gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvar
9
—
Izhajajo vsako sredo in saboto, Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr.
Tečaj
XIII.
Ljubljani
sredo
septembra 1355.
List
Globoko oranje — zakaj in kadaj je dobro?
zemlji

(Dalje in konec.)
Kdor pa hoče s pridom globoko orati
nom; tako
kadar je globoko izorana bila, gnojenje zap
ravnajo na Angležkem povsod.

mora ve
diti sledeče:
Ï. Mokra zemlja se mora poprej na suho
Pri nas se sicer pogostoma sliši, da le takrat je prav, globoko orati, ako je gospodar v stanu, na verh spravljeno spodnjo zemljo dobro gnojiti. Anglež kega kmetovavca pa ne moti to celó nič, in prav za
dj a ti.
prav je ta misel le včasih resnična in prava. Zakaj, če je zemlja dobra, posebno, če je spodnja enaka
Čeravno se globoko orana in tako globokeje zrah- zgornji, ali ce je spodej lapor (soldan) ali apnica, se
_ .	. . .	• V .	1	V r	«	1	'	1	i	1	" i • i	1 • I *	V*	•	t	1	VI	V
ljana zemlja hitrejši po verh osuši, je vendar potreba, bo vselej tudi brez močnega gnojenja splačalo tak svét poprej osušiti
ce se
y
ker voda v
taki zemlji,
vrezanimi grabni ali dre- spodnja zemlja spravi na verh; to so skusili na An
ktera je spodej zlo gležkem že stokrát; celó na slabejih zemljah se je
nazo)
mokra, še zavoljo tega ne more odtekati, če se glo- globoko oranje dobro skazalo.
boko Qrje
P
Globok
• i
pred z
J
aJ
se

ce
m
5
5. Varovati je, da po globokem ora'nji na svet spravljeni červi ne škoduje jo se tví.
m
več krajih Angležkega so skušnje učile
da
so
Zmerzlina pozimi zdrobi sirove gruče; tudi je
pred zimo globoko orana zemlja pripravlj
za vse
boljske

ki
doleté skozi bolj dolgi cas iz unanjega
zraka in marsiktera rudninska stvar
5
ki
je prime
šana, se sparstení čez zimo. Kadar se z globokejem
oranjem spodnj
zemlj
rahlj
?
je pa posebno na to
gledati
da je
mlj a takrat suha. Marsikdo
5
ki
ni tega porajtal in je v mokrem se lotil globokejega oranja, jo je slabo opravil, in potem je dolžilgloboko oranje.
V V V V/ I\ 1 €4J I II XJLll^lV	OU C5I\UOUJt» uviit ^ u et o U
červi veliko škodo prizadevali setvam, če so njivo
spomladi globoko preorali ali pa v jeseni izorano berž z ozimino obsejali. Profesor Johnston pravi, da se to zatega voljo zgodi, ker globoko oranje spravi veliko červive zalege in červov na verh zemlje. Če se zgodi to v jeseni in ostane njiva čez zimo neobde lana, jih pokončá srež. Če pa se v jeseni globoko izorana njiva prec z ozimino poseje, ali če se spomladi izorje in obdela, se zaredé červi lože pod krilom ozi
3.
globoko orano zemljo
mine tudi čez zimo ali pa spomladi, ko jih sončna to plota
perva sadijo korenstva (korenje, repa, Krompir Fa —	u«, nuui unci ^.uuuivu i^uiau
itd.l ker te se kot pervenci na taki zemlji za to pripravno polje, naj v pravém času opravi
y	r	"ji	i#	i	i# i •	v t	v t i iii»
naj
repa
se
i z
je to krompir pa ne
življenju izbuja — v škodo posetvam. Naj že
razjasnuje, ali
res tako, kakor profesor Johnson
to je gotovo
da
kdor misli globoko izorati
naj bolje obnasajo; zraven korenstva pa
to
5
da ne bojo podzemeljski merčesi mu škode delali.
tekne taki svet naj
bolje
bobu. Zita
5
po
Vsaka reć, če se sama
po
sebno pa ozim i ne, nikoli ne sej vpervic na t a k o o b d e 1 a n o z e m 1 j o.
zna v skodo oberniti
sebi tako dobra, se
, ce se ne opravi prav m v
pravém casu.
lajo
Ta razloček je menda korenike, so zadovoljni
zato, ker sadeži
tudi
kteri de s tako zemljo

5
ktera je manj podelana, in ker jim tudi obilost razsto pljivih železnih solí ne škoduje. Tudi bob je tak sad
Gospodarska skušnja

,	[Diwjne sipe na oknih pozimi) grejejo hišo tako
ki je zadovoljen skor z vsakim živežem in sesponaša	da lahko rečemo, da se ž njimi veliko derv prihrani
dobro skor na vsaki zemlji. Žita pa so že bolj ko-	in sedanji čas, ko so derva zmiraj dražje, so tolikanj
čljive: če ni zemlja po podnebnim zraku dosti pode-	bolj na pravém městu. Da bo to vsak lahko sam spo
y
y
lana

jim ne tekne; tudi zlo zrahljana zemlja jim ni znal, bomo ob krátkém tu rec razložili. Koliko bolj Za žita je globoko orana zemlja še le v dru- kurimo v hiši in kolikor merzleje je zunaj, toliko vec
vsec.	„ ^
gem ali tretjem letu dosti terdna, in v tem času se
toplote uide skoz okna iz hiše.
Sploh smemo reci, da
in una
je parst že tudi bolj podělala. Za ozimino je taka pozimi razloček med notrajno toploto zemlja se zatega voljo manj pripravna, ker v rahli njim mrazom znese kakih i 6 stopinj po Romirjevem
zemlji nježnim žitnim koreninicam zimski mraz se bolj	gorkomeru. V 12 urah se zavolj tega razločka toliko
škoduje. Edino jaro žito, ktero se v taki zemlji do-	toplote skoz eno okno zgubi, da bi se ž njo dalo 60
bro obnaša, je ovès, kteri se včasih tudi izperva v	funtov merzle vode v krop spremeniti. Da pa 60 fun tak globoko izorani svet seje
tov merzle vode postane krop, je treba 4 funte derv
4.
Globoko orana zemlja naj
se
dobro
• 9
pognoji
Gnoj močneje rahlja sirovo zemlj
tedaj se v 12 urah zgubi 4 funtov derv. Će ima družina 5 okenj v svojem stanovanji, bo vsak danja z gub a skoz nje 20 funtov derv. Če pa ima izba zgreje in dvojne šipe (znotraj in zunaj), se prihrani 10fun
ali
tako storí, da jo tudi podnebni zrak bolje podela. Ra- tov derv na dan — v 3 ali 4 mescih to znese precej zun tega dobivajo na taki frišno pognojeni zemlji rast- ]\Ti tedaj prazna potrata, če si gospodar napravi dvojne
že ob pervi mladosti pripraven živez, da so ko renike in perje krepkeje in se potem lože branijokaki drugi škodljivosti sirove zemlje. Posebno dobro tekne
sipe na oknih svoje hiše.
Starozgodoyinski pomenki.
glave se bliža štirivoglast
ni tak
t
kakor

p o d o b i, io d
ar
t lica
kost
Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no- kakor daljina od njegovega konca do brade
Nos ni tako dolg
malo
iskih rimskih kamnih
gnjen. Izmed teh so večidel možke podobe brez berk
pnpo
le
Razložil Davorin Terstenjak.
(Dalje.)
Že ludi so obrazovali svoje božanstva z glavami nji
pod
m
imajo baruse , kar je spet značajna
to
P
tost starih S čela viseći.
L a sj
se
d i j o g 1 a d k
v «
Kako vse dragaci so pa
hovih zaznamkov,
tako Višouta pod podobo leva in pisali postave K e 11
m e r e s c a
1
Shiva-ta z bikovo glavo,
in
so
imenovali zatega voljo Sharngin 2) cornutus, rogat

S* in
tem
Pan
glad
rimski in gerški pisatelji po
Ooisosvoje lase od čela prot
9
da so bili na videz kakor Sat
m
Niihove brade so bile tako ob
da D
ime
R a g 0 n i u s
3j, ktero v rimskih napisih nahajamo,
ima basnoslovski razlog
lio-
ns
se tudi veli Shranga. V
rog,
dor od njih pravi: kadar pijejo, spusajo pijaco skoz b r a d kakor skoz kakosno cedilo 1). Na glavi so nosili mí
d
• V
elov nskem jeziku je Sh odpadlo, od tod rang,
in pomeni pervotno das Spitzige, zato roženj, rozen ptičjih ob
ke z visokostoječi
kinćarijami
iz
(pohorski raže nj) der Spiesa.
Tako koroški spominek
in štirinožnih žival. Njihovi skit
r 0 go v
9
so
bili
ki, pobarvani in kraj boka
poterjuje, da je se ko v s ka podoba izraz Vi s nu- Nekteri
je visel dolg
tovega častja
in nikjer ni kakána alegorija brez vsega pomena. Če hoćemo plastiške podobe noriških iBpominkov po postavah umetnosti presojevati, spet pogre-šamo te lastnosti, ktere manjkaj© že indiški umetnosti. V obrazih gerške umetnosti se povsod vidi čedna postava trupla, krepke mišice, povsod sogiasna
Pokaže se nam ca pervi pogled glob ok a
znanost v uredbi mér. Lica božanstev se odlikujejo po
klepe ( Harnische) iz ž e 1 e z n i h
(Dalje sledí.)
m e c.
1k2).
Ogled po Gorenskem

r a z m era.
lepoti.
Nasprot na podobah noriskih spominkov
nikjer
Po/janska dolina in pot skoz njo proti Idrii.
• (Konec.) f	,
Polagoma se okrenemo okoli gricka sv. Antona, in
razgerne se
našim
ocem v desni dolinici prijazno mento
ni
ostrosti risanja in postavnosti v uredbi.fi- Idrija. Na koncu gori ponosno stojí grajsčina. iz ktere
gur. Kaj podoba pomeiija

to še le iz atributov zvemo

V licu ali postavi ni nikjer vi so kosti
nosti izražene.
ali
u z v i š e
srede mali stolpiček v zrak moli; pod gradom pa po
celi dolinici razprostira mesto, v kterega
sredi
• r li
farna
cerkev sv. Barbare in sv. Ahacija. Zal mi je bilo, da so
» • V •	«V	PM_ 9
Med sekovskimi spominki se rimski na pervi pogled	me okoljšine zaderževale, da nisem mogel dospeti vsied mo
spoznati dajo. Ne samo lepše in tanše izdelani mate-	jih želj poprej v Idrijo, ko še le sv. Ahacija jutro, so je
rial ocitaje rimskega početnika zdajci, temoč tudi cela	ravno mogočno bučenje zvonov farne cerkve k sv. nnši
podoba, v kteri so forme anatomiške resnične.	vabilo, ktera se vsako jutro služi za srečo v podzeo>elj-
Posebno glave dokazujejo to različnost. Glava Rim-	gkih jamah. Od vsih strani so praznično oh'ečeoi iju d e
ljana ima visoko čelo, podolgovat obraz, nekako or-	proti cerkvi hiteli, v tem ko so eni marljivo veie vsajali
lov nos, kraj jabelk baruse (muatače, berke), tudi brada	ob potu, kjer je imela procesija ili. Tudi jez sem se ua-
je obrašena. Glave domaćih oseb pa očitujejo čisti	potil z drugimi vred proti cerkvi, in pervo kar mi je tù
značaj obrazov, kakor ga se današnji dan v po
dopadlo

je bilo kaj lepo obnašanje rudokopov v cerkvi. Ka
horskih, koroških in kranjskih planinah na ha- kor ukopani in vsi zamišljeni so stali mirno v natlačeni cer
jamo. Obraz je bolj stisnjen (gedrungen) kakor dolg
9
kvi
5
in brati se je moglo na pervi pogled iz resnobnih ble-
1
P
r>
V111 a r a k
1 r) i a n ..
Universal Lex." I. 128.
ej pod to besedo
Inseript." CCCX. Apiaii
je napis izpisal iz nekega
dih obrazov smertna nevarnost, ktera tem ljudem noć in dan pri njih težavnem delu v podzemeljskih jamah proti.
Tudi prijetno čveteroglasno slovensko petje mi je zlo
kamna v steno cerkve s v. Marka v R
R a g o n i u s íil i u s je bil obdarovan
vzidanega. Lucius
dopadlo
5
ki se je vjemalo kaj dobro z mogočnim glasom
(primeri staročesko historiško ime Rohon) Lucii orgel in se lepo odmevalo po cerkvi.
Iladrianove XIV. ; in od cesarja Komod
z vojaškimi darovi, kakor v napisu stojí. Spominek
mu je postavil pri kem je přišel kot
A
E
k
Se rg
Po ta
ščina razjasnuje, kako so se cisto
k v Rim v posádko. Ta okol
ke imena
pio
Ogledoval sem pozneje vse, kar je bilo ravno lahío viditi; šel okoli poglavitnih jam, vidil kje rudokopi ven in noter hodijo, kje rudo na dan spravljajo; tudi tisto mašino
. ki je uno leto, ko je bilo toliko vode v amo
sem
ogledal
dile po rimskem svetu. lier so bile nježne, kakor, postavimo, priderlo, jo ven pumpala; se ve, da danes je vse stalo ÍQ
r
T
so
stariši in svojim
jih prijemali tudi
k
v
Aťriki ali
koli
okom pridevali. Naj se torej naj dej o kakor dolgo si jili ne more noben drug
praznovalo. Ce bi bil kter drug dan tukaj bil, gotovo da
bi se mi bilo vse natanko razkazalo. tolikoveč. ker sem od

9
od prisvojiti s temelji terdni
tako dolgo jih spoznavamo
za
k
Akoi
stari Rimlj
niso imeli koled
omike in prijaznosti tukajsnih prebivavcov, posebno nadču-vajev (Huthleute) že popred slišal in se tega tudi sam
v kterem bi imena zapisane bile. kakor so pri nas imena svet- preprical.
nikov. je vendar potov zadosti bilo, po kterih so do njih prišli, izun tega v dobi 400 let se dosti na svetu spreminja, in tako
Raz un
tudi so Noricani znali p
v vse strani rimskega
kakor
Od jam in druzih posebnost ne morem tedaj ravno govoriti; želeti pa je, da bi nam kteri ondotni rojak enkrat
k
b e r t n i k
rimske, ker tudi v Ri slabe noge postavijajo
ki itd. S terdenji, da imena so
se
aj d ej
protniki
na
po „Novícah" prav natanko in obširno popisal ta po vsem svetu sloveći kraj, kakor je nekdaj bil, in kakor je zdaj,
Ali znali bi drugi terditi, da te imena ker od svojega rojstnega kraja vé clovek nar bolj natanko
so se perve
aplodile po Ijudeh, kteri so znali od unkraj Karpatov govoriti. Od procesije pa vendar nekoliko povém
domovine Slovanov
službo stopiti. Takošne
me s ta in dosti druzih
reci
v rimske dežele priti, in v vojasko rdenju se zoperstavljajo gore, reke, s slovenskimi imeni. Zavoljo oblike
Rag
primeri
način
ime slovensko-rimske postaj
pisave Ragand pod rogato go
polatinceno
JU I Hi	I ■ ■ ■■ Proti
deveti uri zjutraj je prišla od grada doli po tergu proti
farni cerkvi knapovška godba; ta njo se je nesla knapov-
ška zastava in potem so sledili vsi rudniški in sodnijski
atiberg, po kteri sta pod njo ležeći terg Rog
rečica
tekoča
R o g
pismeni spominki p so tedaj izgovarjal
# V
?
uradnik napi
b
?
M
jali raga
Ragand itd.
ime dobila so stari Slove t namesto r c
K
po nemškiDo- vraduiki v nar lepši opravi, enolično opravljeni (uniformi-
in iz nje rani ) jamski nadčuvaji in dolga dolga versta rudokopov.
kakor frižinski
Ijubil
h
Zdaj je biit slovesná velka masa,
ktero so služiJi
visoko
S
zato je latinsk
Primeri imena Breg
T
'i
Dio dor V. 28 confer. Livius XXXVIII. IT. Diodor V. 30.
283
obdani od mnogo duhovščine, ska) 1; prirod o pis je (živalstvo in rastlinstvo) 2
; antropologij
c&stiti gosp, dekan J. R
ki «e navadno ta dan vsako leto od sosednih krajev v Idrii snide. Na koru se je spevala izverstna masa, spremljena od orsel in šumeče
vredno), v tem ko je od bližnjega griča glavne opravila in delà presvete daritve poveličeval io naznanoval mogočni
strel.
slabo vreme zlo overati
)
na
9
godbe (vedenje obedvojega vse hvale
psiholog
m )
(ven
do
mašin) 2
m
2 uri. Kandidati se urijo v metodiki do
drugega razreda, in imajo konec leta preskušnjo iz vseh
teh ucnih predmetov.
V drugem tečaj i naj bi se učilo: katehetik
2
Po sv. maši se je pričela procesija, dasiravno jo je uri na teden, detovodst
2
žugalo.
Navadni red je pričela
uri; nemški jezik 2;
k
in
ka mladina In za njo rudokopi, nadcuvaji in godba. Okol todično) 1; lepopisj
taroslovenski jezik2; branjeime
1
9
J
2
9
m 1 j o m
Narsvetejšega in duhovnikov so stražo delali uniformirani st in oboroženi jamski ognjočuvaji, za temi pa so šli pěvci, di
1
» «

m
J
2
i
9
m I j o p
(Austrije) 2
9
dog
drtiki in oddelk uuiformiranih lovcev, ki so tudi po sle
m
J
2
9
prirodo pi sje (rudniustvo) 2; naravo
doj
blagoslovu prav dobro streljali. Procesija je šla k 2 uri.
9
psihol ogi j
2
9
logik
2
9
djorej
m sv. Barbare, sv. Terezije, sv. Ahacija in potem
Konec leta so pismeno in ustmeno preskušnje čez oba
gradom, kj
memo farovža gori h kapelici sv. Janeza pod je bii zadnji blagoslov, in od tod nazaj h cerkvi.
Popoldan po slovesnih večernicah je bila na nekem
u ljudska veselica, godba in
tečaja
9
ki bi pri številu kakih 10 kandidatov čez 14 dní
terpele. (Konec sledi.)
vertu, imenovanem „na zemlj
strelanje v tarco veselo družbo.
9
in vidilo se je tù mnogo gospodov med
Prošnja zastran „Drobtinie'

«
N
večer je bilo še precej živo po uli -
Kakor so častiti bravci v listu 68 „Novic" brali, so
cah tu tudi po gostivnicah
5
mislil sem
kter rudokop naredil tako imenovani
»
blau"
juter bo marsi
prišle
99
Drobtince" zdaj meni v vredovanje. Prositi bi mi
pa
39
leni pon- torej bilo ljudomile pisatelje slovenske, naj bi blagovolili
9
deljk" se menda tù malo pozná, zakaj ko je v pervem svitu domovini v prid, v tem dobrem delu po moči me podpirati. druzega dneva veliki zvon s stoipa sv. Barbare zabrenčal, Ker so to pa že obilo storile besede slavnega vredništva so že hiteli tudi delavci
s svojimi jamskimi lešarbami od vsih „Novic" v 60. listu, in visoko častitega gospoda kanonika
strani marlj
k svojemu nevarnemo delu pod zemlj
Rozmana v 68. listu
za kar se priserčno zahvalim
Tudi meni je bil čas mojega bivanja v Idrii pretekel, bo zadosti, da samo to le še prosim:
še ko so urni rudokopi skupaj proti jamam hiteli, sem
1. da mi vsak častitih gospodov slovenskih pisateljev
se
potil po ravno popisani poti zopet proti svojemu domu, kolikor toliko pripomore
elječ Idrii vseskozi „dobro srećo!"
J. Levičnik
rine bo od
drugod
, Nikar, da bi mislil kteri: „tvo-še več ko treba doteklo". Bolje preveč
Ođkritoserčna beseda
o izurjevanji učiteljev za ljudske in glavne šole.
(Dalje.)
ko premalo; bolje prihraniti za prihodnji tečaj (ko bi ze preveč hodilo), kakor še le iskati, ko bi letnik menil že
na svetio priti.
2. Drag mi bo sostavek vsakega, kterega si bodi
obsega, ker imajo „Drobtince" več oddelkov; zakaj želim
ne le duha poprejšnih tečajev temu letniku ohraniti, temuč ga tudi po dozdajnem redu vverstovati. Drago mi bo torej, kar pride: kaka govorica, kak poduk, zffodba, basen, prilika; bodsi vravnana za stare ali mlade, za v sole ali
5
Kdo naj bi se jemal v pripravnisko solo? V to šolo naj bi se jemali: 1) Ie taki pripravniki, kteri po saj 4 razrede gimnazija ali pa nižjo realko z dobrim uspehom dokončali; 2) naj manj bi
9
mogel vsak
star
9
in terden.
vilo?
biti 18 let za polje, v prosti besedi ali lični pesmi za v cerkev, dom
3) obnaša mladenča bi mogla biti lepa in člověk zdrav ali zelen gaj. Gerlični glas je Slovencu bil in bo prijeten.
3. Pogled v nekdajne čase Slovenca tudi kaj veseli; rad zve, kako je kaj svoje dní bilo, kako se je to ali u jo začelo. Vse ljubi mi bojo torej zgodovinski spisi kakejra vladal strah božji, pa ne strah slovenskega kraja, kake cerkv«, sosebno če je bila ali je
Kako živetje naj bi se med njimi vstáno
V semenišču naj
vodja.
Vodja pripravniške šole bi mogel biti izgled mo- ie romarska ali samostanska. Že kratek načert se bo vse
ki s semeniščani kakor s svojimi sinovi prijazno sprejel, in na svoje mesto porabil: „Žerno k zernu
drega hisnega oceta,
resno sicer, pa Ijubeznjivo ravna. Mládenec, ki se připrav lja za učiteljski stan, če je lih reven, ni suženj, in vodja ni paša. Kjer ni med učitelji in učenci prave Ijubezni,oter-pne veselje za uk, in kjer veselja ni, ni prida za šole.
dá
pogačo
4. Nahajajo se na Slovenskem kjer bodi učeni mozje vsi prilični, s peresom domovini služiti, pa so tihi,
se bojijo (sosebno kar je bolj postarnih) , kakor pravijo
in
s
Nad tem, kako se mládenec doma vede, je pri izreji svojo slovenšino na svetio. Prosim take učene: dajte svojo veliko veliko ležeče. Prihodnji učitelj se mora v vsem ne- luč svetiti; samouku v slovenšini nihče ne sme zameriti koliko otesati, da si prisvoji tisto obnašanje, ktero sedan- (in modri ne bo zameril!) ako njega slog ni zavsem slo-
danasnji terja od vsacega omikanega člověka. Zar o bije- vensk. Errando discimus.
In h koncu prosim
nec je sedanji cas ne bo deleč pripravil; sama šola ne more mladenča otesati, tudi samica ne, pri kteri stanuje. Ce je za kteri stan se mi niše potreba, jih je gotovo po
5. da se berž ko ber z mi pošlje, kar se je name
treba za pripravnike ljudskih šol.
nilo za „Drobtince". Nenadoma mi je prišlo to delo v roke torej je treba hitre pomoči, da se posamezni oddelki raz-redijo in razmerijo, ter vse naravná, da pride prihodnji te-
9
Koliko naj bi se učilo v pripravniški šoli, čaj tega letnika o pravém času na svetio.
in koliko časa?
Ako kozarec vode
Ta šola
sicer imela 3 leta terpeti, pa pri nas bi
telesno in toliko majhino poda
rilo
ne ostane brez plači ta ; kaka plača bo onim, ki se
se dala morebiti ze v dveh letih končati; en oddelk
c.
bil
za poduk in omiko svojega naroda starajo, in tako semeniške šole pervi tečaj, drugi c. k. semeniške duhovne darila vse prijazno delijo I Tako se bo pa tudi šole drugi tečaj (k. k. Lehrerbildungsanstalt 1. uud 2. najlepša zahvala skazovala Njih Milosti, prečastitemu kne-Jahrgang). V pervem tečaji naj bi se učil: Veroza- zoškofu Antonu Martinu, ako se delo, ki so ga blagoserčno kon in obredi (Ceremonien) na teden 2 uri: naučna utemelili, z združeno močjo rojakom v časni in večni prid
osnova (Unterrichtslehre) 2
uri ;
slovenski jezik 2; branje 2; lepopisje 1; racu nenje 2; zemljomerstvo 1; risanje 2; zemljo pisje (zunajnih deržav) 2; dogodivščina (austrijan
nemški jezik 2; opravlja in dalje spravlja.
Brasiovče (Post S. Peter) 29. augusta 1855.
Mihael Stojan
284
Novičar iz austrijanskih krajev

Novičar iz raznih krajev

Iz Cmureka na Štajarskem. J. M. Semtertje se
ajdi škoduje; po brajdah se
Přetekli pondeljek seje podal presv. cesar čez zgornjd
vidi, da neprestana vročina tudi grojzdje gerbanči ter sili posestnike zali vati brajde kar je dober pripomoček.
v I% Varaždina. Namestni gimuazijalni profeso
S. Zepič je za pravega profesorja
?
gosp
Štajarsko v Is el v toplice; danes gré tudi presv. cesarica z mlado cesaričiojo tje, toda po parobrodu čez Line. Vládni časnik „Oest. Cor." je po izvedbah iz vsih dežel našega cesarstva te dni na zoanje dal, da letošnja 1 e-tina po čez vzeta ne bo ravno posebno dobra, vendar pa
poterjen, gosp. Janez Terd profesorja na gimnazi v Reko.
m gimnazu takošna, da se ne bo nikjer ravno pomanjkanja bati.
pa pride za pravega yjšja sodnija na Dunaji je razsodila, da pri hudodelstvu
lz Polhovega Gradca smo zvedili od zadnjikrat
umora ali uboja ne delà to nobenega razločka, ako je člověk tudi le zavolj posebne svoje natore po tem
omenjene g
nesreće bolj
natanko sledeče: wPonoci od 27. na 28. dan augusta je Černi Verh verhniskega kantona grozna ploba s točo vred zadela, ki je skozi in skozi poleg hudournika Bozne do Polhovega Gradca in od tod
proti Dolejni vasi poteku Gradasce skozi vasi Dvor.Belco Krestenico proti Dobrovi vse pokoncala. Nobeno pero

umerl ali zavolj posebnih okoljsin, v kterih je umor ali uboj dopernešen bil, če je le dopernešeno hudodelstvo dalo priliko k tem okoljsinam. — V nekem drugem primer-Ijeji je ravno ta višja sodnija razsodila, da ponarejanje ko van ega dnarja se ima enako kaznovati, naj je dnar
n i
v
t
pravil
popišat
kod
9
k
J
J
huda ura t
Jarcovega mlina ni več; jez je razterga
5
vse
je pokoncano. Siloviti hudournik si je na tem mestu noter do mosta prederl novo strugo in je most med Pristavo in Polhovem Gradcem včs
dobro ali slabo ponarejen; ce bi ljudi z njim tudi ne osle-paril lahko, je vse eno; kakor hitro je tak dnar naredil ali ga izdal, velja to že za hudodelstvo dopernešeno
V deržavnem svetovavstvu se

in ne le za poskušeno. posvetujejo že dolgo, kako dnarst veni stan v našem cesar
poderl. V
toca vse, kár je na polj
bilo
soseski černoverški j
stvu do dobrega zboljsati; kmalo bo nek znano

kaj se
j
oves, proso
5
ajdo
V «

socivje
bo v dosego tega počelo.
Po več krajih Laske ga
popoinoma pokoncala, njive s peskom zasula ali pa zemlj

tudi
odnesla; tam pa tam se je tudi višji svet pogreznil. Kam-nje in skale je povodinj naprej valila, germovje, lesninein
j
v
druzih stvari veliko naplavila in ž njimi
i • V
nizje kraj
pojenjuje kolera, v nekterih je ze popoinoma zginila v Terstu gré že zlo na bolje, tako tudi na Dunaji Lvovu; v nekterih krajih Ogerskega je že popoinoma jenjala; nasproti pa se
sliši, da se je na Kor oškem, kjer
več krajih začela, kakor v Bo-
Tam
9
• v
kjer je popred naj lep
polj
stalo
y
ne
d
zdaj
je dosihmal
y
se
ni bilo

v
kot pesek , blato in kalužo
nic druzeg
pokončani. Kamnitno serce se mora zjokal
vsi pridelki so
Iz K r i ma
nič
novega
Vsi
ko je vse
zdja
ako vidi,
Skoda se ceni na 12 do 15000
5
ka
mlinar Šimen Jare. ktere
i
6
sreća zadela. ima sam okoli 2000
je že večkrat po vhudi uri ne
?
škode. Clovek
co
ro vijah, Terbi žu itd. časniki pretresajo sedaj Napoleonove besede, po kterih ne bojo mogli Rusi čez zimo v Krimu ostati. Nihče ne vé odkod je cesar to novico vzel, ker je gotovo, da gré če-dalje več rusovske armade v Krim, kar bi ne moglo biti
*
V •
beden ob življenje přišel, sicer pa je škoda silo velika in
ia in nadloga tistih , ki jih je ta nevihta zadela , je taka da so v resnici milovanja vredni in pomoči potrebni. Us-miiite se jih miloserčni domoljubi !"
žugalo, kakor se
?
teh verstic bral
V
N
dostavlj

Pač nihče ne bo da bi ne bil ginjen do serca; vredništvo Ie prošnjo: naj bi se revežem , kterim je
če bi jim res pomanjkanje živeža tako sploh misli. — Vladni časnik franeozki „Moniteur" povzdi-guje na vso moč imenitno prigodbo, ki jo je svet doživel s tem, da je kraljica angležka obiskala francozko
huda ura zivez za vec let vzela (kdaj bo pač iz tako posutega polja kaj!) saj nekoliko pomagalo bomo radi sprejeli in ga izročili
vsak
dar
deželo in s tem konec storila 7001etnemu sovraztvu, ki je Angleže ločilo od Francozov; obiskala je celó grob rajn-cega Napoleona, ki je bil Angleže sovražil kot strupeno
ki pa ga je tudi tako hudo pičnila, da je kot jetnik
kaco

nesrecnim.
na angležki zemlji smert storil

bljeno
pravi
d
Moniteur"
Iz Ljubljane. Gosp. dr. Strupi, kakor smo v 47. iskrena prijatla sedaj". Kako dolgo nek? vprašuje svet
vse to je zdaj poza-in sovražnika nekdaj sta si
v
listu povedali, izvoljen za c. k. profesorja živioozdrav- radoveden.
V mestu Angersu na Francozkem so se
stva na vseučilišču pražkem, je zapustil v pondeljek Lju- delavci spuutali zavoljo
dragine,
pa armada jih je kmalo
bljaco in se podal na mesto svojega novega pokliča. Serčno razkropila
Austrijanski vojvoda Ferdinand Maks je
nam je žal po verlem domorodcu, ki se je veliko let iskreno bil v Toulonu slovesno sprejet. trudil za blagor domovine; kmetijske družbe in vodstva ži
Knez serbski si je
izvolil novo ministerstvo; predstavnik je knezov zét
vinozdravniške šole skerb je berž bila vrediti po njegovem Nikolajevič, minister notrajnih oprav Azika Nenado-odhodu vse tako, da ostaue vse v po prej snem redu, vic, ujec kneginje, minister dnarstva Majstorovič, mi-
.....' " v *	" Pie-
montežkim škofom je sv. oče naročil, kako naj se ob-
kar družbini vert in šolo zadeva. Kako se je to opra- nister pravosodja in bogočastja Cernobarac.
vilo, bomo naznanili ob svojem času.
Kolera je po
slednje dní v Ljubljani zlo odjenjala; v pondeljk je le	nasajo v sedanjih okoljšinah, ko vlada jemlje samostanom
ena oseba umerla. Pri sedanjem hladnijem vremenu se je	njih lastnine; veleval jim je, da se samostani nimajo bra-
treba še posebno tudi prehlajenja varovati. Naj nihče	niti, kakor da bi terdnjave bili; škofje smejo tudi oprostiti
ne hodi bos; če je tudi vajen tega,
utegoe
sedaj vendar
temu in unemu škodovati.
Z." se bere, da je škof cesarske armade gosp. J. M. L e o n hard izročil Ijubljanskernu gosp. knozu in škofu 20.000 0. proti temu, da jih razdelí revnim ljublj. škoíije tako, da
V dunajském časniku „Th.
cerkveui kletvi podveržene, da se pokopljejo kakor sploh so predpisi sv. oceta polni milosti.
drugi ?
Milodari
9
nobena soseska ne přejme več kot 1000
kot 500
in nobena manj
poslani na Krajnsko za reveže, Iz Vel. Beckereka domorodec domorodcu 2 fl.
ki so %a kolero zboleli
Današnjemu list« je priložena 31.
povestnice".
póla Vertovcove „občne
Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice" že r peteh na svetio.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis-
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.