18. štev. V Kranju, dne 2. maja 1914. Leto II. zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Delegacije. V torek ob štirih popoldne je bila otvoritvena seja avstrijskega delegacijskega zasedanja. Za predsednika je bil izvoljen grof Sylva-Tarouca, za podpredsednika dr. Leo. Ob začetku seje je dr. Ellenbogen predlagal v znak protesta, da se odgode razprave delegacij tako dolgo, dokler ne zavladajo v Avstriji zopet ustavne razmere in dokler ne skličejo državnega zbora k rednemu delu. Grof Stiirgkh je zagovarjal sklicanje delegacij na podlagi paragrafov. Pripovedoval je na dolgo in široko, kako hudo da mu je, da je državni zbor nezmožen za delo. Ellenbognov predlog je bil odklonjen. — Ministrstvo za zunanje zadeve je predložilo delegacijam „rdečo knjigo", ki vsebuje 826 diplomatičnih aktov od 13. avgusta 1912 do 6. novembra 1913. V tej knjigi pa manjkajo najvažnejši dokumenti iz balkanske krize in sicer kakor je izjavil visok uradnik zunanjega ministrstva, iz ozirov na Bolgarsko. Dejal je tudi, da so ravno ti akti najbolj zanimivi. V sredo ob desetih dopoldne je sprejel prestolonaslednik delegate in jim prebral prestolni nagovor. Najzanimivejši odstavek tega nagovora so zahteve militarizma. Le-ta zahteva namreč 1133 miljonov za armado in mornarico! To velikansko svoto zahteva proračun za leto 1914/15. samo za armado in mornarico. Skupni zahtevek za armado znaša 485,184.415 kron, za 55,443.711 kron več kakor doslej. Skupni zahtevek vojnega ministrstva (armada in mornarica) znaša 561,451.125 K, za 66,243.211 K več kakor doslej. Posebni krediti: Za armado 81,310.000 K, za vojno mornarico 101 miljonov, skupaj 182 milijonov 310.000 K. Od te svote odpade na avstrijsko državno polovico 115,949.160 K, na ogrsko 66,360.840 K. Naknadni krediti za prvo polletje 1914: Za armado 9,445.000 K. Za nabavo vojnega materijala in za utrdbe zahteva vojna uprava nadaljni kredit v znesku 41.700.000 K in sicer: 32,400.000 K za nabavo poljskih in težkih havbic, gorskih topov, gorskega havbičnega materiala itd. 7 miljonov za izgradbo trdnjav ob mejah naše države in 2,300.000 K za nabavo vojnih letalnih aparatov, naprav letalnih prostorov, motornih balonov, avtomobilov itd. Vojno ministrstvo zahteva enkraten, izreden izdatek v višini 426.836.000 K za bojne ladje. Ta izdatek se razdeli na sledeče obroke: 1914/15 — 45,293.509 K; 1915/16 — 100 milijonov K; 1916/17 — 100 milijonov K; 1917/8 — 100 milijonov K; 1918/19 — 81,543.500 K, skupaj torej 426,836.000 K. Zahtevek obsega: Štiri bojne ladje po 24.000 ton, stroški 328,208.000 K; tri križarke po 4800 ton, stroški 46,347.000 K; 6 torpedov po 800 ton, stroški 20,147.000 K; dva podonavska monitorja po 520 ton, stroški 4,884.000 K; transportni parnik za življenske potrebščine s 450 tonami, strošek 330.000 kron; za nabavo dodatnih potrebščin za brodovje 917.000 tisoč kron; za izpopolnitev radiotelegra-fične postaje v Pulju in za razširjenje poročevalske službe, 1,100.000 K; popolnitev letalstva 4 milijone kron; za izgradbo pomorskega arzenala, skladišča za municijo in skladišča za pomorske mine in za izgradbo pristanišč 13,211.000 K; za napravo skladišč za premog in transportnih sredstev v glavnem vojnem pristanišču 1,910.000 K; za napravo lansirne štacije za večje daljave 400.000 kron; za izgradbo šibeniškega pristanišča 5,382.000 K. Popoldne je zboroval odsek ze zunanje zadeve, kjer je podal grof Berchtold svoj ekspoze. Zedinjene države in Mehika. „Mali vzroki velike posledice," tako bi lahko vzkliknil človek, če prebira poročila o vojni, ki je nastala med Mehiko in Zedinjenimi državami. Neposredni povod je bil namreč ta, da se je mehi-kanski predsednik Huerta branil pozdraviti ameriško zastavo, kar bi naj bilo zadoščenje za pomotno aretacijo nekaj ameriških mornarjev. Niti dognano ni, ali je barka, čigar moštvo so zaprli, res nosila zastavo, a Zedinjene države, to zatrjujejo in ker ni Huerta ustregel zahtevi, je priplul admiral Fletscher pred Veracruc, izkrcal vojaštvo ter zasedel colninski urad. Pri tem je bilo ubitih okrog 200 Mehikancev in okrog 50 ameriških vojakov. Kot odgovor na to je Huerta odpoklical me-hikanskega poslanika iz Washingtona in bržčas bodo to storile tudi Zedinjene države s svojim poslanikom v Mehiki. Vojna je torej takorekoč formelno napovedana in orožje bo odločevalo. Ako pa razmere natančneje proučimo, se pa prepričamo, da je vzrok za to vojno iskati drugod. Pozdrav ameriške zastave je pač postranska stvar in le dobrodošel povod. Vzroki te vojne leže globlje, in za nič manj se ne gre, nego za državno samostojnost Mehike, ki je napoti ameriškemu imperijalizmu. Zedinjene države so storile prvi korak, to se pravi, prvi korak k absolutnemu gospodstvu cele Amerike. Javno se šepeta, da je Mehika sklenila z Japonsko ofenzivno in defenzivno zvezo in ravnotako je znano, da ima tako zvezo z Japonsko tudi Angleška. Zedinjene države ali bolje rečeno ameriški kapitalisti, hrepene že dolgo po tem, da bi bila vsa svetovna trgovina odvisna le od njih. Ako bi se Amerikancem posrečilo podjarmiti vse sosedne države, lahko zapro vrata svetovni ekonomski konkurenci in pri tem bi bile najhujše udarjeni Angleška in Japonska, ter ž njima več ali maj vse ostale evropske države. Da so si Zedinjene države izbrale kot prvo žrtev Mehiko, ima svoj vzrok v tem, da je Mehika najbogatejša država na svetu glede pridobivanja petroleja. To nam kaže najbolj razvoj te industrije. Leta 1907. se je dobilo v Mehiki 1 milijon barelov petroleja; leta 1911. že 14 milijonov ba-relov, 1912. že 16 in pol milijonov in za leto 1913 se ceni množina že na 24 milijonov barelov. Svetovna produkcija petroleja je iznašala leta 1912. 47-3 milijonov ton. Od teh je odpadlo na Zedinjene države severoameriške 29'6 milijonov, torej 63"25 odstotkov, na Rusijo 19-4 odstotkov in na Mehiko 4-7 odstotkov. Ostale države skoro ne pridejo v poštev. Tako pridela Rumunija 37 odstotkov, vzhodna Indija 31 odstotek, Galicija 2-4 K. o. -k. Na morskem bregu. Dalje. „Ti že tukaj ? Jako se mi dopadeš v svoji točnosti." Njen glas je bolj šepetanje. Spogledava se in se razumeva. Svoje svilnato ogrinjalo odda natakarju. Naroči si kavo, nekoliko pobrska po časopisih in se nagne proti meni. Pridušeno mi reče: „Prijatelj! Dolžnica ne maram in ne smem ostati. Danes je večer moj." Hočem ugovarjati, a strog pogled mi zabrani besedo. Prijazno in skoro užaljeno pripomni: „Ne bodi malenkosten! — Ne osmeši se! Zate žrtvujem, kar hočeš, toda samo danes. — Vem, da nisi nevreden in zato ne smeš zavreči moje želje.u Njeno lice navdahne lahna rdečica. „Samo to mi povej, kaj nameravaš," jo prosim. „Ne povprašuj! Samo svoje obljube ne pozabi. Da, obljube ... Tu se vedi le kot znanec, stene včasih poslušajo in govore." Nato obmolčiva oba. Zunaj je ulica že zaža-rela v luči obcestnih plinovk in ljudje še vedno hite vsak svojo pot. Srečavajo se, se tuje spogle-dajo in hite dalje. Tujci v rodnem mestu in tujci med tujci. Ce srečaš prijatelja, se ti zazdi dobro in ga pozdraviš iskreno in odkritosrčno. Drugače pa samo tuji obrazi, ki govore v jeziku, katerega ne razumeš, ker si mi tujec. Zamislim se. Poleg mene pa sedi ona in prebira dnevne novice. Mirne so njene poteze, tista skrita tihota v njih, ki bi rada razodevala, a se premaguje in nosi breme naprej. Drugi dan se poznava in sediva drug poleg drugega kot stara znanca, ki se nazivljata s „prijatelj". Med nama je pa vendar meglen zastor, za katerim se stvori nedoločni in varljivi. Zakaj sem se jaz navezal nanjo in ona name? Zakaj nisva šla drug mimo drugega kot tujca, ki se mimogrede vidita in potem nikdar? To je tista moč, ki vodi duše po dolgih potih h skupnim ciljem in človek ji pravi — slučaj. Slučaji, ki niso več slučaji in so vendarle brez volje človeka. Njen glas mi prijazno zašepeče: „Prosim, prijatelj, spremljaj me. Zaupaj mi in ne sumniči v meni nobenih slabih namenov. Glej, voz naju čaka." Pogledam skozi okno in na ulici vranca življenja polno kopljeta z nogami, da izpod njihovih podkev žare iskre. Rade volje ugodim njeni želji, ki je zame podarjena dobrota. Ko sedem poleg nje in se za nama zapro vratca ekvipaže, nasloni svojo glavico na mojo ramo. Njen ogljeno črni pogled je sanjav in njena ustna se zaokrožijo v žalosten nasmeh, ki bi bil rad vesel in skrbi prost. Nekaj, kot kes se poleže v njene poteze, a ona zataji svojo misel. Ljubezni polno jo poljubim, in ona vzdihne: „Ne morem, moram ..." Potem pa molčiva celo pot. Ah, kaj bi si pravila, ko se razumeva v pogledu, v vsakem tresljaju roke in v vsakem nasmehu. Pripeljeva se pred poslopje, ki je enostavno in okusno zidano. Ona mi rahločutno reče: „Pojdi z menoj, danes si ti moj gost. Ne boj se! Čisto sama bodeva in predbacivati si ne smeš ničesar. Vsaj par trenotkov si lahko privoščiva ..." Ko izstopiva, ji ponudim roko in ona se je oprime. Po stopnjicah, s preprogami omehčanimi, prideva s tihimi koraki v prvo nadstropje. Iz ročne torbice vzame ključe in odpre stanovanje. „Vstopi, prosim," mi veli. Povede me v sobo, katero le površno razsvetlujejo žarki od ulice se prikladli. „Čakaj malo dragi, takoj preženem polumrak." Ljubko se nasmehlja in soba je v trenotku razsvetljena. Najmodernejša oprema, s katero bi se lahko ponašal marsikdo takozvanih „boljših". Pod svetilnikom belo pogrnjena miza in na nji mrzle jedi, okusno in vabljivo položene druga ob drugo. Na stojalcu poleg nje hladilnik, ves zasopljen in v njem steklenica z vitkim vratom. Dopade se ji moje začudenje in potreplja me po licih. Opraviči se in odide v sosednjo sobo. Za seboj spusti težko zaveso, ki trudno pade in se po kratkem valovanju umiri. Ogledam si nekoliko natančneje celo sobo, o kateri se mi še sanjalo ni, da nekoč prestopim njen prag. Na stenah vise slike v zlatih okvirjih in v ozadju veliko zrcalo, ki natančno posnema sliko cele sobe. Klavirja tudi ne manjka in ob njem stoji omarica in na nji polno not. Tam bolj v ozadju, v prijetnem kotu poleg kamina je zofa in krog nje par nizkih stolov. Poleg nje je pa miza in na nji odstotke in Indija 23 odstotke Na vse druge države pa odpade komaj 1*5 odstotka skupne svote. Ako pomislimo, da je domovina oljnega trusta ravno Amerika, si lahko predstavljamo, da je „petrolejski kralj" Rockefeller zastavil vse sile, da bi dobil v svoje roke bogate mehikanske petrolejske vrelce. 2e I. 1909. se je posrečilo tvrdkiValter Pierce dobiti dovoljenje, pridobivati v Mehiki petrolej. Ta tvrdka se je kasneje spojila z Standart Oil Co. A takratni predsednik Porfirio Diaz ni bil mož, ki bi bil dobiti za denar. Poskrbel je, da je dobila Mehika v inozemstvu denar, ter je na ta način ustvaril protiutež proti unionskemu stremljenju. Leta 1909. so dobili tudi Angleži petrolejsko koncesijo, ter odpade na njih od skupne svote 175 milijonov, ki je investirana v Mehiki v petrolej, svota 75 milijonov. A ameriški milijarderji se ne ustrašijo tako hitro. Rockefeller, kot načelnik Standart Oil Co., je začel boj. Podkupil je dvomljive elemente in ker je Diaz z železno roko hotel ustvariti red v deželi, je tudi sovraštvo proti njemu raslo. Uprizorili so z ameriškim denarjem revolucijo, katera je porodila leta 1911. predsednika Madero. Madero je bil slepo orodje v rokah Unionistov, a kaj kmalu ga je izpodrinil Huerta, ki se zopet postavlja po robu ameriškim zahtevam. Da je gonilna sila pri vsem konfliktu med Mehiko in Zedinjenimi državami edinole kapital, sledi tudi iz poročila nekega mehikanskega lista. Tako je agent Standart Oil Co. ponudil Huerti še enkrat toliko najemnine, kolikor jo plača sedaj angleška družba. Dalje je ponudil Mehiki 200 milijonov posojila in podal zagotovilo, da ne bo nikdar več izbruhnila revolucija. V nasprotnem slučaju pa je zagrozil, da revolucije sploh ne bodo prenehale. Vsa državna oblast v Zedinjenih državah se nahaja v rokah trusta in interesi Rockfellerja se krijejo z imperialističnim stremljenjem Zedinjenih držav. Mehikanska pristanišča v tihem oceanu bi bila izvrstna izhodišča ameriške mornarice in nekak protiutež zoper Japonsko. V drugem oziru pa se Amerika ne zadovoljuje z že itak skrajno olajšanim stališčem v konkurenčnem boju, ker ima pred nosom sosedne ameriške države, kamor more dospeti Evropa le po dolgi morski poti. Podkupiti si hoče marveč tudi državne oblasti dosedaj še samostojnih manjših držav, da na ta način faktično zapre ameriški trg evropski konkurenci. Sedanje sovražnosti Zedinjenih držav ameriških torej niso naperjene le proti Huerti, ampak v prvi vrsti proti samostojnosti Mehike, pa tudi Evropi sami. Evropske države, osobito Angleška gotovo ne bo mirno gledala, kako se njeni trgovini zapirajo trgi v srednji in južni Ameriki. Tudi Japonski ne more biti to vseeno in tako se prav lahko sedanji konflikt z Mehiko razširi na vso Evropo in del Azije. Zaenkrat je torej otvorila Amerika sovražnosti in zasedla Verakruc. Da bo Ameriki z lahka zasesti vsa mehikanska pristanišča s svojim izvrstnim bro-dovjem, o tem ni dvoma. A odločilen boj se ne bo bil na morju, nego v notranjosti dežele. To bo pa za Zedinjene države trd oreh, osobito sedaj, ko se pričenja v Mehiki čas deževja. V deželi manjka širokih cest in ravnin. Mehika je gorata dežela in najmanj 100.000 mož bo treba, ako naj se misli na uspešni boj. A tudi v drugem oziru so se v Washingtonu nekoliko urezali. Kakor znano, se je proti sedanjemu diktatorju Huerti ustanovila takozvana stranka konstitucijonalistov, kateri po- I veljuje Pancho Villa in general Caranza. Dočim i so Zedinjene države računale s tem, da jim bodo konstitucijonalisti pomagali, bodo le ti bržčas vsi I potegnili s Huerto, da ubranijo domovino grabež-jjivih prstov Zedinjenih držav. Mehika ima okrog 14 milijonov prebivalcev in z lahka postavi even-tuelno cel milijon milice na bojno polje. Da proti taki armadi, ki je povrhu tega vajena vednih bojev, ne bodo Zedinjene države imele lahkega stališča, je umevno. To menda že tudi uvideva ameriška vlada, kajti nje predsednik Wilson hiti zatrjevati, da boj ne velja Mehiki, nego samo Huerti. Bodisi že kakorkoli, dejstvo je, da se boj v resnici ni pričel radi malenkostnega in smešnega dogodka z zastavo, nego radi stremljenja ameriškega kapitala, da si popolnoma podjarmi i srednjo i južno Ameriko, ter tako uniči vso tujo konkurenco. Bomo videli, kako bo ta kapitalistični boj končan. O razvoju naše industrije in trgovine. Konec. Vsled prometnih sredstev se uspehi ali neuspehi v gospodarskem življenju enega kraja ne orneje samo na dotični kraj, temveč se njih po- ; sledice pojavijo tudi še drugod, tako da jih končno manj ali več občuti na lastni koži vsak gospodar. V tem oziru so naši klerikalci sila mnogo grešili pri zadnjih polomih in kaže se, da še vedno nočejo kreniti na drugo reelnejšo pot. Dovolj naj bo že enkrat rekritninacij o „Glavni" in „Agromerkurjuu, in če ne morete pokazati prave poti, raje molčite. Vprašanje je, če si s praznim norčevanjem in neumestnimi noticami v gospodarskem oziru ne škodite več, kakor pa si v strankarskem pogledu sploh morete koristiti. To naj bi bila kratka dobrohotna navodila, ' kako je smotreno in z gotovimi koraki napredovati posamezniku in kako narodu skupno. Konečno pa ; še neka) o splošnem položaju naše, v povojih se nahajajoče industrije in trgovine, katera slednja naj ne bo samo posredovalka z nakano tujih produktov, 1 marveč naj pospešuje gospodarstvo in delo lastnega naroda. Omenili smo že tržaški emporij, ta je in mora biti naš cilj. To je središče, ki mora dajati smer j našemu narodnemu gospodarstvu in iz katerega 1 morajo v slovenske dežele prihajati blagodejni žarki popolne gospodarske osamosvojitve, našega I naroda. Preko Trsta imamo najkrajši stik z našimi ; j južnimi brati in tam moremo izmenjavati ž njimi i svoje potrebščine in oddajati svoje produkte na J slovanski jug in na jadransko obal, kjer je za nas j Slovence v vsakem oziru dovolj kruha. Če polagoma industrijaliziramo slovenske pokrajine, bomo našli I tam doli vedno dovolj potrebe za naše produkte, nasprotno pa imamo premajhno kmetijstvo, da bi mogli odklanjati takozvane kmetijske proizvode ; svojih južnih bratov. Rabimo pa na tako važnem torišču, kakor je Trst, za katerega se v zadnjem ' času potegujejo z vsemi svojimi silami Lahi in ! Nemci, dobrih trgovcev, ki bodo na gospodarskem I polju najboljša vez med posameznimi vejami jugc-I slovanstva. Nikamor drugam ne moremo, ne na sever in ne na vzhod in zahod, kjer smo obdani od samih narodnih sovražnikov, ki gotovo ne bodo pospeševali našega gospodarskega napredka in gorje, če nam Nemci iztrgajo Trst, potem smo obkoljeni. Iz tega pa jasno vidimo, kako globoko posega gospodarsko življenje v narodnost ali pa nasprotno, da je eno od drugega odvisno in da nam v obeh ozirih more biti pomagano samo tedaj, če imamo na vseh mestih sinove svojega naroda. Za enkrat imamo v Trstu dokaj ugodne pozicije in v narodnem oziru dobre branitelje in treba nam je osredotočiti vse naše sile tam doli, kjer se identificira narodnost z gospodarstvom. Na naših domačih tleh imamo pa dokaj nemške industrije. Te ne smerne brez potrebe preganjati z neprevidnim obdačenjem, temveč moramo gledati, da jo pridržimo, četudi bi bilo seveda za nas ugodneje, ko bi prišla v naše roke. Zaenkrat se moremo in moramo samo učiti od nje in če bomo stopali v gospodarskem oziru po istih potih kakor nemška industrija, potem si jo s časoma gotovo osvojimo, za kar imamo že par dokazov. Uvodoma smo povdarjali, da je v našem narodu dovolj svojstev za lep razvoj narodnega gospodarstva. Naša dolžnost je, da te lastnosti gojimo, ne pa da jih z nesmiselnim zabavljanjem in blatenjem gospodarskih podjetij razdiramo in uničujemo. Slabe temelje gospodarskih institucij je pravočasno popraviti, novi pa se morajo takoj v začetku dobro položiti, za kar imamo sedaj že dovolj jasnih in svarečih vzgledov. Potem nam uspehi ne izostanejo, ljudstvo bo imelo doma dosti kruha in se ne bo izseljevalo, kar je rakrana na telesu našega narodnega gospodarstva. POLITIČNI PREGLED. Bolezen našega cesarja. Oficijozno se poroča iz Schonbruna, da se obrača bolezen našega cesarja na bolje. Cesar je noč dobro prebil. Nazadovanje katarja traja naprej. Splošno se počuti cesar razmeroma dobro. Sestanek načelnikov strank. Po inicijativi socijalnih demokratov je sklical predsednik poslanske zbornice Svlvester na 4. maj sestanek načelnikov parlamentarnih strank, da se posvetujejo o delazmožnosti parlamenta. Za tako konferenco so se izrekle vse stranke, očiten znak, da je splošno vse nezadovoljno z absolutistično politiko grofa Sturgkha. Ta konferenca načelnikov naj bi se v bistvu bavila z vprašanjem, če se da najti podlaga za nova pogajanja med Čehi in Nemci. Od uspeha teh pogajanj naj bi bilo potem odvisno, ali se parlament poleti sestane ali ne. Velik del poslancev pa s tem ni zadovoljen. O proračunski pravici parlamenta ni dvoma. Tudi sicer pri najširši uporabi § 14. se ni proračun sprejel z zasilno naredbo, ne da bi bil predložen parlamentu. Sklicanje konference načelnikov strank je torej samo sredstvo, doseči zopet ustavne razmere. Če bi bila konferenca brezuspešna, akcija za sklicanje parlamenta vendar ni ubita. Švihova afera. 13. majnika se prične pred porotnim sodiščem v Pragi obravnava proti odgovornemu uredniku „Narodnih listov" dr. Hellerju, ki ga toži dr. Sviha. Dr. Sviha je prosil pristojna ministrstva, da odve- šatula . . . Zazrem se zopet na težko zaveso. Razdeli se in ljubek nasmeh se mi prijazno vsesa v prsa. Čarobnost njenih usten bi vjel kot ptico zlatorepko in jo zaprl v kletko svojega srca. — Nadejala si je ljubko domačo obleko. Valovito se ji spušča po vitkem telesu in vendar hoče izražati oblike, ki se skrivajo za njo. Okoli njenega labu-dovega vratu visi zlata verižica in na nji zlat obesek. Stopim bliže in hočem priviti njeno vitko telo k sebi. Ona mi pa odkima in mi pomenljivo reče: „Pozneje!" V meni zakipi, a potrepljaj njene nežne roke mi pomiri željo, ki je hotela streti verige. Ponudi mi stol poleg sebe, ponudi mi okusno servirane jedi in jaz se poslužujem. Ponuja mi in ponuja in nazadnje moram odkloniti. V kozarec mi natoči rujne pijače, oba dvigneva kozarce in trčneva na skupno zdravje. Ona se dotakne kozarca le z ustnicami in nekoliko posreba. Ko spijem prvi kozarec, mi natoči še drugega. „Oj, ti črnooka ljubica! Naj se tvoja ustna dotaknejo kozarca in izpijem, pa naj je tudi strup!" „Ne bilo bi vredno, dragi moj." Po končani južini, mi namigne in jaz ji sledim. Povede me do zofe, na katero se vsede in pokaže poleg sebe. Iz črne šatule mi ponudi vitke cigarete. Poljubim ji roko, poljubim ji čelo in rdeča ustna. Leno se dviga dim in obstaja gori pod stropom. Skozi meglen pajčolan se gledava in v njenem očesu je vstala- tista misel, ki privoli, ne da bi se branila. Moja roka zdrči na njeni beli vrat in v objemu zašepečem besede — razumljive nji in meni. Njeno telo se strese. Ko hočem pogladiti njeno lice, se roka natakne na zlati verižici, ki se odpne in ostane v roki. Hočem se opravičiti, a ona mi s poljubom zabrani in mi reče: „Ker je slučaj tako hotel, obdrži, kar imaš v roki. Hrani in čuvaj svoj spomin name!" Ogledam si natančneje in v obesku zapazim njeno sliko. Nežno jo poljubim in zašepečem zahvalo ljubezni, ona me pa pogladi po laseh in mi govori: „Pusti to! Danes sem tvoja, samo tvoja. Da, danes, prijatelj, a jutri ... Ne premišljujva, zagrabiva trenutek in ga zaužijva. Pojdi moj dragi, moj edini!" Prime me za roko. Tesno se oprime njena alabastrova roka moje. Skozi tisto težko zaveso me povede v sosednjo sobo. Polmrak ... le motna, rdečkasta luč razliva na posteljo opojne in sladko-trudne žarke----------- Dalje. Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje. Troje vrst angleških egiptovskih posadk sem videl v Kajiri. Dvoje kolonijalne čete, prve oblečene v čisto tropične obleke, rumenkasto platno z enake barve tropičnim slamnikom na glavi, menda ekvatorijalno moštvo in Nubijce v modri, z belimi trakovi obšiti uniformi. Pravo angleško moštvo, ki kar izgine med množico temnopoltnikov, nosi rdečo bluzo, temne hlače in enake barve čepico, slično ruski furažki. Pisan je nastop tega moštva. Pred četo, kakor pri nas godba z našimi inštrumenti s afriškimi godci, ki pihajo svoje lastne „koračnice" v godala, kar se da. Med njimi razbija bobnar z vsemi močmi in činelar tolče, da bi kmalu vse razbil. Hrup je, da ni čuti grmečega Boga! Na čelu in ob strani koraka ali jezdi par angleških častnikov, deloma še golobradcev, inače — vse črno rujavo! In vendar je vsa množica čisto navaden stroj v rokah maloštevilnih zapo-vednikov. Čudovita je moč evropskega duha nad orijentalsko — vsaj zdaj še — nesmiselno maso! Simpatično je bilo dejstvo, da tamošnji oficirji izven službe ne nosijo orožja. Pred kavarno Egvptienne sprehajal se je golobrad mladenič, star dobrih 20 let, modrih oči, rumenih las, čisto severnjak, z več tovariši, vsi brez sabelj, poslušal godbo in tolkel z jahalno paličico takt godbe po škornjih. Seveda naši gg. častniki mislijo, da izgube na časti, če ob vsaki priliki in nepriliki ne žvenkečejo z bridko sabljico, s katero vcepljajo tudi neoboroženim civilistom — navadno ali brez povoda — krvavo spoštovanje pred dostojanstvom c. i. kr. oficirskega kora. Da; A. E. S. O. U. Zelo se hvali razgled s citadele. V trenutku ni bil čas zato. Iz Nila je plula pod vplivom močnih solnčnih žarkov para in zastrinjala z lahko meglo pogled na krasno, pod menoj ležečo okolico. Torej drugokrat. žejo uradnike prisege glede uradne tajnosti, da zamo-rejo svobodno izpovedati v njegovi zadevi. Dr. Svihov zagovornik bo predlagal za priči tudi ministra za notranje zadeve in češkega namestnika grofa Thuna. Albanija. Južno od Korice se vrše zopet krvavi boji. Tisoč šeststo Epircev pod povelništvom nekega grškega stotnika koraka proti Leskoviku in verjetno je, da hočejo Korico še enkrat napasti. Tudi na grških tleh, vzhodno od Korice se zbirajo I vstaške čete. Albanci so poslali iz Elbasana proti Korici ojačenja, ki so že na poti in ni izključeno, da bo holandski poveljnik napadel Epirce. Albanci so zelo bojaželjni. Nekateri albanski oddelki imajo nalogo, da napadejo Premeti, Tepeleni in Argvro-kastron. — Provizorična epirska vlada ima preko 10.000 mož na razpolago. Vrhovni poveljnik svetih bataljonov je bivši grški polkovnik Doulis. Vstaši imajo mnogo provijanta in izboren sanitetni mate- I rijal. Predsednik Zografos hoče počakati še 8—10 J dni, če sprejme albanska vlada pogoje ali ne. Ce vlada pogojev ne bo sprejela, bo Pvromilos udaril j na Valono, ki jo misli v 2—3 dneh zasesti. Grška blokada ni prav nič učinkovita, narobe posreduje I še pošto med Grško in četaši ter pripušča izkrcanje j provijanta in municije. Pvromilos ima na razpolago 7 milijonov. Čete imajo tudi 12 dobrih modernih topov. Vstaši pripravljajo energičen napad na Korico. Na skrajnem severozahodu Albanije, med Belim Drinom in črnogorsko mejo se je ustanovila nova avtonomna država z Rešanom kot glavnim mestom in Arif begom kot predsednikom. Nova država ima 200 orožnikov, ki dobivajo baje od Srbije po 4 funte na mesec. Po drugi verziji so to državo ustanovili katoliški duhovniki. V očigled vsemu temu je zaukazal albanski knez mobilizacijo, na katere potek smo lahko radovedni. Militarizem v Albaniji še ni urejen po zakonih in skupaj zbobnana četa divjih gorskih plemen je vse-kako jako nevarna armada v prvi vrsti za lastnega kneza. Zarota proti albanskemu knezu. V Albaniji so odkrili zaroto proti knezu Viljemu, kateri na čelu stoji baje Izmail Kemal beg, bivši predsednik provizorične albanske vlade. Namen zarote je bil, pregnati kneza ter ustvariti avtonomne kantone, ki bi kot federativna republika tvorili Albanijo pod predsedstvom Izmail Kemala. To vest v Rimu sicer oficijalno dementirajo, priznavajo pa, da je opažati v zadnjem času med južnimi in severnimi plemeni v Albaniji opasno gibanje. Turčija proti Grški. „Agence d' Athenes" porora iz Soluna: Izgon Grkov iz Tracije dobiva vedno večji obseg. Na tisoče teh nesrečnikov pribeži vsak dan v Solun in vsi so v najbednejšem položaju. V teku enega tedna je prišlo 25.000 beguncev, 15.000 pa jih čaka ob tracijskem obrežju na ladje. Izgnanci so večinoma bolni in onemogli, ker so jih Turki v Rodosti nagnali skupaj, ne da bi jim dali hrane in pristrešja. Turki izganjajo Grke brez usmiljenja in jim oropajo vse. Oblasti izjavljajo Grkom, da bodo odslej živeli v teh krajih le še Turki, če pa hočejo ostati Grki tukaj, morajo prestopiti v mohamedansko vero. Vojna med Zedinjenitni državami in Mehiko. Več vstaških voditeljev se pogaja z mehikansko vlado. Glede namenov vstašev na severu vlada tajnost in ni pričakovati mirne rešitve. Vstaši so zelo številni in jih Amerikanci prav dobro preskrbujejo z orožjem in municijo. Z ozirom na dejstvo, da Amerikanci sedaj ne prodirajo naprej, obrača mehikanska vlada vso pozornost na notranje boje. Huerta ima za seboj vojaški element in vojska brani sama sebe s tem, da brani Huerto. V slučaju, da bi bile vladne čete premagane, bi se vršili boji v glavnem mestu. Obrambo glavnega mesta bi morale prevzeti indijanske čete, ki so še pred par dnevi pustošile okolico. V mestu Mehiki je sedaj vče mirno. Neštete mehikanske zastave je videti po cestah, gledališča in kinematografi so prenapolnjeni. Tujim konzulom v Veracruzu se ni prej sporočilo, da bodo začele ameriške ladje streljati, vsled česar niso mogli ničesar storiti v varstvo tujih državljanov. Ce bi Mehikanci napadli Vera-cruz, bodo vojaki prevzeli obrambo, dočim se bodo mornarji zopet vkrcali na ladje. Neprestano prihajajo parniki, ki odvažajo inozemce. Tudi na zahodni mehikanski obali je opažati živahno izseljevanje. V mestu Mehiki se boje, da bodo vstaši zasedli že v kratkem mesto. Na severu so pred-straže vstaških čet zasedle mesto Piedras Megras. Splošno se govori, da sta se generala Villa in Carranza domenila, da bodo vstaši le bolj gledalci pri mehikansko-ameriškem sporu, da pa se bodo branili samo tedaj, če bi Amerikanci napadli od njih zasedene pokrajine. Južnoameriške države so se obrnile do evropskih velesil s prošnjo, da naj vplivajo na predsednika Zedinjenih držav tako, da bo stavil take pogoje, ki bodo obljubljali intervenciji uspeh. V glavnem naj bi Zedinjene države ne vstrajale na svojem stališču, da je Huerta uzurpator in da mora predvsem njegovo predsedstvo prenehati. Volitve na Švedskem. Sedaj je znano natančno razmerje glasov posameznih strank. Socijalni demokratje so dobili 229.339 glasov, liberalci 247.718, konservativci 286.040. Socijalisti imajo 73, liberalci 71, in konservativci 86 poslancev. Pri zadnih volitvah 1. 1911 so dobili socijalno demokratični kandidatje 170.590 glasov, liberalni 239.497 in konservativni 188.639 glasov. Socijalisti so dobili takrat 64, liberalci 102 in konservativci 64 mandatov. Narodno-gospodarstvo. Uspehi naše zunanje politike. Srbija rabi za zgradbo svojih železnic gramoz kot podlago za položitev tračnic. Razpisala je torej dobavo gramoza in dasiravno je Avstrija ponudila najcnenejšo dobavo, so dobile naročilo nizozemske tvrdke. Samo dovoz se podraži za 15 kron pri kubičnem metru. Kakor se vidi, se Srbija ne straši niti stroškov, samo da primerno kvitira „Berchtoldovo dalekosežno naklonjenost". Kako je ravnati s sodom od petroleja, da izgubi neprijeten duh? V sod se nasuje kake 3 kg svežega neugašenega apna ter se potem vanj vlije toliko vode, kolikor jo je treba, da se to apno ugasi in se potem sod hitro zabije. Apno se prične gasiti in razvijajoča para prodira globoko v les in vsrkava vse petrolejeve pline. Cez nekaj časa je v sod še nekaj vode doliti, ga je temeljito semtertja takaliti in končno je izprazniti apneni belež. Nato je sod večkrat s kropom izprati, dokler ne odteka iz njega čista voda in končno ga je s čisto vodo izplakniti. Če se prvič ne doseže željen Popoldne sem počival in premišljeval, kaj bi počel zvečer. Tedaj sem se spomnil Tebe, dragi g. I. S. in neverjetnosti, ki si nam jih svoječasno pravil o moralni propalosti prebivalcev Egipta. Pozdrav Ti in čast Tvoji resnicoljubnosti! Dasi sin krasnih krajev, po katerih sedaj potujem, sin bogatega bankirja in sam ugleden veletrgovec, Te je vendar očarala lepota slovenskih naših gor, privezala nase modrina čudovitega bleškega jezera, tako, da si leto za letom stalen gost divne naše Gorenjske in biseru nje, Bleda. Tam si se seznanil ne samo z našim ljudstvom, ki Ti vrlo ugaja, ampak tudi z nami visokošolci in nam vrnil celo vesele urice, ki si jih prebil v naši družbi z re-vanšo obisKa v zlati Pragi. In tedaj se je govorilo tisto neverjetno. Tam na Purkvnovem namesti v Parisienki se nas je zbralo precejšnje štetilo žejnih vinskih bratov-dijakov okoli egiptovskega mecena. In ker je že tako na svetu, da mora v moški družbi govorica nanesti na tako lepi, pa tako nezvesti in spremenljivi ženski spol, se je debatiralo o nravnosti, šegah in navadah ženstva različnih narodov, katerih zastopniki so bili baš poleg. In tedaj zatrdil si Ti, da g. bog z uničitvijo Sodome in Gomore ni zatrl sodomitstva, ki je v njegovi domovini prav razširjeno in ki je zamore videti proti primernemu plačilu vsak radovednež — in pristavil tudi, da si gre to znamenitost vsak tujec ogledat. Spominjam se dobro, da smo tedaj gledali uspeh, je to delo ponoviti. Se boljši učinek se doseže z izparjenjetn v zvezi z apnenim beležem, a v tem slučaju sa mora imeti seveda parni kotel na razpolaganje. Tržne cene na tedenski semenj v Kranju, dne 27. aprila 1914 . K 24'^ ... . . „ 20-- ...... 17- ...... 16- • ■ •. „ 17— ... „ 16-- .....„ 22 ^ ...... 20-- .....„ 30- -....„ 28-- . . . . „ 4-40 . . . . „ --20 . . . „ 3-50 ..-.•„ 3— . . . . „ 1-68 . . . . „ 1-60 .... * 2— .....» 1-80 .... 2- ...... 1-80 ..,..„ 2'20 2— .....* 2.- .....„ 1-70 ....., --80 Pšenica 100 kg . . . rž Ječmen „ „ . . . Oves „ „ Koruza I. Koruza II. „ „ . . Ajda „ „ . . . Proso „ „ . . . Pšeno „'„".,. Ješprenj „ „ . . . Krompir „ „ ... Mleko 1 /. • ■ ..... Surovo maslo 1 kg ... Maslo 1 „ ... Govedina I. 1 „ . . . Govedina II. 1 „ ... Teletna I. 1 „ . . . Teletn aH. 1 . „ ... Svinjina I. 1 „ ... Svinjina II. 1 ,, . . . Prekajena svinjina I. 1 kg Prekajena svinjina II. 1 ., Slanina I. 1 „ Slanina II. 1 „ Jajca 9 kom....... neverjetno in se ni nikdo mogel sprijazniti s to mislijo. Iz uljudnosti smo sicer pritrjevali, v srcu ni bil nikdo čisto uverjen o resničnosti zatrdila našega mecena. Stvar se je zdela vendar preveč okrašena z orijentalsko domišljijo. In vendar je bila resnična, živa istina. Na vsak način se je izplačalo iti pogledat. Tudi avstr. kaz. zak. (§ 129 a) omenja spolnega občevanja z živalmi, in grozi s težko kaznijo do 5 let prestopniku. Zadeva je bila zanimiva tudi z juri-dičnega stališča ne samo z vidika radovednosti, dasi ne tajim, da je zadnje znatno prevladovalo prvo. Na vzhodni strani Ezbekije v središču arabskega mesta z ozkimi temnimi uličicami, podobnimi tržaškim v Starem mestu, je „Ribji trg", Suk el Samak. Jako nedolžno ga označi Baedeker z opazko, da je ta prostor eden najbolj razkričanih prenočišč egipčanske prestolice. Toliko o njem — drugače pa smrtna tihota. In vendar bi zaslužil ta ribji trg 3 zvezdice. Stotine tujcev je, ki ne ogledujejo ne palač, ne džamij, ki pa poznajo to prenočišče izvrstno. Vsaj ta utis sem dobil, blodeč po onih brlogih. To vedo tudi prav dobro voditelji in hamarji pod parkom Ezbekije. Kakor hitro se prikažeš o pozni uri med njimi, že zadoni na uho enoglasni klic: Monsieur, voulez Vous voir Souk el Samak? (Gospod, si hočete ogledati Suk el Semak?) Pa bodi! Dalje. Na tedenski semenj v Kranju, dne 27. aprila 1914 se je prignalo: 161 glav domače govedi, 0 I glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 7 ! telet, 79 prešičev, 0 ovac. — Od prignane živine j je bilo za mesarja: 70 glav domače govedi, 0 glav ; bosanske govedi, 5 prešičev. — Cena od 1 kg žive J teže 86 v za pitane vole, 80—84 v za srednje pi- i tane vole, 76—78 v za nič pitane vole, 0 v za bo- I sansko (hrvaško) goved, K P— za teleta, K P14 j za prešiče pitane, K 2.70 za prešiče za rejo. ____________ I DOPISI. Cerklje. Že večkrat so poročali časopisi, da ima založnik Hrovatovega materijala Janez Jenko iz Cerkelj na znotraj precej črno dušo. Tukajšnje marljivo orožništvo je tudi to zadevo zasledovalo in prišlo do prepričanja, da mora biti nekaj resnice na tem. Državno pravdništvo je vzelo ovadbo resnim in sodišče je razpisalo preiskavno razpravo na 30. t. m. Omenjeno perilo prati so menda povabljeni tudi žena Mana in Ambružev neizogibni Francelj. Dokazi so, da se je označeni visokorodni Janez Ko-racmanov zagrešil po §§ 197 in 198. k. z., za kar je ovaden. Čudno je to. Vsa rodovina „Koracman" je skozi bogata, kras in dika celi fari. Ta Janez, ljubljenec kaplana Hrovata, mož tako pobožne žene Mane, se je kljub tako goreči njihovi molitvi izneveril in postal zločinec, preganjan po §§ 197 in 199 k. z. Kaka skrb za njegovo Marto, če se dični Janez obsodi. Kdo bi bil prihodnji župan v Cerkljah. Pa gostilna; kdo bo dajal potem misijonsko župo bednim Marijinim devicam in tamošnjim Čukom svinjske rilce, ki jih glodajo tam kakor lačni ščenetje plesnive kosti za Katično mesnico. Pa nadarjeni Janez, kaj potem gospodarstvo, ki ga tako vzorno vodi. Kdo bi uredil gozde, ki so po njegovem mnenju v takem neredu. Največji revček bi bil Jurčnjekov Janez, če dobi tožbo zaradi kake. To bi bilo čvekanja in krevsanja po žganjarnah. Govori se, da je prišel brat Francelj zelo bogat iz Amerike, Janša mu precej dolguje. Bo pa zopet križ. Kaplan Hrovat, odkar so ga imeli v Ljubljani v žehti, je postal bolj tih. Janša mu ne more upati, pa hodi bolj k Petrovcu, no, tam ima hiša strop, pa ostanejo tra-parije njegove bolj prikrite. Ovadbe po §§ 5. 7. 8. vol. zakona, §§ 183. 461. k. z. in § 303. k. z. Odprli so možu oči, da vidi, da tudi duhovnemu gospodu ni vse dovoljeno. Tukajšnji liberalci ga že spegljajo, čeprav bije na b . . . . Iz Križa pri Tržiču. Naš novi občinski odbor si je zopet pridobil veliko zaslugo in sicer pri razdelitvi občinskih cest. Ko je župan pri seji rekel, da bo imel vsak po 3 K na dan, kateri bo šel občinske ceste merit, so se kar ponujali in pri tem tudi prečastiti gospod Arh ni zaostal. Merili so jih dolgo časa, tako da je župan izdal kakih 200 K. Končno pa, ko je gospod Arh tako natančno preračunal celo stvar, so se posestniki morali pritoževati, da so storili konec merjalcem. Gospod Arh je tako delil in množil, da so sredni posestniki dobili ceste po 300, 400 do 500 metrov, veliki posestniki pa po 60 do 80 metrov. Vrhutega je pa še v nekaterih vaseh ostalo kakih 8 do 10 hiš, ki celo nič dobili niso, ker je ceste zmanjkalo. Gospod Arh ima glavico za račune, kaj! Zaslužil si je pri tem delu veliko kolajno s trnjevo krono. Zadnje dni je zanesel veter v Križe, da je, sedaj na klerikalni podlagi stoječi gostilničar Janez Jeglič, po domače Honza iz Zg. Dupljan, veliki teden zaklal Kocjanovo kravo in jo na veliko soboto prodajal. Hon'.a je zahteval od Kocjanke 15 K za dac, torej 2 K in 65 v več, kakor je treba. Ko je- dacar prišel k Honzu, je Honza pokazal da-carju enega mladega junčka, rekoč, da bo tega zaklal in plačal dac za tega, kar se je tudi zgodilo. Honza je pa imel takrat že kravo na podu zaklano. Našla pa se je še pravočasno oseba, katera je to dacarju naznanila in skoraj gotovo sta potem tudi to stvar poravnala. Honza je zdaj desna roka župnika Petra Bohinca v Dupljah, torej mu bo že dovoljeno brez greha pri kaki stvari kar dvakrat pomežikniti. Klerikalna podlaga sloni torej na sledečih stebrih : Obrekovanje, opravljanje, laž in goljufija. Morda dočakamo še steber tatvine. Tudi je pri nas veter natrosil, da dupljanski župnik Peter Bohinc ne pusti nobenega predsednika v svoji fari. Kakor je storil s predsednikom krajnega šolskega sveta v Dupljah, namreč da mu je z ostro besedo prepovedal, prevzeti ta posel, tako je tudi zdaj storil s predsednikom odbora za zgradbo mežnarije v Spodnjih Dupljah. Bohinc je toliko časa trpinčil predsednika, da je odstopil, potem pa takoj sklical odbor, da voli novega predsednika. Ko je Pušelj nosil vabilo pod- I pisavat, je imel na isti poli, samo na drugi strani, spisan že ves zapisnik, ki se je glasil, da je župnik Peter Bohinc enoglasno izvoljen za predsednika. Bohinc dela ravno tako s predsedniki, kakor I je nekdaj delal francoski cesar Napoleon z drugimi kralji. Kot dušni pastir Bohinc nima prav, da išče le časti tega sveta, kajti Krisus je rekel: ,Jaz iščem časti, a moja čast ni od tega sveta." DNEVNE VESTI. Včerajšnji „Gorenjec" se huduje nad nas, ker smo priobčili odlok škofa Antona Bonaventure glede slovenščine pri liturgičnih opravilih v cerkvah ljubljanske škofije. Iz dotične notice, ki je pisana zelo previdno in ne pove pravzaprav ničesar, bi se lahko sklepalo, da negira „Gorenjčev" šefre-dakter odpravo slovenščine pri liturgičnem cerkvenem opravilu. Zato poživljamo častitega kolego, da priobči dotični odlok dobesedno, da vidimo, ali je raca priplavala minolo soboto v „Savi", ali pa je ta dvonogata živalica, ki se odlikuje osobito po čvrstem gaganju, brskala morda le zadnji petek j po gnojišču kranjskega farovža. Seja mestnega zastopa v Kranju dne 1. maja 1914. Točno ob 6. uri zvečer otvori župan F. Polak j sejo, konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem j zapisnika A. Majdiča in F. Crobatha. Na predlog j Janko Sajovica se zapisnik zadnje seje brez čitanja soglasno odobri. Zupan poroča, da je mestno žu- i panstvo lansko leto dovolilo napraviti gosp. Fr. Holzhackerju na njegovem vrtu verando, teraso in ograjo proti reverzu, da mora na svoje stroške I zopet vse to odstraniti v svrho, če bi se po nje- | govi parceli napravila po regulacijskem načrtu i projektirana cesta. Sedaj se je ta reverz zemljiško { vknjižil na njegovo parcelo ter je s tem ta zadeva urejena. Dne 50. maja 1914 se vrši za občino Kranj | klasifikacija konj. Ker more biti pri tem župan ali j od njega določen namestnik navzoč, se določi na predlog obč. svet. Cirila Pirca soglasno, da se klasifikacije udeleži obč. odb. Anton Majdič kot zastopnik mestne občine. Letošnji glavni vojaški nabori se vrše v Kranju dne 7., 8. in 9. maja t. 1., kot priči nabornega postopanja sta upravičena pri-sostovati dva obč. odbornika. Obč. svet. Ciril Pire predlaga, da se udeležita vojaškega nabora obč. odb. Anton Majdič in Franc Crobath. Sprejeto. ' Neka češka tvrdka ponuja vremensko razgledišče. Cela omarica z aparati vred bi stala 60 K ter bi bila zelo pripravna za naše mesto, ako bi se jo obesilo na mestno hišo. Na predlog občinskega j odbornika Janko Sajovica se soglasno sklene isto j nabaviti za 60 K, napisi pa morajo biti samo v slovenskem jeziku. O pritožbi Štefana Lubein- ! schegga proti razsodbi mestnega županstva glede j stavbnega dovoljenja za most čez občinsko cesto, \ poroča podžupan dr. V. Štempihar. Ker je upravno j sodišče razveljavilo stavbno dovoljenje vis. dež. odbora radi pomanjkljivega postopanja ter izreklo, I da se ima predvsem izvršiti popolnoma novo ] stavbno postopanje, je mestno županstvo vsled odloka vis. dež. odbora razpisalo dne 4. aprila 1.1. stavbni ogled glede omenjenega mostiča čez občinsko cesto. Pri obravnavi je zastopnik mestne j občine bil pripravljen dovoliti v to, da se mu izda stavbno dovoljenje proti reverzu, ako se Lubein- j schegg zaveže, da ta most na svoje stroške od- i strani, če bi se kdaj zato izkazala krajna potreba. Ker pa Lubeinschegg ni hotel o tem ničesar slišati, je zahteval zastopnik mestne občine, da se ga naj v smislu § 10. stavbnega reda zavrne na civilno-pravdno pot, ker si lasti servituto porabe zračja j nad občinsko cesto, do katere pa nima nobene pra- j vice. Županstvo kot stavbna oblast je zadevo v tem smislu rešilo in ga zavrnilo na civilno pravdno pot. ! Proti tej odločbi stavbene oblasti je pa Lubeinschegg vložil svoj ugovor na občinski odbor, katerega prečita in končno predlaga, da se ta ugovor zavrne in odlok mestnega županstva potrdi. Soglasno sprejeto. Poročilo finančnega odseka o dopisu trgovske in obrtniške zbornice radi prispevka k telefonskemu omrežju za Gorenjsko poda obč. odbornik Fr. Savnik ter predlaga, da se naj zadeva predloži do prihodnje seje, županstvu se pa naroča, da poizve pri prizadetih občinah, koliko bodo iste prispevale k telefonskemu omrežju. Sprejeto. V imenu stavbnega odseka poroča obč. svetnik Ciril Pire, da je deželni odbor dovolil kopati kanale po občinskih, okrajnih in deželnih cestah pod posebnimi pogoji. Za izvršitev kanalizacije je dovolil najetje posojila v znesku 180.000 kron proti temu, da sprejme občina one pogoje glede kopanja kanalov na deželnih cestah. Predlaga, da občinski odbor pritrdi tem pogojem in da se ! županstvo poživlja, da čimpreje razpiše kanaliza-, cijska dela. Soglaso sprejeto. Ogled radi poprave kolovozov v Kranjskem polju se naj razpiše med 20. in 30. junijem, ter se županstvo poživlja, da povabi k temu ogledu vse interesente. Sprejeto. ! Tvrdki I. V. Stare v Kranju se z ozirom na tozadevno prošnjo dovoli, da sme imeti do preklica pred svojo trgovino obešene izložbene omarice. V imenu odseka za električno razsvetljavo poroča občinski odbornik Ivan Jagodic, da deželni odbor ni dovolil najetje posojila za napravo mestne elektrarne poleg Majdičevega mlina. Z ozirom na to ne kaže druzega, kakor da se z zadevo še počaka in da se v doglednem času vnovič vloži prošnjo z morebitnimi spremembami. Sprejeto. Poročilo policijskega odseka. O dopisu c. kr. okrajnega glavarstva radi avtomobilne zveze Domžale-Kranj in Bled poroča obč. odb. Anton Majdič in predlaga v imenu policijskega odseka, da se proti nameravani avtomobilni vožnji z ozirom na krajevno-prometne in varstvene policijske predpise ne ugovarja pod pojem, da se ozira na postavno hitrost vožnje po mestu in na ovinkih cest v občinskem ozemlju. Sprejeto. Prošnji občine Dobrunje za vsprejem Ane Smrekar v domovinsko zvezo občine Kranj se ugodi, ker že biva imenovana preko 10 let popolnoma neprekinjeno v tukajšnji občini. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi župan sejo ob 7. uri zvečer. Sedem milijonov mark premoženja je zapustil nedavno tega umrli kardinal Kopp. Zapustil je razen nekoliko legatov vse svoje premoženje stolnemu kapitlu. Kardinal Kopp je bil predno se je posvetil duhovskemu stanu, reven telegrafski pomočnik, ki te velikanske svote gotovo ni podedoval. Te lepe denarce si je pač v času svojega dušnega pastirstva prihranil. Da pa je to mogel, je moral imeti naravnost sijajno plačo. Po vzoru svojega Gospoda torej ni ravnal, ker ta ni imel prostora, kamor bi bil položil svojo glavo. Vreden služabnik in namestnik Kristusov! Poročil se bo v sredo, dne 6. t. m. veletržec in posestnik gosp. Joško Majdič z gospico Anušo Saj ovi c. Novoporočencema naše iskrene čestitke. Vreme v niajniku. Po teoriji prof. K. V. Zen-ger-ja pripada na majnik 8 vremenskih poruh in sicer: 1., 5., 6., 11., 12., 24., 29. in 30. maja. Izmed teh so najmočnejše poruhe iz dne 1., 12. in 24. Sodeč po razdelitvi poruh, pričakovati je, da bo majnik v prvi tretjini in proti koncu meseca deževen in vreme nestanovitno, v splošnem pa, da bo majnik raje bolj suh in toplejši, kot po navadi. S pričetkom meseca prevladalo bo bržkone pri nizkem zračnem pritisku večinoma oblačno, deloma pa deževno vreme. Toplota bo primerna in šele pozneje se ohladi. Veter bo večinoma južni in jugozapadni in posebno v prvih dnevih dosti močan. Poruhi iz 5. in 6. prinesejo pred vsem znatno otopljenje in ž njim se zviša tudi inklinacija k nevihtam. Vreme bo soparno in pričakovati je izdatnih a ne dolgo trajajočih padavin, katere vsled močnega električnega napetja v atmosferi preidejo ponekod v točo. Med 6. in 11. se zasuče veter na severozapad in ohladi se občutno. Obenem se zjasni in veter se poleže. Poruhi iz 11. in 12. povzročiti prehodno deževje in otopljenje. Po 13. se prične tlakomer dvigati, nebo se polagoma zjasni a temperatura pade nekoliko pod normalo. Od tega časa prevladalo bo večinoma jasno, s početka nekoliko hladnejše vreme s severoizhodnim in izhodnim vetrom. Šele pozneje se zopet otopli. Padavin ne bo pričakovati in šele po 20. vsled izdatnega otopljenja ne bodo izključne lokalne nevihte. Zelo močna poruha z dne 24. provzroči najprvo znatno zvišanje toplote, veter preide na jugoizhod pozneje na jug, jugozapad in zapad. Vreme bo gorko in soparno. Okoli 24. prične tlakomer hitro padati; kratke in izdatne padavine, združene z nevihto niso izključene. Po 26. se ohladi, veter preide na severozapad in na planine se še lahko vrne pozni nočni mraz. Ledeni možje pridejo k nam tokrat šele okoli 26., a ne ostanejo tu dolgo, kajti poruhe iz 29. in 30. provzroče pri j znatnem padanju zračnega pritiska novo smer I vetra k jugozapadu na zapad in ž njim otopljenje. \ Pozneje se pojavijo zopet padavine, ki bodo | vztrajale do prvih dni meseca junija. N. L. Telovadno društvo „Sokol" z ženskim od-delkom v Kranju naznanja svojim članom in čla- I nicam, da se prične dne 1. majnika na društvenem telovadišču z igro Lavvn-tennis. Mesečnimi znaša K 4-— za osebo, za rodbino več oseb pa K 10'— v predplačilu. Zglasi se pri starosti br. Janko Sajo-vicu. Ako se zglasi več udeležencev se bodo natančno določile ure za igro posameznih skupin in če bi še to ne zadostovalo, se uredi še drugi prostor. Obenem vabi tudi nečlane, ki so ljubitelji tega lepega športa, da se pridružijo igralcem. Gozdno veselico priredi Narodna čitalnica v Kranju dne 21. junija t. 1. v prid ljudski knjižnici, na kar opozarjamo vsa cenj. narodna društva. Ljudska knjižnjica v Kranju. Izposodilo se je v mesecu aprilu 548 knjig. Nekateri' izposoje-valci knjige zelo neredno in pozno vračajo, prosimo da vsakdo, ki ima knjigo nad dva meseca isto takoj vrne, ker se knjižnica urejuje. Okrajna gasilska zveza št. 4 v Kranju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 10. maja t. I. ob pol 11. uri dopoldne v „Mesfni dvorani" v Kranju, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo poslovodje: a) tajniško poročilo, b) blagajniško poročilo. 5. Poročilo pre-gledovalcev računov. 4. Volitev odbora: a) načelnika, b) podnačelnika, c) treh odbornikov, č) dveh namestnikov. 5. Volitev treh pregledovalcev računov. 6. Volitev štirih zastopnikov za izredni občni zbor „Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem". 7. Slučajnosti. Opozarjamo na jutrišnji popoldanski izlet tukajšnjega prost, gasilnega in reševalnega društva na Gaštej, spojen s koncertom, pri katerem sodeluje domača godba prost, požarne brambe. Kakor se čuje, je veliko zanimanja za to prireditev in pričakujemo obilne udeležbe. Izlet na Grmado. Kranjska podružnica Slov. plan. društva priredi jutri, dne 3. maja 1914 izlet na Grmado. Odhod iz Kranja z vlakom zjutraj ob 6"44 uri do Medvod, od tam na Grmado in nazaj v Skofjo Loko. Ljubitelji narave naj se tega izleta udeleže v kar največjem številu. Nesreča. 11 letna Bernard Gizela je padla včeraj ob 6. uri popoldne pri Potuški čez stopnice in se pri tem nevarno poškodovala na glavi. Kanclije v kleteh, katere se v našem mestu opaža, so vzrok, da je že več uradnikov obolelo za udnico. Pri sodniji imajo te kleti le še za uboge sluge, pri glavarstvu si pa hlade svoje ude davčni uradniki, katerim pa tega iz gole humanirete ne privoščimo. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda so do- nesli družbi naslednje zneske: Kavarna Geiger K 2976, gostilne: F. Pogačnik K 13-40, Jereb K 8-68, Stara pošta K 660, kavarna Jager K 620, gostilne: Jezeršek K 6'—, Joštar K 5"—, Nova pošta K 4-20, Rebolj 174, Triglav K 142, Bedenk 130. Občni zbor podružnice, „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Kranju vrši se v soboto 9. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji P. Mayr z običajnim dnevnim redom. Prosi se polnoštevilne ude-; ležbe Ljudsko šolstvo. Na mesto nadučitelja Jožefa Pleničarja, ki ima dopust v svrho študij, je ime-j novana za suplentinjo v Kropi abs. učit. kandida-tinja Antonija Ažman. — Na mesto nadučitelja Julija Slapšaka, ki je na dopustu, je imenovana j za suplentinjo v Radovljici prov. učiteljica Helena Potočnik. — Na mesto učitelja Friderika Sadarja, I ki je na dopustu v svrho študij, je imenovana za i suplentinjo v Koroški Beli učiteljica Frančiška Rihteršič. — Na mesto učitelja Friderika Repovša, ki je v svrho študij na dopustu, je imenovana I bivša suplentinja v Sp. Idriji Melita Šivic za su-j plentinjo na deški šoli v Tržiču. Originalni Edison-Kinetofon t. j. govoreča I slika, najnovejša senzacijska iznajdba slavnega Amerikanca Tomaža Edisona, predvajal se bo od 16. do 21. majnika v kinematografu „Ideal" v Ljubljani. Kinetofon se je predvajal pretečenb poletje pred našim presvitlim cesarjem Franc Jožefom I., kateri se je o tej iznajdbi najlaskaveje izrekel in slednjič dodal „to je v resnici nekaj velikanskega in čudežnega, govor in vsak šum se strinja popolnoma s kretanjem." Opomniti je še, da je ta obisk kinematografa velepomemben, če se pomisli, da naš cesar že več ko dve leti ni obiskal nobenega gledališča. Mister Gould, ki je zastopnik kontinen-j talnega Edison-kinetofona, gostoval bo nepreklicno samo od 16. do 21. majnika z dvema sporedoma vselej po tri dni v kinematografu „Ideal" v Ljub-bljani zato naj ne bi zamudil nikdo obiskati teh predstav. Smrtno ponesrečila se je 66 let stara vžit-karica Ivana Kavar iz Sv. Ane. Dne 21. aprila požigal je posestnik Lovro Meglic na travniku različno lrsje in travo. Vsled nepaznosti pa je ogenj zašel v bližnji gozd in ga zažgal. Vaščani, med katerimi se je nahajala tudi ponesrečenka, so prihiteli na kraj nesreče gasit in so omejili požar v loliko, da znaša škoda kakih 100 kron. Ponesrečenko so pogrešali, pa še le 24. aprila se je posrečilo orožnikom dobiti mrtvo v gozdu med dvema jesenoma. Ker gozd leži na precejšnji strmini, se domneva, da se je Kavarjevi vžgala pri gašenju obleka, vsled česar je hitela v dolino, pri tem pa padla in priletela v jesen, ob katerem je dobila na glavi veliko rano, ki je povzročila smrt. Tudi vsa obleka je ponesrečenki zgorela. Požar. 26. aprila okoli 11. ure predpoludne nastal je v hiši kočarja Jožefa Pohar v Milah ogenj, k'i je uničil hišo, pod in nekaj gospodarskega orodja. Približnja škoda znaša 4000 kron, zavarovalnina pa le 2000 kron. Ogenj je nastal najbrže vsled tega, ker hiša ni imela dimnika, dim se je valil iz veže z lesenim stropom skozi malo. odprtino v podstrešje, kamor so med dimom prišle iskre, ki so streho vžgale. Triletni Jakob Kolar iz Jame je zadobil velikonočni pondeljek na ognjišču tako težke opekline, da je vsled njih umrl 28. m. m. V tej hiši so skozi tri rodove umrli že trije otroci za opeklinami. Umetna hrana. Ce bi se posrečilo hrano umetnim, to je kemičnim potom sestaviti, potem bi bilo socijalno vprašanje rešeno. Na podlagi fi-zijološke definacije, da je le ena tvarina na svetu v stanu, preživljali vse življeriske celice, to je ako imajo le te dovolj vode in mineralnih snovi na razpolago — in to je beljakovina — bi bilo treba le beljakovino umetnim potom narediti. Do-sedaj je že 50°/0 molekilov beljakovine poznatih in nemške Eivveissavtoritete Fischel, Kossel in Ab-derhalden trdijo, da bi spoznanje združenja beljakovine rešilo zagonetko sveta. Nek nemški milijonar je zapustil milijon mark v tozadevne poizkuse. Dosedaj so že vsi molekili beljakovine sestavljeni v dveh delih, a posrečilo se ni, isto kemično spojiti. Ko bi se to posrečilo, bi bila beljakovina znanstveno definitivno ustvarjena. Seveda pa bi bili stroški za enkrat še preveliki in bi bil to le začetek in podlaga nadaljnim poizkusom. Pr o pevsko slovensko društvo „Lira" v Kamniku priredi v nedeljo, 3. maja 1914% v dvorani Društvenega doma točno ob 8. uri zvečer pomladanski koncert s prijaznim sodelovanjem gospic Tončke Šuštarjeve in Milke Novakove. Vspored: 1. Josip Canić: „Zivu biju srca naša." Moški zbor (novo). 2. Viktor Parma: „Colničku." Mešan zbor. 3. Georges Bizet: Cavatina iz opere ,,Carmen", s spremljevanjem klavirja, poje gospica Tončka Su-štarjeva. 4. Jakob Aljaž: „Soči". Moški zbor (novo). 5. Emil Adamič: a) „Da sem jaz tičica". Mešani zbor. b) „Petnajst let". Mešani zbor. 6. Anton Hajdrih: „Mornarjeva tožba". Moški zbor z bariton-samospevom (novo). 7. Vekoslav Vaupotič: a) „Tujki". Moški osmerospev (novo), b) „Ljubezni nikdar nisem ti razkril". Moški osmerospev (novo). 8. a) Eugen Hildach: „Pomlad je prišla". (Novo), s spremljevanjem klavirja, poje gospica Tončka Šuštarjeva. b) Emil Adamič: „Jezdec". (Novo), s spremljevanjem klavirja, poje gospica Tončka Šuštarjeva. 9. Dr. Gustav Ipavec: „Kukavica". Mešani zbor (novo). 10. Davorin Jenko: „Bogovi silni". Moški zbor (novo). Vstopnina: Sedeži od I. do lil. vrste po 1 K; od IV. do VI. vrste po 80 v.; ostali sedeži po 60 v.; stojišča po 40 v. za osebo. Po koncertu ples v restavracijskih prostorih, pri katerem svira društveni tamburaški orkester. Tat. Dne 17. t. m. popoludne je zasledil lovec Franc Pustavrh v bližini kraja Tehovec pri Medvodah nekega tujega moža, ki se je z velikim zvežnjem skril v grmovju. Ker se je zdel možakar lovcu precej sumljiv, mu je ukazal, naj pokaže, kaj ima v zvežnju. Tujec pa ni hotel kar nič kazati. Ko ga je Pustavrh nato energično prijel, naj mu izroči zveženj, je tujec pobegnil in je na begu vrgel oni zveženj proč. V njem se je nahajala , različna obleka in več drugih stvari, ki so bile pred i kratkim ukradene v odsotnosti domačih ljudi pri posestniku Gašperju Guzelju v Goričanih in Matevžu Ločniškarju iz Brezovca. V zvežnju je bila tudi črna, še nova suknja, ki jo je pobegli tujec tudi najbrže ukradel. Tat je okrog štirindvajset let star, visok, močan in ima črne brke. Oblečen je bil v črne hlače in v zelenkasto obleko; na glavi je imel črn klobuk, na nogah pa čižme. Ogenj. Dne 16. t. m. popoludne je nastal na dvojnatem kozolcu posestnika Jožefa Turka iz Ziberš pri Rovtah ogenj, ki je popolnoma vpepelil kozolec, krmo in poljedelsko orodje. Skupna škoda znaša 2200 K, zavarovalnina pa samo 1200 K. Kako je ogenj nastal, se še ne ve, vendar se sodi, da so zažgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Na velikonočno nedejjo okrog desete ure po- ! noči je izbruhnil požar pri posestniku Jožetu I Burgarju v Zalogu ogenj, ki se je hitro razširil in J ki je tekom ene ure vpepelil vsa gospodarska po-slopja, ki jih je bilo sedem in ki so bila krita s i slamo. Ogenj je uničil tudi kajžo in gospodarsko j poslopje soseda Mihaela Krivca in je vpepelil poleg j omenjenih poslopij tudi krmo in več gospodarskega ! orodja. Burgerju je zgorelo tudi sedem glav goveje živine in svinja s sedmimi mladiči. Skupna škoda znaša 8700 K in je le deloma krita z zavarovalnino. Kakor se sodi, gre v tem slučaju za požig. Krofast lovec je prišel k zdravniku in mu potožil svojo bol. Zdravnik mu je svetoval odstranitev krofa. To pa je lovca zelo pogrelo. „Kaj, jaz naj ga dam proč? Moj oče, moja mati, moj stari oče, moja stara mati in kar jih bo še za menoj, vsi so in bodo imeli krof in stari so postali!" tako je pravil mož. „Krof mi je nekaka legitimacija. Če se namreč komu predstavim, ve dotičnik takoj, da sem iz sosedne dežele. Ce se preveč napijem, mi krof potegne ves alkohol iz glave; če sem pa slabo razpoložen, je le treba, da me žena malo pocehla po krofu in slabe volje je konec. Če me žena hoče poljubiti, ne doseže mojih usten, ker je bolj majhna. Kar na krof mi pritisne poljub in to me neznansko elektrizira. Teh občutkov Vi niti ne poznate. Prepričan sem, da bi si mi izneverila žena, ko bi po tridesetih letih prišel brez krofa domov. In brez krofa pri nas človek tudi kredita nima. Pri lovu pa mi je krof naravnost neobhodno potreben in ker ga imam k sreči na desni strani, pritisnem puško ob krof — glavo na krof — krogljica odleti in gams — v pečine zbeži!" Vojaški gojenci. S pricetkom šolskega leta 1914/5 (1. sept. 1914) vsprejemali se bodo gojenci na prosta in plačljiva mesta v I. II. in III. letnik c. j kr. višje realke in v I. letnik c. kr. Franc-Jožefove s vojaške akademije in sicer vsi za c. kr. domobranstvo, j Glavni pogoji so: 1. Avstrijsko državljanstvo. 2. Telesna sposobnost. 3. Povoljno nravstveno ve-j denje. 4. Dovršeno 14. in ne prekoračeno 16. leto ; za I. letnik vojaške višje realke; dovršeno 15. in ne prekoračeno 17. leto za H. letnik vojaške višje I realke; dovršeno 16. in ne prekoračeno 18. leto za ! III. letnik vojaške višje realke; dovršeno 17. in ne i prekoračeno 20. leto za vojaško akademijo. 5. Potrebna predizobrazba. Vsak gojenec se mora še posebni vsprejemni izkušnji podvreči. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, vojaško zdravniško izpričevalo in izpričevalo o premoženjskih razmerah, nasloviti je na c. kr. domobransko ministrstvo na Dunaju in jih vložiti do 15. maja 1914 potom c. kr. domobranskega dopolnilnega okrajnega poveljstva. Pripomni se, da se zahtevajo že za vsprejem v I. letnik naj-I manj z dobrim vspehom dovršeni 4 razredi srednjih šol. Natančneja pojasnila daje c. kr. okrajno glavarstvo. Navodila, ki jih je opazovati pri odkritju kakega zločina do prihoda policijskega psa. 1.) Kakor hitro se odkrije kak zločin in se lahko domneva, da se nahaja storilec ali z dejanjem v zvezi stoječi predmeti v dosegljivem razdalju okrog zločina, treba je takoj brzojaviti ali telefonirati po policijskega psa, pri čemur je kar najnatančneje označiti kraj dejanja ter čas zločina. 2.) Kraj dejanja je kolikor možno daleč naokoli zagraditi. I Ako je to hiša, naj se ne pripusti nikogar k vra-j tom in oknom, skozi katere je morda storilec po-I begnil. 3.) Ako je hudodelec pustil na mestu zločina kako stvar, je skrbeti za to, da ostane ista ! nedotaknjena. Zlasti je najskrbneje paziti na mo-| rebitne stopinje storilca, ki jih je izolirati na ta ] način, da se krog njih kolikor mogoče daleč napno niti na kolen. Nikakor naj se jih ne pokrije z deskami, zaboji ali rabljenimi lonci, ker se teh predmetov drže tuji vonji in ker grapov les vskrkava duh od storilca. 4.) Zabeležiti je najnatančneje iz-i jave naznanilca kakor tudi vseh oseb, ki imajo še pred dohodom policijskega psa j opraviti na kraju dejanja. Zelo važno! 5.) Naj se ne oznani splošno, da se je poslalo po policijskega psa, da se prepreči po možnosti vsako moteče zbiranje radovednežev. Pri kuhi se oparila. Ivana Gliha iz Visokega pri Poljanah je te dni kuhala pičo za prašiče. Pri tem se je dekle tako oparilo, da je zadobilo težke opekline in da je moralo iskati pomoči v deželni bolnici v Ljubljani. Z nožem. Te dni je nastal najprej prepir, potem pa pretep v neki gostilni na Brezjah med posestnikom Janezom Grilcem in nekim hlapcem. Pretep se je končal s tem, da je hlapec sunil Grilca v trebuh in ga nevarno poškodoval. Nevaren tat. V Podnartu je orožništvo aretiralo 181etnega tovarniškega delavca Jerneja Am-brožiča in ga izročilo okrajnemu sodišču v Radovljici Ambrožič je hudo na sumu, da je izvršil v zadnjem času deloma sam, deloma v družbi nekega tovariša več tatvin. Vlomilci. V eni izmed zadnjih noči so poskušali neznani tatovi vlomiti v trgovino posestnika Janeza Ribnikarja na Brezjah pri Kovorju. Domači so zaslišali ropot in še v pravem času prepodili vlomilce. Tatovi so že odtrgali s pomočjo močnega lesenega droga, ki so ga prinesli s seboj, mrežo na oknu. Ženitev naborni dolžnosti podvrženih mla-deničev. Po § .40 brambnega zakona je oženitev pred vstopom v naborno dolžnost in dokler tista traja, sploh nedopustna. Vendar pa domobranski minister v izjemnih, ozira vrednih slučajih lahko da že-nitovanjsko dovoljenje. V izvršitev teh določb je c. kr. domobransko ministerstvo z odredbo z dne 20. marca t. 1. št. 114/XIV sledeče odredilo: 1.) Prošnje za ženitovanjsko dovoljenje vložiti je s potrebnimi prilogami opremljene pristojnem okrajnem glavarstvu, katero jih s svojim predlogom predloži politični deželni oblasti. Pri tem se pripomni, da so po § 86 bramb. zakona te prošnje koleka in pristojbine proste; ravno tako tudi priloge (rodbinske pole, zdravniška izpričevala, izvlečki iz zemljiške knjige in druge), ako te-le v ta namen služijo. Te priloge pa morajo nositi označbo „koleka in pristojbine prosto v brambnih zadevah." 2.) O teh prošnjah razsojati je pooblaščena c. kr. deželna vlada. 3.) Ta oblast se ima v slučajih, v katerih izdaja tako dovoljenje, izrecno sklicevati na splošno pooblastitev c. kr. domobranskega mi-nisterstva. V slučaju, da je bila dotična prošnja odbita, dopusten je priziv na c. kr. domobr: ministrstvo, ki bi se moral tekom 4 tednov pri v zadevnem odloku navedeni oblasti vložiti. Domač tat. Posestnik Jereb iz Kornice v Zirovski občini je vzel pred več meseci k sebi v službo nekega šestnajstletnega dečka iz tamošnje okolice. Fantin je užival popolno zaupanje svojega novega gospodarja in je to zaupanje tudi izkoristil. Ukradel je gospodarju in drugim domačim polagoma celih 115 K, ki jih je nato v veseli družbi zapravil. Z maščevanja. Pred kratkim je prišel neki neznan storilec okrog polnoči pred hišo Ane Novak v Podrečah in je zagnal skozi zaprto okno v sobo precej močan, kake štiri metre dolg smrekov drog, pri čemur je bila v nevarnosti neka trinajstletna deklica, ki je spala v sobi. Kakor se govori, gre v tem slučaju za maščevanje. Pazite na otroke! Dne 24. t. m. v petek je izbruhnil ogenj pri posestniku Janezu Narobetu iz Smartna pod Šmarno goro. Na mesto nesreče so prihitele požarne brambe iz Gameljev, Tacna, Viž-marjev in Rašice. Gasilcem se je slednjič posrečilo ogenj zadušiti. Pogorela je hiša imenovanega posestnika, ki se nahaja v Ameriki. Ker ni bilo nikogar doma, se sodi, da so zažgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Znanstveni okrožni zastop kranjski je pri volitvi dne 30. aprila izvolil načelnikom g. Rajko Marenčiča, trgovca v Kranju in njegovim namestnikom Jožefa Bidovca, posestnika v Zalogu. Premovanje goveje živine. Premovanje goveje živine pincgavske pasme priredi deželni odbor dne 16. maja t. 1. ob 10. uri dop. v Tržiču. Udeleži se je lahko vsak živinorejec. Živinski prekupci po poklicu so od premovanja izključeni. Prednost pri premovanju ima pašna živina, živina članov živinorejskih zadrug in živina, ki ima seboj izpiske iz rodovnika ter poizkusne molže. Za gostilničarje. Imetniki, oziroma zakupniki in poslovodje gostilničarskih in krčmarskih obrtov se opozarja, da morajo imeti — v smislu § 22. obrtnega reda — cene jedil in pijač glede kakovosti in količene na vidnem mestu objavljene. Kdor ne bi imel v svojem obrtovališču tozadevnih cenikov na vidnem mestu nabitih in kdor bi prekoračeval objavljene cene, bi ga obrtna oblast strogo kaznovala kakor razglaša tukajšnje okrajno glavarstvo. Z nožem. V Mekinjah je orožništvo aretiralo 20Ietnega kajžarjevega sina Edvarda Dolenca, ker je pri nekem pretepu med tamošnjimi fanti z nožem sunil posestnikovega sina Franceta Gradiška in ga težko poškodoval. Orožništvo je Dolenca izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku. POUK IN ZABAVA. Dvoumni odgovori. Nek zdravnik je tožil po njemu ozdravljenega pacijenta za plačilo, katerega mu le-ta ni hotel plačati. Ozdravljeni bolnik se je izgovarjal, da je račun previsok, ter da ga je zdravnik tudi še ob-iskaval, ko je bil že zdrav. Kot priča se zasliši tudi gospodinja ozdravljenega. „Ali se spominjate," jo vpraša predsednik sodišča, ako je zdravnik obiskoval vašega gospoda tudi še potem, ko je bil že ozdravljen?" „Da, prav natanko," odgovori žena. Ali dokler i ga je gospod doktor obiskoval, sem smatrala stanje i gospoda smrtnonevarnim. Nek turist je prišel v gostilno, katero je tudi ! že prejšnje leto obiskal. Oskrba pa je bila tokrat še slabša, kakor pri prvem obisku. „Čujte, gostilničar, v tem letu so pa jedila, katere ponujate, še slabša kakor lani!" „Ali to je vendar "nemogoče!" odvrne hitro gostilničar. * * * „Kako je to," vpraša nek odvetnik nasprotno pričo, „da mi vedno tako počasi in previdno odgovarjate. Ali se bojite, da bi izpovedali neresnico?" „0 prav čisto nič!" se je oglasil dvoumni odgovor. Dovtipen škof. O truroškem škofu na Angleškem, ki je pred i par leti umrl, se pripoveduje sledeča dogodba: Skof je bil v mlajših letih strasten lovec. Nekega dne, ko je s puško na rami korakal po gozdu, je srečal nekega svojih faranov. Pogovarjal se je z možem, se poslovil ter pripomnil, ko je že odhajal: „Upam, dragi moj, da berete redno v svetem pismu." „Prav vneto čitam v svetem pismu, ali odkrito povedano, nisem našel še mesta v njem, ki bi govorilo o tem, da so apostoli Gospodovi hodili na lov," odgovori faran, vesel, da je mogel svojemu cerkvenemu knezu eno zasoliti. „Prav imate," odvrne poznejši škof. „Lov v v Palestini je bil prav slab, a tem več uspeha so meli apostoli z ribolovom." Razno. Katastrofa na morju. Iz St. Johna poročajo: Včeraj ponoči so uradno razglasili, koliko je ponesrečenih pri katastrofi parnika „New-foundland". 64 oseb je mrtvih, rešilo pa se jih je 37, ki so napol zmrznjeni. Dragocena kupa. Iz Budimpešte poročajo: Honorarni kustos šopronjskega muzeja, Zeftel, ima dragoceno rimsko kupo, ki so jo našli pri izkopavanju v Sopronju. Britski muzej je Zettelju ponudil 240.000 kron za to kupo. Zaslužena kazen. Iz Stettina poročajo: V soboto se je vršila pred tukajšnjim vojnim sodiščem razprava zaradi mučenja vojakov. Devet podčastnikov in sergeantov je bilo obsojenih na 4 do 8 mesecev zapora. Bratovska ljubezen. V Resini je prišlo do prepira med bratoma Cozzolino. — Eden od bratov je mestni svetovalec in odvetnik, drugi pa višji gozdar. Oba stanujeta s svojimi sinovi v isti hiši. Očeta sta zgrabila za puške in tudi sinovi so se oborožili. V jedilnici je prišlo do boja. Sorodnik, ki je skušal posredovati, je bil ustreljen, oba brata težko ranjena, sin starejšega brata pa lahko ranjen. Sin mlajšega brata je pobegnil in ga zasleduje orožništvo. Upor kaznjencev. Kaznjenci kaznjenške kompanije v Aniane pri Montpellierju so se uprli. 48 jih je pobegnilo. Izvršili so razne zločine. Orožniki in kmetje so šli na lov kaznjencev, ki so pobegnili v gozdove. Štirinajst so jih že vjeli. — Iz Petro-grada poročajo: V kaznilnici v Zitomeru se je uprlo 86 kaznjencev, ker so slabo ravnali z njimi. Poklicati so morali vojaštvo, ki je nastopilo z orožjem. Sest kaznjencev in en paznik so bili ustreljeni. Književnost. Rado Murnik: Lovske bajke in povesti. I. zvezek Knjižnice Slovenskega Ilnstrovanega Tednika. Elegantne priročne knjižnice v žepnem formatu doslej še nismo imeli; zdaj pa je začela izhajati K. S. I. T., da izpolni to vrzel. Prvi zvezek prinaša Murnikove lovske humoreske, bajke in povesti v obliki, ki se mora imenovati vzgledna. Papir je fin in trpežen, črke moderne in lahko čitne, format eleganten in trda vezava prav lična z naslovno sliko H. Smrekarja. Dvanajst spisov, večinoma humornih, je v tej knjigi, vsi pisani v krasnem jeziku in s temperamentnim slogom, ki privlačuje in zanima vseskozi. Iz lovskega življenja so zajete le povesti, a seveda igrajo ulogo večinoma le takozvani nedeljski lovci; zato je ta knjiga zabavna za vsakogar, čeprav ni lovec ali ribič. Povesti niso ponatiski iz S. I. T., nego jih je humoristih iznova priredil za to knjižnico. Ker se vsakdo rad smeje, ter si posladi življenje "s hu-mornim berilom, bo ta Murnikova knjiga vseobče dobrodošla. Ime Rado Murnika, našega prvega humorista, že jamči za kakovost te njegove nove knjige. Vse njegove prejšnje humoreske je sprejela naša publika z veseljem, saj je naša književnost na hnmostih zelo uboga. Zato smo prepričani, da s tem prvim zvezkom K. S. I. T. humora željnim čitateljem in društvom prav posebno ustrežemo. Elegantno vezana kujiga R. Murnik „Lovske bajke in povesti" obsega 192 strani ter stane v uprav-ništvu Slov. Ilustr. Teduika (s poštnino vred) in po knjigarnah K 2-50. — Kdor pa se naroči na knjižnico Slov. Ilustr. Tednika, dobi to knjigo za samo K P60, kajti naročnina za prvi letnik knjižnice, ki bo obsegal 5 knjig, znaša le 8 K. Naročnina se lahko plača ali vsa naenkrat ali v dveh obrokih po 4 K ali pa v štrih zaporednih mesečnih obrokih po 2 K. Pet elegantno vezanih izbornih knjig za samo 8 K! Naročite se na Knjižnico Slovenskega Ilustr. Tednika! Slovenskim pisateljem! Narodno obrambno društvo izda tudi za leto 1915. koledarček „Bra-nibor slovenski mladini". Zato se obrača do slovenskih pisateljev z vljudno prošnjo, da bi prispevali za ta koledarček, bodisi v prozi ali v poeziji. Vsebina prispevkov naj ima namen, vzbujati v mladih srcih ljubezen do rodne grude in rodnega jezika ter okrepljevati v mladini narodno zavest in narodni ponos. Prispevki naj se pošiljajo na društvo „Branibor" v roke urednika Rada Pusto-slemška v Ljubljani do 1. julija t. I. Slovenske liste prosimo, da ta poziv ponatisnejo. Tiskarna „Sava" u Hranili registrovana zadruga z omejeno zavezo ima v nedeljo, dne 3. maja 1914 ob 11. dopoldne v pisarni tiskarne redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. ) Poročilo upravnega sveta in nadzorstva, 2. ) Potrjen je letnega računa za leto 1913, 3. ) Razdelitev čistega dobička, 4. ) Izvolitev upravnega sveta in nadzorstva, 5. ) Slučajnosti. V Kranju, dne 23. aprila 1914. Upravni svet. Odhod vlakov iz Kranja proti: Ljubljani 652 Samo praz-j 908 1033 338 650| 733 10L° Jesenicam 656 o* T49re ' 0. ro 959 1232 450 ob nedc j pra2 729 10« Tržiču Ijah in J nikih 1236 452 :ljah in nikih 1 740 Samoned. in prazn. 112? Cenik jedil in pilač priporoča cenj. gostilničarjem tiskarna „Sava" v Kranju. Na se odda Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitali j in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. H. Informacijske zadeve: izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—36 na gamse.u 3 - Natančnejše podatke v upravništvu „Save". Med dobrimi najboljše so PilC ll • kolesa Pfaff šivalni stroji jgg- Ugodne cene in plačilni pogoji, -fgs fsIGN. VOKII Lini silnih strojev in dvokoles LJUBLJANA, SODNA UL. št. 7. zravensodnije. 33 26—6 Advokat Anton £evec c. kr. višje deželne sodnije svetovalec v p. 90 3—1 uljudno naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Kranju v prostorih nekdanje dr. OCušarjeve pisarne. (Kazenski zagovornik dr. Urno Sabotfjn 91 3-1 uljudno naznanja, da se je preselil v OCranj, kjer posluje v prostorifj nekdanje dr. Kušar-jeve pisarne. Preselitev brivrtice. |""""S5^ Slavnemu občinstvu iz mesta in dežele uljudno naznanjam, da sem se preselil v hišo g. V. Belca nasproti Merkurja. V novih prostorih sem otvoril popolnoma na novo urejeno higijenično brivniCO ter imam v zalogi vsa toatelna in kosmetična sredstva, kakor ženske kite, podlage, mrežice itd. Priporočujoč se za obilen poset . 2& m___ 89 3—2 /, odličnim spoštovanjem Srn dllflUllcIC brivec v Kranju. Obenem naznanjam, da sem opustil brivnico na Glavnem trgu. št II II II II II II II ■s I« It II II II il II II ^SSSSSSSSSSS=SS=^??7^SSSS=SSSSSSSS=S^ \ 5 57 1 Odda se takoj 21 83 3—3 Več parcel t. j. njiv in gozdov, ležečih obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami. Podatki pri upravništvu tega lista. In v Brezji in Vojvodnem gozdu « se takoj proda iz proste roke. U.K. ČAJI i o London svefovnoslavm! Glavna zaloga pri Peter Majdiču Merkur, in Franc Dolenzu v Kranju. Pojasnila daje Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev ]. Rozman, Kranj. Ceniki na zahtevo zastonj. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje za pletenje (Strickmaschinen) in 79 26-4 pisalne stroje. Lovro Rebolj v Kranju dove družbe! ri Glavni trg Trgovina z moško obleko. — Prodaja raznega sukna in štofov za moške obleke. — Ravno tam lastna delavnica za obleke, n ■ j i i i i i i ■ ■ ■ss ki se po naročilu dobro, ceno in nujno izgotove. t >< w Kokriško predmestje v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam flACtllna k'er toč'm najboljša vina in pivo ter postrežem SfOdlliliŠat vedno z dobrjmj gorkimi in mrzlimi jedili. i i i i i i i i X ' C 5 ■ Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. (iinzoil dr. Edv. Blobocnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik co v Kranju ] v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. 16 52-18 Edina trgovina delikates v Kranju! trgovec s špecerijami in deželnimi pridelki v Kranju Kavarna in zajtrkovalnica. / .■i V. / ■p s> ^ & v & & s& y-SJ «A? o / o* * 4* ^ # <<> < ,4 'V /V trgovina ^Ferd.SaiovicN^/ v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča za 3 52—18 pomladansko sezijo svojo bogato zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga Svilnati robci najnovejših uiorcev. Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3. Sprejema vloge vsak delavni! in jih obrestuje po 4U Denarnega prometa do konca leta 1912 vlog................ rezervnega zaklada......... 700 milijonov kron, 42 mil. 500 tisoč K, 1 mil. 330 tisoč K. brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. 12-15 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4tt brez odbitka. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ta .2 co N "5 > N © o o © o registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 10 52—18 D. oc O C b o o P3 N ft> -t <-3 N — 9—18 preje Najbolje in najceneje se kupi pri tvrdkf RUDOLF RUS v Kranju (poleg lekarne) Ustanovljeno leta 1885. Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Strogo solidna in poštena postrežba. M. RANT :: KRANJ trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Trbovljski in češki premog. 8 52- 8 otroški vozički radi opustitve po zelo znižanih cenah. Razna vrtna in poljska semena. 68—7 Modni salon A. Adamič ■ Kranj Podružnica v hiši g. H. Mayr naznanja častitim damam, da je došla ravnokar velika izbera najmodernejših dunajskih in pariških modelov in se bodo isti prodajali dokler kaj zaloge radi pomanjkanja prostorov po zelo ugodni ceni. — Velika izbira krasnega nakitja. Prepričajte se v konkurenčnih cenah predno si nabavite. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se točno in ceno izvršujejo. so splošno priljubljeni, ker so nedosežni v teku in trpežnosti. Blagovolite sijih ogledati pri tvrdki KARL ČAMERNIK & Ko. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. LJUBLJANA samo Dunajska cesta 9—12 Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo e-is ije hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po 3I 0 4 lO brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. m m i m m m m mmmmm m m HHiH mmm m m m Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. 3-