1192
Vaško Popa
Knjiga
o
zakramentu
Miodrag
Pavlović
(1920)
Sedim na stranišču
in berem knjigo o zakramentu. Medtem ko se umikam vase,
se mi skrivnosti približujejo, in samota. Od vsepovsod šumi voda.
Na ploščicah rosa.
1193                                                                                                                                     Pesmi
Čistoča je vse na svetu,
in vice se začno na toaleti. Kdo je pravzaprav močnejši:
demon, ki nas maže, ali bog, ki nas umiva?
Vzvišeno je že pod tušem in ob bleščečih ploščicah
poslušati zbor vodovoda, ki novo muziko prepeva.
Kaj pomeni ta nerazumni stvor,
ali je krščen ali ne? Ne vem, ni v meni vednosti, Hosana tistemu, ki se ne brani skrivnosti
to pa je voda! Sploh vse mora biti belo in trezno,
jaz sem za neko obhajilo brez vina, in za lahkoto, za telo brez lakote. Berem zadnje vrstice knjige o zakramentu tik pred kopanjem.
DUHOVI    Na mah so vsi obstali, ribiči, kmetje,  ladje: na nebu ples nagih žensk, na trgu ples plamenov; duh je potreben zemlji, nebu — ta telesa človeških hčera; dvoje nevidnih vojska gre.
Dolgi lasje na plamenu se žgejo,
v zgornjem skladu je presežek svetlobe:
levi se prebujajo,
jelene plaši vonj dima,
na zemlji se suši drob
od številnih vrlin.
Samo ustnice se premikajo:
zgoraj je igra strastne ljubezni
pod zavetjem blaženosti,
spodaj popotniki v vsakem mestu
in v vseh jezikih
delijo koščke vsakdanjega kruha.
1194
Miodrag Pavlović
Ljudstvo se zateka pod hladna stebrišča.
Na nebu plamtijo ženske,
po zemlji pustoši ogenj duha;
vzigalna vrvica je prižgana z obeh strani.
Ko se ognja srečata, kaj bo ostalo?
*
Zid nekdanjega svetišča
poka
nekaj črnega
se lomi in pada
na dosegu tal
spremeni smer
in zleti da bi se vrnilo
kak kamen
ima prednost
da se v ptico spreobrne
*
Zemlja je z vsakim dnem
širša
težja
vzdiguje se nam do popka
nižji smo
od svojih kolen
le duša je mlajša
in se utrjuje
da bi svetila
ko vidi sonce
pravi
saj to je tatvina!
*
Jem iz krožnika
kakor drugi
pristavljam prazen krožnik
ob strani
gledam kaj vse je
1195
na praznem krožniku zanemarjam tistega ki je zvrhan hrane golob se mi približa s terase skupaj jeva s praznega in polnega zlagoma
Prevedel Veno Taufer
Pesmi