Soiošne vestl. — HRVATSKEMU UČITELJSTVU je poslalo poverjeništvo UJU Ljubljana na predsedstva obeh stanovskih organU zacij ob tragični izgubi narodovih vodu teljev svojo sožalnico, v kateri izreka iskreno željo, da bi težki dogodek ohranil neokrnjene naše stanovske odnošaje. Ta pojav politične razbrzdanosti in strasti naj utrjuje le pravilnost naše poti in na* loge stanovskih organizacij ter vero, da so one v prvi vrsti poklicane tvoriti protiutež takim pojavom in stremljet rtjem. Zato gojimo iskreno željo, da prednjači učiteljstvo tudi v tem oziru javnosti ter v polni meri izvede depolitU zacijo svojega stanu in stanovske ovganU zacije, v kateri naj se združi vse učiteljs stvo brez razlike političnega in verskega naziranja. Ako bodo storile vse stanov; ske organizacije tako, smo prepričani, da bo na&topila v naši državi doba stvarnega dela in bodo nemogoči taki sramotni dogodki, kakor je bil zadnji. — Glavna skupščina Udruženja jugoslos venskega učiteljstva v Beogradu se bo vršila 11., 12. in 13. avgusta 1928 v Mariboru. — Za oblastnega šolskega nadzornika osnovnih šol v Ljubljani je imenovan gosp. Fortunat L u ž a r. — Delegatoiv še do danes niso vposlala nekatera oikrajna društva. Prosimo, zganite se že vendar enkrat in storite svojo dolžnost! — V današnji številki prinašamo skupno pravilnik iMladinske Matice in pravila UJU, da imajo delegati za pokrajinsko skupščino vse v eni številki. Shranite to številko »Učit. Tovariša« za poikTajinsko skupščino. — 20=letnica mature moškega učiteljišča v Ljubljani se vrši zadnji vcčer ob priliki pokrajinske skupščine v Celju, t. j. v soboto, dne 21. julija zvečer prebijemo vicup tudi naslednji dan, t. j. v nedeljo 22. julija. Mo* goče nam izdela tov. Branko Zemljič kalk program, ker je Celjan. — Zaslužnemu šolniku v spomin. Dne 22. maja t. 1. je zatvoril za vedno svoje trudne oči g. Matija Šmid, nadučitelj v pok. v Pod? gorju pri Slovenjgradcu. Bil je posestnik in tudi častni občan podgorski, mož ikakršnih je le še malo med nami, vesten v šoli, prijazen in postrežljiv v zunanjem svetu, pra.ktičen gospodar, dober zakonsiki mož dn skrben oče svojkn otrokom. Rodil se je 4. januarja 1857. le-ta v Dobju, okraj Kozje. Ko je dovršil učU teljišče v Mariboru, jc nastopil 16. oktobra 1880 svojo prvo službo v Slivnici pri Celju. Usposobljenostni izpit je napravil 7. oktobra 1882 ter postal leta 1883. def. podučitelj. V Slivniei si je izbral svojo blago življensko družico. Kot učitelj in šolski vcdja je prišel v Podgorje 1. oktobra 1885. leta, kjer je služ* boval do svoje upcikcjitve dne 50. novembra 1922. Leta 1899. se je šola razširila in Matija je postal isto leto nadučitelj. Po njegovem prizadevanju se je leta 1898. zgradilo v Pods/ gorju čedno novo šolsko poslopje. Kot dober gospodar je bil izvoljen v občin&ki odbor, kjer jc posloval :kot blagajnik, med vojno pa je oskrboval tudi županske posle. Za vse svoje zasluge ga je občina izvolila svojim častnim članom. Veliko se je peča.l s sadjar; stvom ter pri šoli uredil lep sadonosnik in tudi drugim šel v tem oziru na roko. Svojo družino je dobro preskrbel. Njegov starejši sin zavzema odlično mesto kot gen. direk* tor carine v Beogradu, eden je okrajni sodnik, dva sta bančna uradni.ka, najmlajši pa je Ie* tos dovršil trgovsko akademijo v Ljubljani. Dve hčeri sta si izvolili učiteljski stan, ena je uslužbena na sreskem poglavarstvu, dve pa pomagata doma materi pri gospodinjstvu, kajti pokojni Matija si je bil kupil lično po* sest ter si postavil lepo hišo z gospodarskim poslopjem, zraven pa si je uredil lep sado= nosnik, s katerim je imel mnogo veselja. Rajnki je ,bil blagega značaja, a mož jeklen, neizprosen, ikadar je bilo treba braniti čast naroda ali pa stanu. Zastopal je tudi svojčas učiteljstvo v akrajnem šolsikem svetu. Sta= novsko tovarištvo pa je imel v poscbni časti, za kar so ga vsi tovariši spoštovali. Pod nje* govo streho je bil vsakdo gostoljubno sprejet, osobito pa še učitelj. Na pogreb dne 24. maja so prihiteli od vseh strani tovariši, prijatelji in znanoi, da ga spremijo na njegovi zadnji poti ter mu izkažejo poslednjo čast. Iz Celja, Maribora, Ljubljane in celo iz dalnjoga Beo* grada so prišli, da se mu zadnjikrat poklo^' nijo ob njegovem grobu. Nebroj vencev so mu poklonili. Pred hišo in ab grobu so mu zapeli slovcnjgraški pevci žalostinke. Med spremstvom pa se je pred šolo poslovila prav ljubko šolska mladina od vzgojitelja svojih staršev. Ob ti priliiki je ocenil sedanji šolsiki upravitclj g. Klugler njegove zasluge za pod= gors.ke občane. Ob grobu mu je govoril v slovo njegov stanovski tovariš ravnatel) Vrečko v imenu učiteljstva. Načelnik gasil= nega društva pa se mu je zahvalil za vse pre= jete naiike in nasvcte. Mnogobrojna množica je zapuščala solznih oči pokopališče. Vrlcmu možujučitelju blag spomin, mir in pokoj nje« govi duši! V. — Matura na državnem ženskem učitelji* šču v Mariboru. Pod prcdsedstvom gosp. J. Westra, oblastnega nadz.ornika v pokoju so se vršili v dneh od 18. do 23. junija t. 1. ustni zrelostni izpiti na državnem ženskem učite« ljišču. Zrelostni izpit so napravile: Bajec Lu« cija (z odliko), Beranič Ana, Bevc Štefanija, Bizjak Evgeni.ja (z odlifco), Bobič Nada (z od^ ii.ko), Bogatec Vida, Brinar Matilda (z edli= ko), Cvar Štanislava, Cverlin Neža, Ditz Elza, Dugar Leopoldina, Gaberc Ana, Grafenauer Elizabeta, Jamšek Vida (z odliko), Klinc Kri= stina, Korbar Pavlina (z odliko), Krammer Magdalena, Kukovičič Ljudmila, Kunst Emi= lija. Kurbus Jožefa (z odliko), Langof Dra= gotina (z odliko), Macarol Zora (z odliko), Majhen Štefanija, Nachtigall Marija, Nagelc Terezija, Perič Roza (z odliko), Prah Alojzija, Rabič Marija, Rutter Marija (z odliko), Sa« bati Leandra, Starc Justa, Štarec Jožica, Sto^ par Angela, Strojan Slava, Šegula Terezija (z odliko). Šemrl Darinka (z odliko), Šercelj Ana (z odli-ko), Šinkovec Ana, Štern Ana, Šuc Ma< rica, Tomec Kristina, Trepečnik Ernesta (z cdliko), Urleb Neža, Verbek Alojzija. (z ocU liko), Zupan Ana. — K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 49 kandidatinj IV. \eU nika. Zrelostni izpit je napravilo 16 kandida« tinj z odliko, zrelih 29 in 4 kandidatinjam je dovoljen ponavljalni izpit v stptembru. — Članstvu litijskega okrajnega učitelj= skega društva. Nekateri(e) tov. člani(ce) na« šega društva še niso poravnali polne člana* rine za tekoče leto. Nujno prosim, da to ta« koj stcre, ker sicer ni mogoče urediti raču« nov z glavno blagajno in zadostiti drugim obveznostim. — Litija 21. junija 1928. — T. č. blag. Rostohar. — Šolska kreda — slovenski fabriikat. Za začetck prihodnjega šolskega leta bo na razpolago šolska kreda raznega formata iz» redno dobre kakovosti. Kreda se izdeluje v slovenskem, nacionalnem podjetju ter je del dobička namenjen Jugoslovenski Matici. Ka» kor rečeno bo kreda izvrstne kakoviosti, in bo lahko ikonkurirala z vsemi tujimi izdclki. ki prihajajo sedaj v naše kraje Šolska upra^ viteljstva prejmejo prihodnje dni brezplačne vzorce, prosimo pa, da z naročili počakajo do avgusta, ko bo izdelek prišel splošno na trg. — Pelikan tuši. Znana tvrdka Giinther* Wagner. Hanover in Dunaj razpdšilja v zads njem času specijalne prospekte o svojih no« vih tuših. Iz teh prospektov je razvidno, da izdelu v zadnjem času specijalne tuše naj= različnejših barv in da je mogoče dcbifci P e = likan tuše v 38 barvnih tonih in vsi ti tcni obdržijo stalno svojo barvo. Ker pa se v zadnjem času skušajo razširjati tuši. 'ki po» snemajo obliko steklenice in etikcta Pelikan tušev, zato je paziti pri nakupu tuša, ako hočemo imeti pristne in dobre tuše na var* nostno znamko in besedo »P e 1 i k a n«. — Prava kava je strup. Gdrje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre= nijo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte* vajte ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku. — Kosmos=Baukasten Chemie. Priznana Kosmosova učila, ikatera ikarakterizira ravno beseda »Baukasten«, so bila cd tovarišev, ki so jih pri podku uporabljali, izvrstno oces njena. Moj namen je, da opozorim vse tova« riše, da se je elektrotehniki, optiki in mehas niki pridružila v zadnjem času tudi omarica za kemijo. Kakor prejšnje, nam tudi omas rica za kemijo ne nudi izgrajenih aparatov, temveč le elemente za zgradbo istih in to v tako enostavnih oblikah in presenetljivi mncžini Ikombinacij, da razveseli vsaikoigar. Praktičnost nove omarice je tudi v tem, da so tudi posamezni deli dobro vidni in jih je možno v svrha izoliranega opazovanja s hitrim prijemom ločiti od ostalih. Pouk sam se vrši lahlko v smislu delavnosti. Tu zavze= ma oinarica takorekoč mesto posredovalca in jo, kakor astale, vsem priporočam. Priloženo ji je tudi spretno sestavljeno navodilo o upo= rabi — zahteva pa gotovo mero ročnosti, konkretnih predstav in kcnccntracije misli. Priporoičam jo vsem tovarišem, ki se zan:= majo za čim uspešnejši pouk ikemije v ljud= sC<ih in meščanskih šolah. — D. B. »Dečva«. Žene in deikleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenske Matice in Deč* jemu domu. —k Pr. Lah. Na narodni praznik. Pod tem naslovom je jzdala Jugoslavenska Ma* tica v založbi »Jug« štiri enodejanke. pri« merne za slavrvostnc prireditvo na naših šo» lah. — Cena 10 Din. Naročila pošiljati na Jugoslovensko Matico v Ljubljani, šelenbur« gcva ul. 7/II.