament je bil danea razpu-i čen. I 4 Waahington, D. C- 21. Jan. — C ovora barona Tahakija. japonskega sunanjega ministra, včeraj v zbornici je bil jasna deklaracija Japonske glede vloge, ki ,o igra s ozirom na Kitajsko. Uran Tanaki je rekel, da go-podarski Interesi Japonske za-tevajo, da mora biti kmalu konec revolucije in civilne vojne v Kitaj u In naloga Japonske je, da narodi mir na Kitajekejn n* glede na to, kar delajo druge velesila. Tanaki je slaati poudaril, da Japonska ne bo trpela nobenih oboroteaih konfliktov v Mandžuriji, Mongoliji in v treh vzhodnih provincah, kjer eo japonski trgovci in ekonomski interesi najbolj prizadeti. Toliko da ni Tanaki odprto rekel, da Ja-»onska smatra Mandžurijo in Mongolijo za svoje province, kjer e njena oblast vrhovna. Latlael storili prvi korak proti Intorvenčnl politiki Združenih drŽav. Salradoreka delegacija Zafara cestnoželez-niških uslužbencev »ka komisija V ¡.¿bankrotu ikae A St. • Toliko kva-Ična spoaob* New York, -r V soboto je tukaj umrl major general G~»rg* W Ooethals. ki je vodil gradajo panamskega prekopa In s tam Isvržll največje Inženirsko delo oovajMgs čaaa BO je etar H Kopanhagen, 21. Jan. — Neki Danec Je iznažel sredstvo proti vojnam i zraku. Imanlje se "vrtači s« tajfun strupsnega plina." Posebni top vrže v srak tornado plina, kl uniči pilote. r PROSVETA A SLOVENSIS NABODNB PODFOWfB MMOVB pal lets; Chicago drUva I te CUmn fJM aa CHmm) *M M bio, *t.7S m yol lata, te TROS VITA' THE ENUGHTlMMlNr trfte Ma I United Of JS. sa w oo pw MB1IBCB W TO rtDBBATBD AI -Í1 f dklapaja a. pr. (Dm. It»!«») pate« Psu» v sfclspaja a. pr. (I>m. MHIiwi|i|I«ImvWp 8PL0&NA GOSPODARSKA DEPRESÍJA. Gospodarska depresija je postal« splošna. Zvezni senator Nye je ie le nekaj dni nazaj dejal v zveznem senatu, da je v Združenih državah okoli td milijone delavcev b res dala. ¡ Poročila is Avstralije govore, da je veliko število delavcev brez dela. Postavljene so kuhinje, v katerih brezposelnim delavcem dele juho brezplačno. Brezposelni delavci prirejajo demonstracije in zahtevajo delo. V Syd-neyju so se navalili na pisarno ministerskfga predsednika države New South Wales in zahtevali, da se prične z javnimi deli Tudi iz Evrope prihajajo vesti o gospodarski depresiji. Najbolj je prizadeta Italija, v kateri dela Mussolini svoje faiistovsko kapitalistične poizkuse. Go-podarska depresija se občuti tudi v drugih evropskih drŽavah. V vsaki državi je itevilo brezposelnih delavcev precejinje. Ali res ni dela? Ali je res vse delo že izvrženo? Alt so v vseh državah zgrajene lepe in gladke ceste, da po njih drdrajo avti, v katerih se delavd s svojimi družinami volijo na sprehod? Ali je res že zgrajenih toliko hiš, da vsaka delavska družina stanuje v zračnem, sanitarnem in z vsem komfortom opremljenim stanovanjem? Ali so vse delavske družine saložene in preskrbljene z obleko, obučo, živežem, kurjavo in razsvetljavo? Nič od tega ni! Povsod primankujejo lepe in gladke Delavci se ne vozijo v avtih. Izjema je le v Ameriki, kjer se delavci lahko vidijo v starih fordkah in sta-rili "koretah" različnega sistema. Tudi zračnih, sanitarnih in z vsem komfortom obdanih stanovanj ie primanjkuje v velikem itevilu. Večina delavcev stanuje še vedno v luknjah, ki zaslužijo nekaj drugega, kot da se ime-nuje jo stanovanja. V tem ni prav nobene razlike, de je delavec v Ameriki ali pa kje drugje. Čedna stanovanja ima le manjšina delavcev, a ti morajo kapitalu plačevati izredno visok davek sa to udobnost, pa če so hižice, v katerih prébivajo, njih lastnina, ali pa če stanujejo v tuji hI«. Tudi z obleko, obučo, kurjavo, živežem in razsvetljavo so (fclavske družine zelo slabo preskrbljene. Veliko delavske deoe ne more pozimi v iolo, ker nima tople oblak» in obuče. Veliko delavskih otrok mora brez saju-terka v iolo. Tudi kuriva ni v vseh delavskih družinah zadosti Nekatere delavske družine prezebajo, da je joj. Dela je torej dosti. Zakaj se pa ne dela? Tega je kriv kapitalistični gospodarski sistem blagovne produkcije in distribucije. Razna skladiiča so tako založena z raznim Uvelem, da bi bilo vsega dosti, ako bi tudi zemlja nič ne rodila skozi eno leto. Ravnotako so skladiiča založena z obleko, obučo in rasnimi žlvljenskimi potrebščinami, da lahko delavci ne gredo delat v razne tovarne skozi eno leto, pa vseeno bo vsega dosti. V kapitalistični človeški družbi se producirá zaradi profita in ne zaradi tega, ker ljudje potrebujejo zdravih stanovanj, obleke, živeža in drugih livljensklh potrebščin. Gospodarji, ki kontrolirajo kredit, se boje, da se producirano blago ne mors prodati s profitom. Tega se boje tudi trgovci. Prvi nočejo dovoliti kredita tovarnarjem in podjetnikom, drugi pa ne marajo naročiti blaga, kajti boje se, da bo cena padla, pa bodo imeli izgubo z blagom, ki ga imajo že v iivojlh prodajalnah. Na ta način zastane produkcija in na to tudi distribucija blaga. Tovarnarji in podjetniki zapro tovarne in podjetja, delavcem pa rečejo, da jih več ne potrebujejo. Na U način nastane depresija v industriji. Ta depresija se je pojavila že večkrat Najprvo y dolgih presledkih po rojstvu kapitalizma, na to vedno arajših. Zagovorniki kapitalizma imenujejo te pojave gospodarski obtok. Zakaj ljudje ne izpremene takega gospodarskega sistema, ki Je ikodljiv ljudstvu? Socialisti so Že zdavnej pričeli *uč!ti ljudstvo, da je treba spremeniti sedanji gospodarski sistem v socialističnega, v katerem bo blagovna produkcija In distribucija uvedena za ljudake potrebe in ne za profft Kapitalistični gospodarski sistem ima pa veliko podpornikov, med katerimi so mgbolj ljydatyy negami oni, Id pravijo, da skrbe za prehrano človeških-diii> dasitavno te človeške duie ne potrebujejo za svojo eksistenco hrane, obleke in drugih Življenskih potrebščin. Te vrste podporniki kapitalizma so zelo zadovoljni s kapitalističnim sistemom blagovne produkcije in distribucije, ker prav dobro redi njih telesa, da imajo res udobno in prijetno življenje. Ne žele si nobene izpremembe gospodarskega Mistenm, ker ne vedo, fVn bodo tudi v soflislističnem go* spodarskem sistemu živeli v "dolce far niente.* Za to pripovedujejo ljudstvu, da so socialisti največji grešniki na svetu, ako niso Antikristov! hlapci Pri tem delu jim pomagajo razni provokatorji. ljudstvo jim verjame te prismodarije, pa imamo še kapitalistični sistem blagovne produkcije in distribucije. . O delitvi Usbea. OMa. - Tukajžnjs Sanuer Coal družba Je preneha- en ■ ■ u 11 m w ■ ^»r" la obratovati rov št 1 v Power Polatu, Ohio. Omenjena družba ja obratovala pod odprto delavnico od julija meases, 1927 Ko ja kompanlja sprevidela, da s stavkokazi ni profita, je vse odslovila in rov zopet tal CaJca sedaj odrežeaja. Moram 0-meniti, da stavkokaei so prišli večinoma is Penas. Citam v Proeveti dopise iz stavkovnega okrožja is Penne in skoraj vsak ^SFAÍ^p il^ MO ICAV4 kokasi prišli is Ohija. Jaz pa ram ravno narobe Tukajšnji stavkokasi se prišli večinoma is Penne. Se vam Pennsylvanéanom lepo zahvali mo, ki ste jih nam posodili, zato v^p jih pošljemo nazaj; so vsi 100%. So sami mladi, mladi tudi na pameti, ker tako felo o-prsvljajo. Mislim, da Power Pointčani jih lahko jmrešamo. Sramota za lokal i¿ UMWA, da ae tako deli podpora. Nekaj družin, recimo 100% K. K. K. je dobilo toliko obleke, da se po^ nažajo. da jim zadostuje sa leta naprej in tudi it nekaj takih, ki ne spadajo pod UMWA, pa so deželni podpre. Dne IS. januarja sem se nahajal po opravkih v Power Poin tu, Ohio, In sem se namenil, da grem pogledat v majnarsko dvorano. Izvedel sem, da je prišel 8 tone velik trak, naložen vsakovrstnega blaga. Stojim in o-pazujem, kako so deliH. Tukaj ni šlo sa družine, katere so bolj potrebne, tu se je šlo, da je novo blago dobil stoproceutncš, ali p4 njegov sorodnik. Kar je bilo oem Tudi nekaj živeža' so nabrali, a ga is pokazali niso. Tudi nekaj v gotovini, a eeveda tista stvar je okrogla, sfto se je nekam zavalila in poglobila. Od stranil sem se In šel domov. Ker nisem mogel possblti, sem nekaj omenil na društveni seji 8NPJ št. 868 v Power Pointu, Ohio. Naže društvo je rasmotrivalo o tej «tvari in zaključilo, da ako dobimo kako podporo, da ae razdeli med naše najbolj potrebne člane. Prosimo, da se pošilja vsaka podpora na društvene tajnike, ne pa na kakšne privatne agente ali na lokale UMWA. Tukaj je nekaj v resnici potrebnih naših članov. Pozdrav! — J. Bergant. Uta v kovna alteaclja v LleydeUe. Lloydell. Pa. — Skebov imamo dovolj, tako da nam ni treba delati. Premoga pa ne dajo do* sti ns svetlo; se menda bojijo, da bi bili kmalu ob delo! 8tavkokazev imamo vaake vrste: bele. Črnce, žekaete in domaČe garjevco. Poleg teh so pa že kronični pijanci, ki niso hoteli takrat Iti delati, ko amo mi delali. Tako čaatno meato zavzemata zdaj dva Slovenca. Eden je pil dva meeeca skupaj In drugi je baje že druge nagovarjal v to nečedno delo. In pa delo je Imel drugje, kjer nI stavke. Izneveri, lo se je že par rojakov. Tako ai sami kvarijo, da bodo že bolj garali, kakor so dosedaj. Pa ae propalice že hvalijo, da jih s karo domov voeijo. Jih ne zastonj, bodo videli, koliko bo v koverti. Za dva do tri dolarje ni vredno stavkokasiU. Če bi bilo tako dobro delo, pa bi ne hodili eni notri, a drugi ven. Ns Onnalindl so imeli tudi ne-kakžno tako aejo bres dovoljenja unije; glaaovall so skoraj vsi sa delati, to se pravi stavkoka-alti. Pa je ravnatelj rudnika menda bolj pameten, da noče začeti s obratom la pa naročila ni. ma sa premog, kakor ee je sam um H. telottuo, S resnično, da ljudi sami silijo še V večjo suž-nost Več jih je imelo delo drugod. Sedaj hodijo stavkokazlti v Beaversdale. Pa., k Beaver Bon Coal kom peniji in eni pa k Logan Coal kompaniji, rov žt. ?. Take da gredo sedaj kuklan-ei v eno vrsto s črnci i» drugimi duševnimi revčki, ki imajo možgane pod stopalom, sploh če jih je kje kaj. Kar je nas delavcev, da nimamo deeke na čelo, bomo morali HI drugam ta delom, pa kolibe pustiti SŠ golazen, ker dragega itak na bo več tukaj. Sej dosedaj ni bilo skoro dragega kakor Sedaj pa že tistega ga kakor ničle v Pozdrav zavednemu delavstvu, stavkokazom pa prazni Iones! — Mary T; Zater, Box 152 8 pota. ' V žt. 11 "Ameriškega Slovenca" je zopet priobčeno hinavsko btato. skovano v mlakužni ko-vačnici "A. S." s priimki, narejenimi po vzgledu rev. Kazimir ja Sakrajika. Prva čase, ko je prižel meniha igrat v Ameriko, je s pomočjo verske moči in mr. Antona Grdina spravil s fare duhovna. Drugemu duhovnu \ Clevelandu se je pristudiio tak žno duhovno žjvljenje, ¿ti ga je počenjal Zakrajžek s pomočjo svoje figurne kute. In ko je videl vse to, je vsled njegovih spletk, ki po se vršile za dobi-tev bogate fare, vrgel rimski o-vratnik v staro žarp radi studa, kar so počenjali rpv, Zakrajžek, Grdina ia Cp» * <-• ,.-vj In tako jq Zakrajžek naprej kramaril z vero ter j* nekje drugje nekemu duhovnu pomagal e svojim "misijonskim" delovanjem. Naredil je prepir v fari in stari ter zaslužen duhovnik, to radi miru s farani, jo je zapustil samo vsled iatrigarskega posredovanja" rev. Zakrajška Toda to je le par primer, da rev. Zakrsjšek ni delov*! samo proti meni in me tožaril, peč pa je delal tudi proti zaslužnim svečenikom, svojim bratom duhov nom. In tako bi rad fe sedaj delal, ali vsled njegove "bolezni" sitnari ln napada, kvasi In kuje maščevanje sedaj tam doma. To bi jaz as pisal, ako bi "A. S." zopet ne metal svoje gnojne izbruhe tako hinavsko proti meni, Kaj vse je rev. Zakrajžek meni pisaril osebno in kaj vse v Ave Mariji" in V vseh svojih ostalih pretvorjenttt listih! Poleg tega me je še tošarll. In jas pa na j bi lepp molčal ter se pu stil napadati. Ne I N*J se urednik "A. S." spomni na čas, ko je ns javnem prd-storu s pred mene Zakrajžek vlekel može. ki so bili s menoj v pomenku. Bilo je na postaji pred prihodom romarjev Iz Slo-veni je leta 19t6. Njegov namen je bil meni Ikodovati. On si je domneval, da če bom jas proti njemu W s roko mignil, da me bodo sa to pripravljeni detektivi prijeti. Ali jas sem roke kvižku dvignil s opazko: Kaj pa je to kakžna zverina je to? In okoli stoječe Cikašanke ao mi rekle, da vaaJ vedo kdo je — Zakrajžek, aaj smo pod njegovo faro." Deloval je proti rev. H. B. in Leota je pa kar spehal is farovža nekaj dni pred prilfo-dom romarjev iz Slovenije. Le spomnite se, gospod urednik A. S." Jerič, ds ste VI takrat sa mojim hrbtom imeli uu\a etagnjene robe. Veste, ker Imate katoliki tako kot je na Veliki k na sliki pri križanju Krila tU mi kazali rogove na proetoru. kamor sem bfl pokli-da dobim neko pismo od romarjev Ja Slovenije. i„ ^ bil tam na javnem škoduj slovenskih romarjev, kako bU grdo rsvnsli Vi, rev. Zakrajžek in Grdina. Po mojem odhodu je pa kar s silo hotel govoriti, dež. enega smo že segreli. V dvorani fe baje zapazil Antona Grdino soprog mrs. B. iz Chicaga, M. (n ko je predsednik shoda slišal hinavske beseda, je nato resig-niral in dal Zakrajšku z opazko, da mr. On nia stavkarje. rsdavotye stavkokazom, naj ga že oni malo premečejo, saj tako ne dobijo druge- Po »kodu na Chisholmu so pod- dina je tako pridigal, da se ja tudi sam jokal. Tako sta se tudi ilpte jokale ia drugi duhovniki v dvorani, je žaljivo pristavil; Veste, g. Jerič, to je bilo ta, krat, ko ste vi ree živinsko ri-gsli proti meni. dasj sem imel pravico biti na shodu. To(la vedite vi, Zakrajžek, vaš sorodnik in A. Grdina, da jaz se nisem takrat hal niti se ne bojim ker se nimam čess. Zato sem se j» vam predstavil že prej, ker sam izvedel o vsših nakanah. V št. 11 "A. S." imate doma skovane gade psovke, kakrfne ste čezme ie mnogokrat pisali v svet; iz vaše gnojne kovačnice ste gnojnico name zlivali. V dokaz naj vam bo povedano, da ne vedo san^o ns Chisholmu povedati o odpadkih, katere vi name mečete. Ne! O tem vedo tudi drugod v Minnesoti. Res prav grdo in* surovo je metal odpadke Grdina na agitaciji za K8KJ. Tako je bilo na Chisholmu in Gii-bertu, kjer sem ga zam slišal. pisali dopis, ns kakžni rdečkarji, ampak člani KSKJ o onem živinskem govora, ko je Anton večkrat z govorniškega odra vrgel besede, ki eo skrajno grde, pa jih je vrgel na poslušalce, da naj gs — pilejo. Sližsl sem potem v drugih naselbinah, ne od rdečkArjev, pač pa od spoštovanega duhovna, ki me je vpražal, če je tudi drugod Grdina tako surovo govoril. Dejali so mi na Chisholmu, da če že Grdina s tako maniro pride k njim, dA gA bodo djali v hlev. h kozam in pujskom. Zopet mi ni to rekel kakšen rdečksr, pač pa duhovnik se je tako izjavil po živinskih nastopih Antona Grdi-ne v Minnesoti. Dejal je, "če ne more JOKJ dobiti boljšega govornika kot tega kožarja, ki ?pa samo povedati, da zakaj koza rep gor drži In druge take 'pripovedke', da raj že njega drže skritega." Kadar pa boste spet kaj stičnega akovali pri "A. S.", aaj se dotični kovač gnojnice blagovoli podpisati, da ne bo napačna oseba osumljena. Podpižite kot se mora pripisati vsako resnico, ne pa tako gaziti po gnojnici, pa jo na poštene ljudi metati kot paglavci, ki igrajo po živinskem blatu alepe miži. Zakaj ne podpišete svojih laži?*- Matlja Pogorele. Trpljenje stavkarjev. B&nnock, Ohio. — Položaj je slab v vseh osirih. Premogarji tukaj okoli atražno trpijo, so v pomankanju v vseh osifih. In še slabše se nam obeta, ker kom penije sploh nočejo imeti nič opravka z unijo. Letos ob Novem letu je društvo žtelo člane manj ko lani. Odžli so za delom. Bili so prisiljeni, ker želodec je močnejši kakor volja človeka. Zraven tega ae p* še otroci lačni in atrgani. Podpore dobimo en dolar na teden ca družino, samski pa petinsedem deset centov na teden. S tem naj ae družina preživi, tjd pa samec. To še sa tobak ni. Dragi čitateljl, pomislite kako ae nam godi. Pred nami eo črni dnevi. 2ak>ati me, kadar to premišljam. Član eom unije 28 let. Jaz ne vidim izhoda, ker stavka predolgo traja. Ljudje obupavajo. ker so do skrajnosti izčrpani. Dolgo časa ae more biti tako. V kratkem bo padk> na eno ali drugo stran. Pozdrav vsem zavednim delavcem! — Starkar. ■ r' ■ • ^ftJJfl <4 J Zahvala. Lloyden. Pa. — Dolžnost me veže, da se javno zahvalim društvu "Vihar" iz Krayna, Pa., ki je darovalo vsoto $21 sa štraj-karje. Razdelil sem med sledeča društva: Društvu žt SO 8NPJ $8, društvu št. 461 SNPJ $&, dražtvu žt. 88 J8KJ 88 la MkVtt Žt. SB SSPZI4. Skupaj 828. Iskrena hvsle v Imenu vsah društev? Pozdrav! | Maynard, Okio^Spodaj podpisani se v imenu vseh tukajž- njih, v bližini se nahajajočih društev, »padajočih k SNBJ, SS-PZ in klubov JSZ lepo zahvaljujem vsem elevelandekim društvom in posameznim rojakom, kateri so kaj darovali sa tukajž- Prijel sem od pomožnega odbora (brata Louis Zorkota) 4 zaboje ZA ^oa«el reč Barton, Fairpoint, Ramsey, Pany Fprjt in parji. pbleko smo razdelil! f. t. v navzočnosti zastopnikov vseh društev kar najbolj „previdno in pošten^. Tore j lepa hva* la! -dH Obenem apeliram na brate iij statre «Irom Amerike: Darajt^ vsak po svoji moč! za stavkart je! Obleko, denar in živež, ve^ bo dobrodošlo, kar drttae, ke^ pomoč je nujna! Boj, U se bije v Ohiju. Fenni in W. Virginiji, je boj vseh nas trpinov žirom Amerike. Ako zmagamo mi, js zmaga vseh delavcev. Ako pro^ pademo, bomo zasužnjeni vsi! Omeniti moram, ds rqdsjrji so trdni v tem boju, kot še nikdar v dvajsetih letih ne. Ko hi imeli dobre voditelje, bi hils že zdavnej naša zmaga. Teko pa bomo videli, kij bo prinesla bodočnost. Ostajam z bratskim pozdravom — Leo Bregar, Maynard, Ohio, Box 40. t 1 Na Kubi imajo panamS kongres. Kje pa je Pan*m3 Po peščeni stezic} sa roko mati pelje svojega otroke. Otrok se ozira, počasno se mu širi razgled. Otrok zapazi cvetko na traticl. "Izpusti me!" zaprosi mater, "utrgam si cvetko." Mati gs Izpusti in otrok utrga cvetko. KomAj je Mtfgtd cvetko, ZApAzi drugo, še lepšo — in tako se oddaljuje od matere. "Kje sir ga pozove mati. "fte zgubi he mi! Pojdi k meni!" Otrok pomišljanje ve, kje mu bo bolje, a|i ns mehki tratici ali v materinem naročju. Tako prijetno je povsod. Naposled ga mAti prikliče, vzame v ivoje naročje ln upokoji v miren sen. Majhsn je in neboglen. S koliko paznoetjo sledi nje: oko zs njim ns uheo v šolo. pozarja ga, mu daje spodbudo učenju. Otrok raste ob knjigah mnogo let. da se okoristi z važnimi izkustvi prednikov. Dorsste In stopi v svet. Ne pozna gs. Nov ia tuj mu je, kamor se ocre. Solnce, mesec, večerni ca so mu snanci ns nebu, nekaj vrst dreves, cvetk in trav na zemlji. Spodnji svet ljudje so mu neznani. Mnogo občuje z njimi, živi, ali niti največje sposobnosti, sile, dani, k! se pojavljajo vsaki dan v njihovem občevanju, ne zmore očrtati Človek mu ujame roko in se začudi: "čemu ne iztrebiž bradavic, ki se ti pasejo na tvoj rs-čun? Iztrebi to prisilno rast, iz-ruj korenine." Mladenič posluša, s ne more zagppastl, ds bi ta Človek bil zdravnik. Znanec ga vpraža: "Koliko prebivalcev ima vaše mesto T*U -Trideeet tisoč!" "Ne bo toliko," pravi znanec, "brž jih* je le dvanajst tisoč." To je trgovec. Z železom v% roki stopi mlsde-nič v kovačnico. Ma mu kovač spoji zlomljen ročaj. Kovač seže po orodju in pravi: "čemu ne vdelaž ns koncu lesen ročaj? Les je slab prevodnik mraza in toplote." ■ Mladenič stopi h krojaču, da mu prlžije gumb k suknji. Po-govarjata se. Mladenič zapazi, kako krojače v duh skače sem in tja ln se s besedo In mislijo dotika tujih delov, veže, da se mladeniču poraja nova slika, vidiki. ki jih je nevede krojač znesel skupaj v celoto. Mladenič čuU, ae čudi, a niti a črtico ne more označiti njegovo posebnost. V mladeniču se slučajno vzbudi pesnik, časnikar. Nadaljuje pouk in se osredotoči v svoje knjige in bližnjo okolico. Prispeva uredniku malega UsU-ča. S tiskom uatvarja no vojn ne-nje, krepi staro, gpt mlademu nadebudnemu človeku se mu vrine v dopise tu ia tam aavduše-nje do domovine in črt sovražnikom za mejami. To lepo in zne-seoo propagira. Saj ne bodo slišali oni tam. saj so daleč. Mladi-os čile, kol po bilki srka vase Bika. Trockij zdaj najbrž aam J »t ča je bU car res ubit H fte eno Ime. de/bo zahteval VstopT^ Reciproc i te ta Bap»*» Okaškega liau ju tja, da so Maeedonci balkanJ IrcL - v* .. ^ ,V Londonu pa pravijo, d* J Patriki irski Balkanei * Mk ' etm -V e s Caat In hvaU Bogu! Čikaški zločinci odhajS Vsak dea je manj umorov. Zs njo sredo je bilo samo pet u* sov! ,, ... Lepa reč! Carli-cFranc-Brneet nazr da ga Jednota mora sprejeti, se smatra za jetiko, ki nié vpraša in ne proei, temveč prid«? — frank Horseraddi T® . t. 7T.T.T. *> i Oh, ta brsaverski svet! ! Mike Ruber se je ustrelil i Ksm je uetrelll svoje ljubia tov strie-v Avstraliji je a rečen na bresverski list. Neb je treba storiti. — The Carbs dale Weekly Jackass. • Bevolta v senatu. Častiti senat je vrjpl Smitk na cesto. Prav mu je! Tako treba storiti s vsemi Smithi. Proeperiteta št. 2. | Vprašanje je, česa imsjo aa riški delsvci več! otrok tli i rešenikov? I ii.'. .v ... 0 mm Naša veselica je izpadla vi stransko. Bilo je pet govori kov hrpet godcev. Zadnji govs nik je povedal vse tisto, kar i povedali drugi štirje. Ce bi bil govoril prvi. bi drugi liki vsestransko izpadli. — Tin« I krogel jCI<î r > • Bdeč» mnenje. Stari Boso je rekel šel Poznam gospoda, ki imi rdi nos kot zr^la paprika, ps ta spod ni socialist. 9 mržnjo do onih tam; njeno sit je sprejemno na navdušenja, ! nahaja se oni v bojeviti dobi, kaj lahko se nAvzame za ljub in Črt ln boj za one tam. Sovraštvo je položeno v nj raste in z njim napAčen po« To dvoje pa ne gre skupaj, ti več se oddaljuje eno od dro ga, kakor kupee in prodajil ki noče odnehati od svoje cd kupec ne primakniti. Gresta i rasen brez sporazuma kupči Knjige, vse lepo koristno! vo, je neprecenljive vredna prihranja Čas ln podsjs toda že nauke kot bi mogel kdo dr gi. Ali vse čtivo je »kal« prodno dospe do čltstelja. Vsi Oni, ki so pisali, so M utisnili nekaj svojegs znadM Vse mnenje o žlržem svetu S šega mladega moža temelji f knjigah. Čez mejo on ne hodi izvirom. Pogled iz hriba ns krajino je več vreden kot sMks Stresljaj v komolec priča človeka bolje o P"fl in moči elektrike, kot bi ff« k* ga mogla prepričati. Ce je te tako, čemu bi ne omogočili dini pot k izviru, kjer bi ^ s svojo lastno žlico? Cemu bi zborovala vsaj tista mlsdina. misli stopiti jutri ns ček) rodom? Mednarodni shodi so »zvir bi se miadina spoznsvsls. I la vzajemnoet spoštovsnje. ti shodi bi podajali mladim ži utis, iz katerega bi mU črpala nove vidike, skladi-i uravnavala svoje mnenje. * vrne v domači svet. Iz teh s dov bi izšlo mnogo dobrin. B danes ns žalost in žkod<> In odpadejo na smetiftče J shodi bi bili resničen \ M a*' S- Tudi za Slovenijo veljajo iati zakoni, tudi v Sloveniji so kmet-je v večini, kajti od vsega prebivalstvi Slovenije tvorijo nad 60 eev čolskega srtitra v Beogradu, odstotkov, kar je jako lepo šte- 'inMM vilo, Uto se mora kmetakemu sloju posvečati posebno pašnje, kajti od gosjMdarskeg» poleia-js je odvisen gospodarski in kulturni napca<|4k alovenskegs naroda. — Na ialoat je **en-krat še treba ugotoviti, da slovenski kmet ne dobiva pomoči od lastnega jaza, nego mu stoje ob strani le oni praktični slovenski mešetarji. trgovci-in malo — ter mdščani, ki pričakujejo od tega lastnih koristi, kmet v Sloveniji zaenkrat še ni na oni stopnji, ko bi se lahko ponosno potrkal na prsi in eaklfcal vsemu svetu: il večji napredek in tudi u-speh za slovenskega kmeta. Do-sedaj pa je vodstvo * rokah klerikalcev in samostojnih Ljubljana, It Jan.-1 Ljubljana je pač še vedno Ljubljana fnlJJJ slovi kot že nekdaj po zelo po-" žrešnih pijancih. Čeprav se tolikokrat in na tolikih mesti ^vedno povdarja, da je huda g<*po-darska kriza,» veseli 'Ljubljan- ki jim je predvsttn ls zs lastne^ , vsakem slučaju denar, "ZZZZ M« j.«S%*5 Je pač resnica, da so Slovenci eden izmpd onih narodov, ki najodločneje zahteva, da se tak Zasuje takoj edinotven zsketij,ke književnosti, ker je {"laičnih sredstev jako Kim tudi kmetijaka književnost. **iti sko nikomur, kmetu prav k t'»vo. koristijo lepe in penča* ___ ki ae nanašajo na speci- nodfcJaU pa je U^ba, da so po-¡¡¡¡o k meti jako atroko, aU pa ki' Mlveč Žganja Konzum žganja nih koristi, na primer sa darstvo, obrt. trgovino, ali bteaposslne delavce l Piva Ljubljančanje sprsvlli po grlu cel raiJUoft U * WM «tfovj — Tods nsjbolj je bU na pohodu demo«'|ganJ*. Tu so se ljubljančanje odlikovati kot pravi in tipični kranjaki "žnopaarjl." ¿¿uija je šlo v leto t«27 na predvsem Železo ln žito, s uvaža v Trst najragličnejše stroje, avtomobile, papir in različne p» «^ parate. x Trst more rešiti gospodarskega propada le še trgovina s vzhodnimi deželami. Ce se bodo tržačani bolj brigsll sa to stran, tedaj je upati, da bo v do-glednem čaau prišel Trst zopet na boljšt goepodsrski poloiaj. Za enkrat je sicer že malo upa» Aladar Srhcepfllnt mm osel |V spalnici je zažrikapala postelja. Mlada goapa Je v obed« niči sa trenutek prialuhnila, po. em pa se je začela rstpravljati. Umirila ae je povsem. ■"Svak je že legel — zdaj spi kakor klada." ai je rekla. . Ob misli na tesnobo, ki jo Je občutila še pred kratkim, so se ji ustnice nabrale v rahel nasmešek. Zelo čudno se jI je sde-o, da apl v stanovanju sama s moškim, ki je sicer res njen svak. a drugače vendar čisto tuj človek. Pripeljala se je bila s kmetov V mesto in nI vedela, da I HIPU HB I mmm * ' " -ti»^ nja, vendar pa ni isključen kaj Sv** Jo Je pre- znatnejši gospodarski napredek govoril, da je vendarle ostala in nekdaj tako cvetočega Trsta. Ali sigurno pa je vendar eno: Trat se ne bo nikdar ve^Uke dvignil, ker sato nima več iMr gojev. Nenaravne meje proti Avstriji in Jugoslaviji mu bodo vedno Škodovale. te od svojega začetka ss je smerlška pošta bavila s dostavljanjem blšga, ali najvišja teža paketov je bils omejena na tri funte in poštnina je bila jako visoka; od 24 centov do eribga dolarja sa unčo po daljavi. Moderni sistem paketne poŠte (parcel post) Je bil vpeljan dne 1. januarja 1918. Vsi paketi, ki vagajo Čez 8 unč. se amatrajo kot "fourth class mail". Poštni ne, kakršne veljajo od 1. 1925 naprej, so sledeče: Za daljavo do 150 milj: 7 cen tov za prvi funt vage in po en cent za vsak dodani funt; sa da IJave 150 do 800 milj: 8 centov za prvi funt ln pp dva centa za vsak dodatni funt; za dsljave 300 do 600 milj: 9 centov za pr vi funt ln po 4 cente za vsak dodani funt; za daljave 600 do 1000 milj: 10 centov za prvi funt hi po 6 contov za vsak dodatni funt; za daljave 1000 do 1400 milj: U centov za prvi funt ln po 8 centov za vsak na-daljni funt; za dsljave 1400 do 1800 milj: 18 centov za prv funt in po 10 centov za vsak aa daljni funt fh za dalJeVe čez 1800 milj j 14 centov sa prvi funt ln po 12 centov za vsak dodatni funt. Ako odpošiljatelj hoče plačati dodatno k redni požtnini Še 28 centov, se paket označuje "special" handling" in se odprem!js na isti nači nkot navadna pisma (first-class mail). Expresna pristojbina (special delivery) zs pakete znaša: 10 centov do 2 funtov, do 10 funtov 15 centov in čez 10 funtov 20 centov. Najvišje težs paketov ss po-žll/anje znotraj mej Združenih držav znaša 70 funtov za prve tri zone in 50 funtov za vse druge zone, Paket ne sme presegati obseg 84 inč.v dolgosti iti Širini skupsj. PoŠta sprejema tudi pakete za mednarodni promet. Navadno ne sme tak paket obsegali čez 2 in pol čevljev v dolgosti; dolgost In |ir(na skupaj ns sm<* presegati 6 čevljev. Najvelja teža je zs Kanado 16 funtov. Za nekoliko držav, med temi zs Bulgarsko, Cehoslovakijo, Nem-ž», Madjarnko, Sovjetsko re-publiko (n Jugoslavijo, je dovo-Ijena težs do 22 funtov. Zs druge dežel«, kot ns pr. za lis-iljo, Grlko Itd,, je le dovoljena teža do U funtov. Poštnins sa mednarodno paketno pošto znaša 14 centov za vlak funt ali del funta. V ne-katerih alučajlh trebg le plačati (Jodstne tranzitne poštnine. Paketi za Inozemstvo se večinoma ne morejo zavarovati (Insure) ali pošiljati proti poštnemu podvzetju (C. O. D.) Prepovedan^ je vključiti pisma v pakete. Za pakete v inozemstvo Je treba carinske izjs-vs (Customs DeclarstJon). Ts je v obliki listka, ki s« priveže k paketu. Slalom paketne pošte je Mi uveden, da se omogočuje pošiljanje manjših količin Msgs ob nIŽJi pristojbini, kot Jo zahteva jo špedfcijske tvrdke (express kompenlje). Mnogi ljudje ae poslužujejo paMne pošte za de-l*vo evžr zHenjavs. svežih jajc ia sadja direktno od farmarjev. fill si postlala na divanu v obednloi. Peljal jo Je v restavracijo na večerjo, drugovsl ji, ko sta po-služala cigansko godbo, nsročil steklenici) žlahtnega vina. In ko sta ga posrkala, do tadnje kapljice. sta šla še v kino. Okrog polnoči sta se vrnila domov. Bita sta dibre volje. Sv«k ji je ponudfl roko, ons jo Je anrejela ns j boljšem raspoloženh sta se odpravila k počitku, dele ko sta bila doma, jI je prišlo na um. da bi uteftUl kdo govoriti o tem. Napol boječe Je vprašala svar ka: "Kaj ps poreče hišni goapo-dar, Če sve. da si pripeljal na dom nasnano žensko?" Svak je mirno odvrnil: "Nič ne poreče. Kaj njemu mara s kom hodim, Če je moje šena odaotna." Po teh besedah Je vsel ključ is žepa in je odklenil vežna vrata Svskinjs se je pomirila. Svak Ji je pomagal, da si je postlsla na divanu ln ko js bilo lsžlžčs napravljeno, ae nI umsknll, sm psk Je še mslo posedel In po-kramljal., Bil je selo nežen. Ponudil JI Je clgsrsto ln si prižgal tudi sam sno, pogledujoč jo ls-pod Čela s prijaznim nasmeškom. Pravijo sloer, da je korekten mož, tods mnogo moških je ns vides korektnih, v resnici ps J Je daro-št 81 dr. št. 4T Krrsnton-Dickinsofi City, Pe. — V dopisu o darovih In ragde-lltvi darov se Ima gl*sit|: društvo It. 618 SNPJ v slo Is blagajne ffO, 1 86. Razposlali smo na SNPJ 160, na dr. št, 287 SNPJ 840 In na dr. št. 841 SNPJ 8N. Ime, kjer se glasi John Prašek, se Ims ursvllno glasiti John Orešek Torej na) upoštevsjo ta poprsvsk vsi, ksterlh se tiče. Sratskl pozdravi—A nt. Weeel. Velik požar. Ilillsboro. O, — Požar, ki se Je pojavil v tem mestu v soboto, Je uničil več trgovin v glavnem delu mast*, Močsn veter J# ras-nesel pismen In grozil upepeljU ti celo mesto. 1'okllcsni so MU gasilci Iz sosednjih mest, katerim se Js po vošurnem boju posrečilo omejiti pošar. Skoda po požaru ae ceni na pol milijona dolarjev. Ogrski kardinal sa obnove kraljestva. Dunaj. 21. Jan. — Novi ogr ski ksrdinal Justinian 8er*d|Jr dejsl včersj ob prihodu la Rl-ms: "Ml v»l upamo, o možnosti tako, da ne ssdeneš sosedinega noau — Ce pridejo na mizo ocvrti piščanci, poskusi s palcem in ks-zalcem, .če ao dobro nečeni, potem pa položi najbolj prepeče-nega na krožnik evojl sosedi. — Pasi, ds pogovor za mizo ne poetane dolgočasen. Napelji ga po možnosti na evoje kurje oko, na vreme ali pa na težave. ki si jih imel s prestopnim listkom ns tramvaju. — Reci v družbi gospodu: Dovolite, da vam predstavim svojo leno. — Ako vzamež Iz mrzlega bu-feta drugič aalato, ne pozabi, da jo je treba vzeti z vilicami, s katerimi ai že jedel. — Da imaš Svtomobil, omeni v družbi samo mimogrede. Priporoča se fraza: Ubogi moj šo-fer, gotovo ga sunsj zebe. — Juho Jej tako, da boš veaj za silo slišal, kaj govori tvoja soseda. - — Ce imaš na koeilu ali večerji goeta, mu ponudi jeeti s besedami: Le jejte, do Jutri bi se itak pokvarilo. — Servijeto si pri veži okrog vratu tako. da je lahka sopot od-vežeš. Nikoli je ne sadrgni tako t ceno, da bi mogla škodovati tvojemu sdravju. Morilec obsojen na 14 let sapam. Chicago. — FrancU White je bil v soboto sposnsn krivim u-mora Martin Garrltyja in obsojen na 14 let zapora. Garrity j* bil umorjen lanako leto v taksiju. ki ga Je White vozil. rmiiKi potovanja v atari kraj In sata je treba, da ss kedaj In s katerim par-bodete odpotovali, ako ate jeni v domovine ta po-Da Vam pomagamo pri odločevaaja, navajamo tn najboljše parnike, čas njihovega od boda ter njih evropski prietan ..Cherboar* ■«»JUvr« arta (Dec. rt. 4.fefc 7. fet. ll.fefc. 24. feh. Stisk, t», feh. 2. sisr t. " tCf PlNs8 Hrn. Wilson LevUthas Otranfe Havre .Trat ...Cfcerboarf Majestic........ Wf II» de N 22. m 24. * 24. " 31. ' ti. - 4. «pr 7. " 14. w 18. H »I. " 21. " 28. H (aev)....Havre Naše velikonočno skupno potovanje Präs,' Wilaon ..................Trat Aqaltaeis ..Cherbourg Levlatkaa .......—Cherheurg Pari. ...Havre Majarte ------------.Cherbourg Satúrala (aev) .............Trst Sersagarla .MM.M.Xksrbeerg Be d» Frases (aev)....Havre Levtatkas tekla U dan. Ponovite da vam lista i Ako ttata ne prejme-e, je mogoče vstavljen, ker sil H plačan. Ako je vaš liet pla-aa In ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vslsd napačnega «slove, pišite aam dopleateo in a vedite stari in novi naslov. Naši Zastopniki So vsi dra-tveai tajniki In dragi ssstopnl-i, pri ksterih lahko plačate Naročnina za celo leto je $6.00 in za pol leta pa $8.00. Člani S. N. P. J. doplačajo $4.80 za eto, zs pol leta $2.40. Za nMsta Chicago in Cieera a leto $7.50, pol leta $8.75, za člane $6 JO. Za Evropo stane za pol leta $4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik atane sa Evropo $1.70. dani doplačajo samo 50e Nn rokah imamo še nekaj Zapisnikov 8, Bedne kos. venci je S. N. P, J. in ker j« sedaj pričela razprava 0 pravilih S. N. P. J. za bodo-i čo konvencijo, je zelo ugol na prilika, da si nabavite ta zapisnik. Kdor nam pošlje 15c v poStnih znamkah, mQ pošljetao ta zapisnik. te na: Književna Matici S« N. P* J», 2657 So. Lan. dale A ve., Chicago, in. 2. SM Ja 8. M Satúrale Nsše t t.amja Asaltéala 12. " Msjestlc 12. - Parla ...... 11. " Prea. lt. " IU de 22. -te. - 2. jaa. 2. M 2. " Parla I. " lie de* Präses ) ..............Trst potovanje Naše poletno skupno potovanje t. Jaa. Saturate ......... .„.....».Tiet Poleg nsvsdenih parnikev je še doeti drugih. Pišite po i VOZNI RED IN CENE vožnjo na posam urnih parnikih. Kakor jo sgoraj rhzvidno, priredi naša banka tudi letos več ¿kupnih potovanj, da tako da jih skupna potovanja nudijo. Za ftsdsljfs pojaaaila glede 8knpnlli in drugih potovanj, ter glede potnih listov, PermHov, prtljage Ud. pilite čim prej nn Slovensknl ZAKIMJfeK t 455 Wsst 42nd Strast, NEW YORK, N. Y. Mladinski Liet stane za celo eto $1.20. Naročnico lahko tudi sami pošljete na naalov: UPBAVNIÖTVO u PRÖSVETA" 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Naročajte avta make B.N.P,* Na željo več društev je gt urad preskrbel avto-snake. To s^ krasno izdelane okroglopb. ščate tablice, s znakom S. N. F, J., in namenjene so zs avton* bile članov jednote. Na druitn smo razposlali podrobna poju. nila glada teh snakov, na člaai pa apeliramo, da jfh pridno i» ročajo. v Vlnoent Csinksr. w m II M m m w i, Ml f predsednik SNPJ. ■j 1 - Allste že naročili Proevetoal Mladinski Ust svojemu pHjate 1 ja sil sorodnika v domovia»? Te je edini dsr trajne vrednem, ki ga sa mal denar lahko pošlje to svojcem v Prlhodne prireditve klnbn it 1 J. S. Z. Kleb št. 1, 1. S. Z. Dramska pred-•tava 29. jaa. 1928, v dvorani C. & P. S. — Druga priredb» kluba št 1 v L 1928: Da» 8. aprila dramsks predstava v dvorani c. S. P. S. — V torek 1. maja prvomajska. slavnost v dvorani 8. N. P. J. — Da» 80. ms-Ja koncert "Save" v dvorani g. N. P. J, IZnSTNA PRILIKA Člani in Slanice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite list Prosvets vsak dan za eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $*.0# ako nam pošljete bras odbitka svoto $8.00. . AH pa tri knjige: SLOV.-ANGLBÄKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON B106E-NEZIJE, vredna $1JM, In PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, eknpaj vrednost $5.00 in dnevnik Prosvets sa i za svoto $8.00. To velja za člane a N. P. J. sa vae stare In nove naročnike. Ne Sani plačajo $9.20. _ Lahko dobite pol leta dnevnik Proeveto la vrednosti zs $2.50 knjig, n. pr. JIMMY H1GGIN8, ZA-< KON BIOGENEZUE, sli pa ZAJEDALCE In HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljeta svoto $4.00. Ne člsni pošljejo $4.60. AÜ pa sa $8.00 poOeta list Proaveta ln knjigo JIMMY ÜIGGIN& NeOsn» $3.60. t To vse velja za stare in nove naročnike, poelatl celo svoto brez odbitka. Denar pošljite na upravnlštvo na naslov: Proaveta, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, HL ................................................................ Naalov Driava.; ...... ................ ............................................. V*.. ................... ....... ......M Cl društva.. ŽIU. je Uadbergh? F ay etteville, Ark. — Na tukajšnji universi ao štirje prvo-letnlkl. ki ne vedo, kdo je Charlee A. Lindbergh. Pravijo, da še nieo ali šali nič o njem. — To je novica, katero je vredno zabele- SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd, v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J* DA TISKOVINE NAROČA V SVOn TISKARNI Cenn gmane, nn^tko delo prve vrste. Vsn pojasnita daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2657-50 So. Lawndale Armsa JCH1CAGO, ILL. . , ■ » TAM SS DOBE NA 2EL>0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA