P, h 5*+
60100
PRI
Poštnina plačana v gotovini /s	ann
Abb. postale l grupo«.	GCIltl ^U(J lir
1S R E D N J A K J I 'L N ^ ^
P.P. 126
66001 KOHfcR
>
SKI DNEVNIK
Leto XXXIII. Št. 155 (9463)
TRST, četrtek, 7. julija 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
I’l!l'II ROKOM ZA VPIS V SEZNAM KMETOV
SREČANJE KD. KPI. PSI. PSDI. PRI IN PLI
PRVA SEJA GLAVNEGA SVETA CISL PO KONGRESU
Zakaj* je važno ?
Jutri zapade rok za vložitev vpis-fdc a uradni poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. O tem vpra-1 sanju je naš dnevnik že večkrat P'sal, da obrazloži domačim kmetom, kakšen je namen in pomen Poklicnega seznama, pa tudi da primerno komentira zopet izjemen na-cin priprav zanj, ki so ga «pristo,j-oblasti« naklonile kmetom na Tržaškem.
Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je aprila 1972. izdala *akon, ki ustanavlja v vseh njenih štirih pokrajinah uradni seznam kmetijskih podjetnikov, ki naj ga vodijo pri trgovinskih zbornicah Posebne komisije. Del teh komisij morajo voliti sami upravičenci, ki *o bili sprejeti v seznam.
V ta namen in z nalogo, da nad-zorujejo upravičenost vpisov in pripravijo volitve, je Zakon predvideli ustanovitev petčlanskih komisij, sestavljenih ■ iz štirih predstavnikov kmetov in enega predstavnika veleposestnikov, ki naj pomagajo komisarjem, imenovanih v vsaki pokrajini. Komisije so imele sedež pri trgovinskih zbornicah, ki so jim m°rale priskrbeti primerno tajniško osebje.
Zakaj ta novost, čemu novi seznam, kakšno korist bo prinesel in komu? Tako so se spraševali bržkone vsi obdelovalci v naši deželi, v naši pokrajini pa še posebej. Saj so se v tistem času pripravljali na prve volitve za upravo kmečke bolniške blagajne po 18-letnem neopravičljivem zadržanju «pristojnih oblasti«, ki so tržaškim kmetom za oolih pet let celo odrekle zdravstveno zavarovanje, nato pa jim vsilile Protizakonito komisarsko upravo, škandal, ki ga je končno odpravila odločitev samega ministra, ki ga jo na pobudo Kmečke zveze postavil pred odgovornost domači slovenski poslanec.
No, vsaj tržaškim kmetom so pustih, po sijajnem dokazu demokratične zavesti in družbene samozavesti, ki so jo dali kot odgpvor kriv-cem za dolgoletno škandalozno diskriminacijo z zmago na volitvah za bolniško blagajno 29. junija 1972, kav dovolj časa za razmislek.
Zanje so namreč «pristojne oblasti« zopet poskrbele za izjemo. Medtem ko je v drugih treh pokrajinah izvrševanje deželnega zakona steklo z začetkom delovanja komisij za vpis, je bila tržaška komisija umeščena šele več kot štiri leta P° izglasovanju zakona, 8. marca 1976.
Po tolikem razmisleku je bilo pričakovati, da je pristojni deželni odbornik za kmetijstvo poskrbel pri njeni sestavi in pogojili za njeno oelo, da bo mogla nadoknaditi zamujeno. Kaj še, prav narobe. Ni bila sprejeta razumna in utemeljena zahteva Kmečke zveze, naj imenujejo za komisarja funkcionarja, ki obvlada tudi jezik ogromne večine krajevnih kmetov, kar bi gotovo olajšalo in pospešilo delo komike. V ostalih treh pokrajinah so tri od štirih predstavnikov kmetov dodelili večinskemu kmečkemu sindikatu, za Trst so pa Kmečki zvezi, kj nesporno predstavlja večino domačih kmetov, priznali le dva od štirih. Je tej odločitvi botrovala neobičajna navdahnjenost P° enačevanju sindikalnih organizacij, ali račun, da bosta ostala dva s predstavnikom veleposestnikov sestavljala večino?
Naravno so se kot posledice ta-"id odločitev, ki kažejo na nespoštovanje ali vsaj na nerazumevanje razmer in potreb kmetov s Tržaške-J*. takoj pojavile in nadaljevale težave. Delo komisije ni in ni moji to steči, ker sta predstavnika Kmečke zveze počsem naravno zah-tovala poleg odprave vseh stroškov Y breme kmetov za vpis, tudi dvojezično poslovanje komisije in pa Popolno dvojezičnost pri postopku 7'a vpisovanje upravičencev in za volitve. Od te zahteve nista, nista toogla in ne mislita odstopiti.
Tržaška Zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo, za katero vsi domači kmetje vedo, l$a-ko se je zanimala za njihove pro-”e.?e- je sicer priskrbela tajnico, v°ščo tudi slovenščine, toda je ni Pooblastila, da bi v komisiji tolrna-pua. Zato so minili meseci in so ?ui potrebni odločni posegi Kmečke zveze, do zasilne rešitve z deželnim tolmačem, da je mogla ko-misija vsaj objaviti dostojen slovenski lepak, s katerim se je po-®topek za vpis začel pred dvema mesecema. Za dostojne dvojezične vpisnice pa je morala poskrbeti Kmečka zveza sama, ker se je »pristojnim oblastem« zdelo škoda stro-skov (za dvojno tiskanje slovenskega lepaka pa ne, kot se zdi!).
Ni nobenega dvoma, tako za treske kmete kot za »pristojne«, da "P Kmečka zveza nadaljevala dosledno in vztrajno ter z vso potreb-n°, odločnostjo svoje napore v kombiji in izven nje, da zaščiti ko-. SU domačih obdelovalcev in če ie treba vsili spoštovanje njihovega družbenega in narodnostnega dostojanstva, in da bo ob njihovi podari tudi uspela.
Tržaški kmetje so lahko upravičeno ponosni na svoje pretekle borbe, v katerih so vedno imeli °b strani strokovno organizacijo, ki *° si j« sami ustanovili in jo sami ''pdijo: odbor proti razlastitvam, kr je ohranil vrtove na Kolonkovcu ’b Privedel vsaj do dostojnejšiii od-Skodnin, do zmage pri volitvah za bolniško blagajno, od vprašanja Hu-“*ga leta do še trajajočih naporov
za primerno vodstvo kmetijskega in gozdarskega nadzorništva.
Prav zato, ker je vedno črpala svojo moč Qb podpori domačih kmetov, si je Kmečka zveza priborila tudi pri vseh pristojnih oblasteh (brez navednic) ugled in spoštovanje, kot edina sindikalna organizacija, ki dejansko predstavlja njihove koristi. Samo “Kmečka zveza se je potrudila tolmačiti potrebe domačega kmetijstva že na prvi konferenci o tržaškem gospodarstvu leta 1965, kot je edina predstavljala kmete tudi letos na drugi konferenci, kot je edina predložila dežel; že 1968. leta okvirni načrt za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, kot je vložila ugovor deželnemu urbanističnemu načrtu, ki ne upbšteva potreb krajevnega kmetijstva.
Poziv, ki ga Kmečka zveza naslavlja tik pred zapadlostjo roka vsem upravičencem, torej kmetom in kmeticam, ki so polnoletni in so že vpisani kot »aktivni« obdelovalci pri kmečkem socialnem zavarovanju, ki iz kakršnega koli razloga še niso poskrbeli za vložitev vpisnice, da to storijo še danes in jutri. Njeni uradi so jim na razpolago za vse potrebno.
To je tista podpora njenim naporom, ki so ji kmetje vedno da-in ki jo v tem trenutku potrebuje, da bo mogla učinkoviteje nastopati, v njihovo korist tudi v tem primeru.
Vsak kmet ali kmetica, ki se ne vpisal pravočasno, ne izgubi namreč samo pravice do javnih prispevkov in davčnih olajšav, ampak se odpoveduje pravic; do glasovanja jeseni za izvolitev pokrajinske komisije, ki bo poklicni seznam u-pravljala. Pomenilo bi prepuščati drugim odločanje o svojih pravicah. Zato je važno, da se vsi kmetje brez izjeme neposredno zavzemajo za svoje ustanove, v poklicni seznam kot za vse druge, ker le neposredno odločanje o lastnih problemih jim more biti porok, da se bodo njihova vprašanja reševala pjim v prid.
Načelniki skupin pripravljajo resolucijo o doseženem dogovoru
Demokristjani zaostrujejo polemiki' o prenašanju državnih pristojnosti na dežele - Di Giulio (KPI) o odkrivanju škandalov
Macario izvoljen za glavnega tajnika
Desničarska manjšina ni hotela vstopiti v vodstvo in je napovedala ostro opozicijo
RIM, 6. — Načelniki parlamentarnih skupin strank, ki so dosegle programski sporazum o dejavnosti vlade, so se sestali v palači Monte-citorio in izdelali osnutek skupne resolucije, ki bo služila kot »smernica« za vlado in obenem formalni povod za parlamentarno razpravo o programskem sporazumu in na novo nastalem stanju.
Neutrudljivi podtajnik KD Gallo-ni je na srečanje načelnikov parla-
ARETIRANA DVA MLADENIČA
V Cuneu odkrito skladišče orožja
CUNEO, 6. — V predmestnem skladišču so karabinjerji odkrili min, 6 brzostrelk »sten«, 400 nabojev za puško «garand», 7 avtomatskih mušket, 6 pušk, 15 ročnih granat, vžigalne vrvice, eksploziv, nabijače za brzostrelko in 8 plinskih mask. Gre za material, ki je v red-dotaciji italijanske vojske in ki naj bi po domnevah preiskovalcev služil za teroristične napade.
Orožniki so v tej zvezi aretirali 19-letnega Mariana Giacosa, ki je pred leti pri poku grobo izdelanega peklenskega stroja izgubil štiri prste na roki, in 20-le‘nega političnega skrajneža Vita Sciacco, ki trenutno služi vojaščino v Arezzu.
Medtem se množijo grožnje terorističnih skupin NAP in BR zaradi umora voditelja «napistov» Anto nia Lo Muscia, ki so ga prav da nes pokopali v kraju Cinisello Eal-samo pri Milanu. V Genovi je domnevni glasnik NAP najavil uboj obeh orožnikov, ki sta sodelovala pri operaciji (Massitti in Pucciar-mati).
Pristojnosti dežel so jabolko spora med KD in ostalimi strankami. Na
sliki pristojni minister Morlino
mentarnih skupin prinesel v torbi že pripravljeno besedilo resolucije, ki je nekakšna sinteza programskega dogovora in našteva vse točke dogovora: javni red, gospodarstvo, šolstvo, krajevne uprave, informacije, imenovanja javnih upraviteljev.
Načelniki parlamentarnih skupin so nekaj ur pilili besedilo resolucije in sklenili, da jo bodo nekoliko skrajšali (ne več kot 18 tipkanih strani) in poenostavili. Zdi se, torej, da jo bodo podpisali že jutri. Edino, česar ne vedo, je zadržanje liberalcev. Njihov načelnik Bozzi je namreč\ dejal, da mora vprašati za mnenje vodstvo, ali haj podpiše ali pa ne.
Odpira pa se spor, ki nekako priča o tem, kako trhte so osnove soglasja programskega sporazuma in kako bo izvajanje dogovorjenih točk pogojem stalni in napeti parlamen tarni dialektiki. Na dnevnem redu je še vedno vprašanje »reforme dr zave«, ali točneje izvajanja zakona 382, ki prenaša pristojnosti od države na dežele. Demokristjani so sklicali svoja parlamentarna vod stva in se srečali z Andreottijem, da i tako «poudarijo», kako ima KD «še vedno glavno besedo«. Verjetno s srečanja niso odšli povsem navdu šeni, ker jim je Andreotti zagotovil, da bo «upošteval» njihovo mnenje, odločal pa bo na redni petkovi seji vlade.
Demokristjani so v svoji spomenici Andreottiju pojasnili, katere so meje, prc'. o katerih bi tudi vlada ne smela iti, čeprav teh omejitev
niso dovolj energično zagovarjali v pristojni komisiji, ki je vladno besedilo (napisal ga je minister Mariino) zavrnila in zahtevala določene popravke.
Točke, ki skrbijo KD, zadevajo predvsem decentralizacijo naslednjih pristojnosti: socialno skrbstvo, kmetijstvo, zaščita okolja, neoze meljske uprave in zaščita kulturnih dobrin.
Na nasprotni strani pa KD skuša, na tak ali drugačen način, verjetno pa »za notranjo uporabo« ponovno dvigniti protikomunistične prekate, ki so se s programskim dogovorom porušili v očeh celotne italijanske javnosti. Tako je načelnik senatorske skupine Bartolomei v glasilu KD «H Popolo« napisal članek, v katerem KPI obtožuje, da je «služkinja Moskve«. Kako je do tega zaključka prispel, ni znano. Bartolomei govori celo o tem, da KPI hoče biti «trojanski konj« sovjetske politike v NATO itd.
Komunisti se očitno za te papir-
nate polemike ne zmenijo bogvekai če je Di Giulio (namestnik načelni ka poslanske skupine KPI) poudari predvsem to, da je pomen program skega sporazuma v tem, da lahki «napredne sile v vseh strankah« u prejo skupne napore, da se premo sti »dosedanji zgrešeni in škodljiv sistem demokrščanskega vladanja«.
Di Giulio poudarja, da podpis spo razuma še ne pomeni, da bo KPI zamižala pred škandali in korupcijo, prav nasprotno, kot dokazujejo tudi nedavno obravnavani škandali INA, Italcasse. gradbinca Caltagi-roneja in drugi.
Komunisti bodo posvetili veliko pažnjo tudi nadzorovanju imenovanj upraviteljev javnih ustanov in njihove dejavnosti, ker hočejo tudi na tem področju «ohmiti stran« zgodovine, ki jo je doslej pisala KD.
Če bi pa nekatere skupine ali stranke skušale rušiti to, kar je bilo doseženo, zaključuje Di Giulio, «bomo znali reči tudi ne«.
CANDIDA CURZI
111111111111111111111111111111111111111111

NA SKUPNI SEJI SENATNE PRAVOSODNE KOMISIJE IN KOMISIJE ZA JAVNA DEEA
KD vsilila spremembo zakonskega osnutka o pravični stanarini* na škodo najemnikov
Nepremičninska renta povišana od 3 na 5 od sto - Za demokristjani predloge so glasovali socialdemokrati, republikanci in misovci - Komunisti in socialisti napovedali odločen nastop med razpravo v avli senala
RIM, 6. — Senatna pravosodna komisija in komisija za javna dela sta danes na skupni seji odobriti n<; poročevalni ravni zakonski osnutek, ki ureja vprašanje stanarin mestnih nepremičnin. Komisiji sta vnesli nekatere važne spremembe, ki so vladni osnutek znatno poslal) šale na škodo najemnikov. Zato je prišlo med člani komisije do raz kola, se pravi do glasovanja sprememb večine zastopnikov strank navzočih v senatu. Z demokristjani so glasovali socialdemokrati, republikanci, misovci in nacionalna demokracija; komunisti in socialisti pa so bili proti tem popravkom. Levica je sporočila, da se bo šele sedaj začela prava bitka v avli sonata za »pravično stanarino«.
Na predlog demokristjanskegn predstavnika so z večino glasov odobrili povišanje nepremičninsko rente cd na 5 od sto. Demokristja ni in predstavniki, ki so jih podprli v tem predlogu se izgovarjajo, da b« triodsotna renta «povzročiia občutno zmanjšanje naložb v stanovanjsko gradnje in s tem puslab-šala obstoječo krizo gradbene industrije in vsega gospodarstva v državi«.
Komunisti in socialisti pa so izjavili. da je povišanje nepremičnin-
ske rente na 5 od sto darilo krščanske demokracije hišnim lastnikom. Če bo ta predlog prodrl tudi v avli senata in zbornice, bo prišlo do znatnega Dovišanja stanarin. Če vzamemo za primer stanovanje, za katerega bi najemnik na osnovi vladnega zakonskega osnutka in triodstotne nepremičninske rente plačal 90.000 lir mesečno bo s 5-odstotno nepremičninsko rento pla čal od 140.000 do 150.000 lir.
Na predlog demokristjanskega predstavnika je bil odobren še en
IIIIIIIIIJ’11 IIIIIUIIIIIMII lili llllfll lili Ml IIIII IMIIIIi II IH HIMI^i|l|||iri Ulili II lili.Mlilllllllllllllttllltlllllllllllllllllilrillllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllll
lastnikov. Zato bodo komunistični senatorji v avli izkoristili vsa zakonita sredstva, da se vsiljene de-mokrščanske spremembe ponovno
spremenijo “v korist najemnikov.
Zagonetni zapleti v operaciji «Cavtat»
OTRANTO, 6. — Nadaljuje se spor o sklepu družbe SAIPEM, da ne bo popravek, s katerim se popolnoma nadaljevala z »operacijo Cavtat«. Iz spreminja pravilo o povezanosti sta- jugoslovanske ladje, ki je na dnu
narine z večino življenjskih stroš kov. Popru ek, ki so ga vsilili de mokristjani, določa, da se ta povezanost uveljavi v odnosu celotnega povišanja življenjskih 'stroškov vsaki dve leti. Vladni zakonski predlog pu je glede tega določal, da je treba vzeti v poštev pri obračunavanju povišanja stanarin samo dve tretjini ”ovišanja življenjskih stroškov. Komisiji sta na pobudo krščanske demokracije odobrili tudi popravek, kj se nanaša na odpravo člena 40 vladnega zakonskega osnutka, ki govori o us. .novitvi občinskih spravnih komisij.
Razumljivo je torej, da se komunisti in socialisti niso strinjali s temi poprav' , in so zato zavzeli odločno stališče proti sklepom večine v komisijah. Socialistični senator Scamarcio je izjavil, da nepopustljivo stališče demokrščanskih senatorjev o zakonu o pravični stanarini jasno dokazuje, da stare in preživele koristi imajo še vedno svoje zagovornike v omenjeni stranki. Poudaril je, da bo zakon o pravični stanarini v sedanjem popravljenem besedilu, samo poslabšal položaj stanovanjskega vprašanja. Sicer pa, je dodal socialistični senator, b tka še ni končana in se bo nadaljevala v "avli senata skupno s komunističnimi predstavniki, ki so zavzeli e-naka stališča Lot PSI.
Senator KPI Cebrelli pa je izjavil, da se bo šele sedaj začela bitka za odobritev zakona o dejanski «pravični stanarini«.
Sklenili so, da bo senat začel,razpravljati o tem zakonu 12. julija.
Poročevalec manjšine socialist Ru-fino je po seji izjavil, da je vprašanje odobritve zakona o pravični stanarini sedaj popolnoma odprto. Edino kar so dosegli demokristjani,
Otrantskega preliva so v zadnjih mesecih izvlekli na kopno dobro polovico strupenega tovora (jeklenk s svinčevim tetraetilom). 447 jeklenk so že izvlekli na suho, 22 jih bodo danes, 25 pa do konca tedna. Nato pa bi se morala začeti «druga faza« operacije, se pravi, da bi morali dvigniti na površje jeklenke, ki so v podpalubju. Teh pa je 413 in so pomešane z ■ ostalim tovorom, ki se je pri naglem potapljanju ladje raztresel. Družba SAIPEM trdi, da je delo sedaj postalo zelo zapleteno in za potapljače nevarno. Zato se je govorilo o možnosti, da bi družbi SAIPEM pomagalo kako dingo podjetje, morda iz Amerike.
V Otrantu so nekatere politične sile obtožile družbo, da ji gre pred' vsem za zaslužek, kajti zakon o sanaciji otrantskega preliva določa 10
nauiji	(jifuvn uu.uv.« ‘“.večino m manjšino zeva gionoK pre-
milijftul. lir stroška, .potrošenih P*:pAd ln da lahko pride do dogovor*
.je bilo doslej le dve milijardi in pol. Spet drugi pa so vzbudili sumničenja, da morda varnostni organi ne marajo, da bi povlekli na kopno tovor, češ da je strateško važen ali zagoneten.
Kakorkoli že, širijo se tudi govorice, da so predlagali, naj bi pod palubje «Cavtata» enostavno zacementirali skupaj z jeklenkami stru-penega tovora.
Otrantski pretor, ki nadzoruje o-peracijo je izjavil, da mora družba jeklenke spraviti na kopno in da dinge rešitve noče upoštevati. Delavski svet podjetja SAIPEM pa je izdal sporočilo, v katerem opozarja, da hočejo delavci (potapljači in drugi) .sodelovati pri ugotavljanju, ali je drugi del operacije nevaren za zdravje ali ne. Pri tem pa poudarjajo, da gre za važen socialni problem zaščite širokega morskega o-kolja in da so torej pripravljeni na morebitne težave.
RIM, 6. — Parlamentarna komisija za nadzorstvo RAI-TV je še enkrat odložila sejo.
RIM, 6. — Na današnji prvi seji po kongresu je glavni svet CISL izvolil za glavnega tajnika Luigia Macaria, za njegovega prvega namestnika za Piera Carnittija. Od 212 izvoljenih članov v glavni svet, se je seje udeležilo 194 članov, od katerih je 123 glasovalo za Macaria. Glasovanje je bilo tajno. Takoj po izvolitvi se je Macario zahvalil članom sveta za zaupanje in izjavil: vložil bom vse napore, da bom glavni tajnik celotne CISL. Na to izjavo Macaria je odgovoril voditelj desničarske opozicije Sartori, ki je dejal, da so njegovi pristaši dali belo glasovnico in da bodo dali belo glasovnico pri vseh glasovanjih za o-stala odgovorna mesta v sindikalni zvezi. Opozoril je tudi, da če bo večina izvolila kakega njihovega predstavnika v vodstvo, bo ta takoj odstopil. Sartori je dodal, da med večino in manjšino zeva globok pre-
samo pod pogojem, «sda večina sprejme politično linijo opozicije«. Zato, je dejal Sartori, «bomo vodili ostro opozicijo in ne bomo vstopili niti r vodilna telesa sindikalne federacije*.
Sindikalna , zveza CISL je torej tudi po kongresu ostala razbita na dva dela. Desnica ima veliko podporo pri demokrščanski desnici, medtem ko je večina sestavljena tako iz naprednih katoliških kot iz laičnih članov. Tudi na seji glavnega sveta se je ponovilo vzdušje, ki je prevladovalo na kongresu, in sicer. da desničarska opozicija noče vstopiti v vodstvo CISL in v vodstvo sindikalne federacije ter zavrača politiko sindikalne enotnosti, ki jo že nekaj časa vodijo vodstva treh sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL.
Na sliki: Glavni tajnik CISL Lul-gi Macario (desno), skupno s prvin namestnikom tajnika Carnittijem.
RIM, 6. — Kot, običajno še bo ▼ petek, ob devetih dopoldne, sestal ministrski svet.	•
lil 11 m 11111111 u ti im m i u u im i n i m i n 1111 ■ 11 m mm 111 m m i m 1111111 m i n i ih 1111 mi 11111 ih i um 11 u i m n n i m i um im m mm mi t iiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiniiiiifi
Kancler Schmidt v Ameriki
(Od dopisnika Tanjuga, |<oscbej za Primorski dnevnik)
BONN, 6. — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt se je danes za skoraj štirinajst dni *pre-selih v vrt preko Atlantika, kjer bo od jutri naprej gost kanadskega premiera Pierra Trudeauja, nato pa se bo 13. in 14. julija drugič sestal s predsednikom ZDA Jim-myjem Carterjem. Na poti nazaj se bo kancler Za dva dni ustavil na Islandiji, kjer se bo z domačimi politiki pogovarjal o možnostih, da bi močni zahodnonemški ribiški floti tia izteku bilateralnega sporazuma med vladama v Bonnu in Repkjaviku, ponovno dovolili lov v islandskih vodah.
V primeru majhne Islandije je seznam, in vrstni red tem Schmidtovih razgovorov na dlani. Samo malo bolj zahtevno je ugibanje
je izjavil Rufino, je to, da bodo s 0 vsebini pogovorov Schmidta in
Bhupuia s.o.enskih duuovnikov Je obiskala tudi Staro goro, kjer jih vidimo skupno z beneškimi duhovniki
Velika skupina slovenskih duhovnikov, članov »Družbe sv. Cirila in Metoda«, je včeraj obiskala svoje slovenske brate, duhovnike v Beneški Sloveniji. Srečanje je bilo na Stari gori, kjer so goste sprejeli duhovniki Nadiških dolin, med katerimi bi omenili zlasti msgr. Valentina Birtiga, Emilja Ceneiga in Marija Laurenciga. Prisoten je bil tudi predstavnik kulturnih krožkov Beneške Slovenije dr. Viljem Černo, ki je duhovnikom iz matične domo-
vine daroval lesorez s podobo Ivana Trinka - Zamejskega, duhovnika in pesnika Benečije, ki je pre-rastel v simbol boja Slovencev videmske pokrajine za dosego svojih kulturnih in jezikovnih pravic.
Beneški duhovniki so seznanili svoje brate iž Slovenije o pastirskem in splošnem stanju v Nadiških dolinah. Izročili so jim tudi nekaj tiskovin, ki obravnavajo življenje Slovencev v videmski (»krajini. Duhovniki iz Slovenije pa so jim. podarili
liturgični misal in druge nabožne knjige v slovenskem jeziku. Po darovanju maše so šli v kripto svetišča, kjer so se pogovarjali o ekumenizmu in o naukih drugega vatikanskega koncila. Vse prisotne je pozdravil tudi škofov vikar msgr. Pizzoni.
V popoldanskih urah se je srečanje nadaljevalo v Trčmunu, kjer so se duhovniki poklonili spominu velikega beneškega učitelja Ivana Triinka. .	' .1 -o
svojimi spremembami zakonskega osnutka vzeli iz žepov najemnikov 800 milijard lir in jih dali hišnim lastnikom.
Komunistični senatorji pa so objavili sporočilo, v katerem pravijo, da so krščanska demokracija, PSDI in PRI s podporo MSI znatno poslabšali in bistveno spremenili nekatere osnovne člene zakonskega o-snutka o pravični stanarini. Komunistični senatorji ugotavljajo, da so hoteli demokristjani s tem najprej povišati rento na nepremičnine, ki pripada hišnim lastnikom, od 3 na 5 od sto. Nato pravijo, da bo to znatno vplivalo na povišanje najemnine, prav tako bo izključno v korist hišnim lastnikom sprememba člena o prilagoditvi najemnin življenjskih stroškov. S spremembami, ki jih je danes vnesla krščanska demokracija v senatnih komisijah, dodajajo komunistični senatorji, so u-godiii najvažnejšim zahtevam hišnih
Trudeaua. Ni dvoma, da bo v o-spredju atlantsko zavezništvo in pa bonski pritisk, da bi si v Kanadi zagotovili stalnega in za nesljivega dobavitelja urana za svoje številne atomske elektrar ne. V svetovnem «atomskem prepiru«, čigar glavna os poteka ta čas med Washingtonom in prestolnico na Renu, se je Trudeau v času okoli londonskega vrha postavil ob bok svojemu ameriškemu sosedu in' pritrdil njegovim zahtevam po poostreni kontroli širjenja nuklearne tehnologije. Čeprav je tudi Schmidt pred dnevi s prepovedjo izvoza naprav za oplemenitenje urana iz Zvezne republike Nemčije nekoliko zatrobil v Carterjev rog, so razlike med obema vodilnima zahodnima državnikoma še vedno očitne. Schmidt je namreč slej ko prej odločen nasprotnik diskriminacije in poskusov■ vzpb-stavljanja «tehnološkega kolonializ-
ma» na področju atomske energije, kadar gre za njeno miroljubno uporabo. Zadržanost v odnosu na Carterjeve zahteve po kontroli transfera nuklearne tehnologije ima seveda tudi svojo globoko nacionalno gospodarsko ozadje, saj ZR Nemčija že predstavlja enega izmed vodilnih izvoznikov atomskih elektrarn v svetu. Pot do sporazuma med Bonom in Washing-tonom na tem področju bo izredno strma.
Drugo sporno področje v pogovoru obeh državnikov, ki po londonskem sestanku med štirimi očmi sicer nista štedila z vzajemnimi komplimenti, bo strategija Zahoda
v nadaljnjem procesu popuščanja napetosti in dialoga s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami. Schmidt (/lasno opozarja na možne posledice Carterjevega i-dealizma in zaletavosti. Politika «majhnih korakov* je zahodnim Nemcem v preteklih letih prinesla preveč koristi, da bi si jo zgolj zaradi tradicionalnega zavezništva pustili ogroziti. S pogledom,- ki je stalno uprt v Beograd, kjer poteka pripravljalni sestanek za evropsko .konferenco o varnosti in sodelovanju bonski politiki poudarjajo, da ima tudi doslednost v zavzemanju za tako imenovane »člo-vekove pravice» svoje meje, Schmidt se bo v washingt<piskih pogovorih tudi poskusil dogovoriti za dvosmemost v oskrbovanju NATO pakta z moderno vojaško o* premo. Zahodnonemška industrija je namreč ponovno našla svoje veliko zadovoljstvo v proizvodnji sodobnega orožja, za katerega je domače tržišče pretesno, Američani pa niso pripravljeni, da bi o teh donosnih poslih odstopili nekaj prostora tudi drugim.
IVO VAJGL
Nova senatorka
RIM, 0. - Senat je s tajn;m glasovanjem odločil, da odvzame sen. Giovanniju Ayassotu (KPI), iz Piemonta, carlamentami mandat, ker je prejel dva glasa manj kot prva neizvoljena Maria Luisa Toum. Senat je torej sklenil, da bo Mari* Luisa Toum zasedla Ayassotovo mesto v komunistični senatorski skupini. Pri vsem tem pa je zanimivo dejstvo, da je senatorka Tourn ločena žena bivšega senatorja Ayas-sota..
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNE SKUPŠČINE
Začetek razprave o porazdelitvi deželnega ozemlja na šolske okraje
Doslej so o tem vprašanju spregovorili svetovalci Vitale (PSDI), Puppinijeva (MF) in De Ferra (MSI-DN) - Vitale se je zavzel za ustanovitev samostojnega okraja za slovenske šole, neofašist pa je dejal, da njegova stranka ne naspro~ tuje tej zamisli • Razprava se bo nadaljevala v torek
NA FILMSKEM FESTIVALU VERJETNO PADLA ODLOČITEV
Papičev «Rešitelj» kandidat za najvišjo nagrado festivala
Zmago jugoslovanskega filma bodo lahko ogrozili le belgijski «Strokovnjaki z!a» in francoski «Dorc.,.»
Včerajšnja seja deželnega sveta je bila precej razgibana: ozračje se je segrelo že v začetku, ko je predsednik Pittoni dejal, da skupščina ne bo razpravljala o pravkar vloženi resoluciji, temveč da bo diskusija odložena za en dan. Gre za resolucijo, ki so jo vložili predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI, Furlansko gibanje, PLI in Slovenska skupnost in ki poziva predsedstvo deželne skupščine, naj se na pri-sfo.i-nih mestih v Rimu — kjer se v poslanski zbornici pravkar zaključuje azprava o posebnem zakonu za obnovo Furlanije — zavzame za uresničitev avto ceste Videm — Trbiž in nove ceste v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico.
Člani komunistične svetovalske skupine so negativno komentirali dejstvo, da je bil tekst resolucije objavljen v dnevnem časopisju še preden je o njej razpravljal deželni svet. Ko je predsednik Pittoni nato napovedal začetek razprave o vprašanju porazdelitve deželnega ozemlja na šolske okraje — to vprašanje je bilo na dnevnem redu šele za današnjo sejo — so se komunistični svetovalci izrekli proti spremembi dnevnega reda in zapustili dvorano.
Ker je bila razprava o šolskih okrajih formalno odprta, je social demokrat Vitale začel razlagati stališče svoje stranke do teh vprašanj. Vitale se je med drugim izrekel za ustanovitev avtonomnega o-kraja za slovenske šole, ker je prepričan, da je ustrezna zahteva slovenske narodnostne skupnosti povsem upravičena. Kolikor bi bilo to po sed ah ji strukturi zakonskih določil nemogoče — je še pristavil govornik — naj deželni svet takoj zahteva od parlamenta ustrezne spremembe normative in medtem časom načelno določi avtonomijo za slovenske šole. podrobnosti vprašanja pa to bodo rešile pozneje.
Medtem ko je Vitale razvijal svoj poseg, se je dvorana začela prazniti in ob koncu njegovega govora je bilo v njej le še šest svetovalcev. Predsednik Pittoni je zato prekinil sejo ter sklical izreden sestanek načelnikov svetovalskih skupin.
Pn eni uri so načelniki in svetovale’ ponovno zasedlj svoja mesta in Pittoni je povedal, da so se na
sestanku dogovorili o tem, da se bo razprava o šolskih okrajih nadaljevala na seji prihodnji torek. Kljub temu sta o tem vprašanju sprego vorila še dva svetovalca, in sicer predstavnica Furlanskega gibanja Puppinijeva, ki je obravnavala predvsem vprašanje šolskih struktur v Karniji, in svetovalec MSI-DN De Ferra, ki je napovedal, da sc bo njegova skupina pri končnem glasovanju o ustreznem zakonu vzdržala, omenil pa je tudi vprašanje samostojnega okraja za slovensko šole in v tej zvezi dejal, da njegova stranka ne nasprotuje njegovi ustanovitvi.
Pred zaključkom seje je deželni
svet. izvolil za novega člana v deželni urbanistični odbor G. Pole-sella na mesto arh. R. Coste in za novega slovenskega izvedenca v deželni komisiji za kulturo in umetnost: R. Iskro na mesto J. Gerbčeve. R. Costa in J. Gerbec sta namreč odstopila zaradi nezdružljivosti u-streznih funkcij z novo sprejetimi obveznostmi v javnem oziroma političnem življenju.
• Miljska sekcija Krščanske depio-kracije bo priredila jutri, v petek, ob
18.30	na sedežu v Ul. S. Giovanni 2/a predavanje posl. Carla Russa o sedanjem mednarodnem položaju s posebnim poudarkom na Evropo.
Čeprav 15. filmski festival znanstvene fantastike še ni končan, se je meri filmskimi kritiki in novina rji, prisotnimi na tej mednarodni prireditvi, vendarle razširilo mnenje, da je jugoslovanski dolgome-trainik iRešiteljt Krsta Papiča najboljši med do sedaj prikazanimi fil. mi, m da bo (če seveda izključimo presenečenja) verjetno tud', končni zmagovalec. Režiser Krsto Papič je na pogovoru z novinarji dejal, da je s filmom želel opozoriti na to, da so v družbi še vedno prisotne težnje po vladanju, po avtokraciji, po premoči enega človeka nad drugim, in da te težnji izbruhnejo s podvojeno močjo na dan v obdobjih ekonomske in moralne krize. Čarobni opoj, ki ga glavni junak uporabi proti ^Velikemu diktatorju* ni nič
luninmn iiiii,ii,ii(miiMiiiiniiinMiiiiiiniiiiiii,niiim„,HiMiiniiiiiimiiiiiiriiin„i(i,,,lim,,l|,|„llllIIIllllllIIII|l|1J||11|11IlllltlIllM1I1||iu||||1(||||lni(|M11(
NA VSEDRŽAVNEM KONGRESU CGIL V RIMINIJU
r	^”■“*
Sklep o okrepitvi prisotnosti predstavnikov manjšin v sindikatu
Statutarni pravilnik je bil ustrezno izpopolnjen na predlog tržaškega sindikalista A. Gerlija • Kar zadeva slovensko manjšino, se sklep v tržaški pokrajini že izvaja
Ob koncu IX. vsedržavnega kongresa Nove delavske zbornice CGIL, ki se je zaključil v Rimin ju 11. junija, so bili v osrednje organe sindikata izvoljeni naslednji sindikalisti :z Furlanije - Julijske krajine: v glavni svet sindikalne organizacije Arturo Calabria (glavni tajnik CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino), Gianni Petralli (glavni tajnik CCdL za goriško pokrajino), Liljana Rossetti (predstavnica tovarni škega sveta tržaškega obrata Stock) in Giannino Padovan (glavni tajnik CCdL za pordenonsko pokrajino), v nadzorni odbor pa je bil izvoljen Severino Cavedani (glavni tajnik CC dl- za videmsko pokrajino). Pomočnik glavnega tajnika CCdL za trža ško pokrajino Albin Gerli pa je bil izvoljen za člana vod lnega odbora organizacije INČA (Istituto Nazio-nale Confederale di Assistenza).
V okviru kongresa je bil Albin
•niMtMimiMiiiiiimtitiitiiitiiiiiMiimiiiiimiuiiiiiiiiiMiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiinmmmHHmuH,,
RESOLUCIJA MILNEGA OBČINSKEGA SVETA
Popolna podpora zahtevam Stalnega slovenskega gledališča
Zagotovili je treba nadaljevanje i.tiiturnegu poslanstva
Miljski občinski svet je na svoji zadnji seji razpravljal p položaju Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. V razpravo je posegel tudi svetovalec KPI Ferluga, ki je med drugim rekel, da se vsa zadeva že vrsto let slabša prav zaradi pomanjkanja pravnih in finančnih norm ter posegov, ki jih uživajo podobna gledališča v državi. Že več predlogov so v tem smislu predložili krajevnim upravam, deželni upravi in parlamentu. Načelne izjave so lepe in dobre, samo če jim sledijo tudi dejanja, sicer postanejo nesprejemljiva sleparija, ki jih potem ljudstvo pravočasno obsodi. Ob zaključku seje je miljski občinski svet odobril resolucijo, v kateri poudarja nevzdržni položaj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki ne bo moglo nadaljevati svojega poslanstva v prihodnji gledališki sezoni, če ne bo država kaj ukrenila. Občinski svet smatra, da je treba zagotoviti SSG nemoten razvoj, kar je dolžnost vseh, zlasti še po ratifikaciji osim skega sporazuma. To nam potrjujejo sledeča dejstva:
Parlamentarci KD, PSI in KPI so predložili več utemeljenih zakon skih osnutkov: posl. Belci dne 19 8. 1976, posl. Fortuna dne 9. 10. 1976 in sen. Gerbec dne 25 11. 1976. V podporo omenjenih zakonskih osnutkov so se izrekle vse stranke ustavnega loka deželnega sveta F. - Jk. To so tudi podprle pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL, UR, in AGIS. Rešitev so nadalje podprle vse krajevne uprave tržaške pokrajine in slovenske organizacije v F - Jk. Da se ho nevzdržno stanje čimprej reši, tudi glede na o-simske sporazume, se ne sme več odlašati, ampak nemudoma ukrepati.
V tem smislu poziva miljski občinski svet vlado in parlament, da reši pravočasno problem SKG in s tem omogoči nadaljevanje njegove ga kulturnega poslanstva.
JUTRI V ROSSETTIJU
Sestanek o tržaškem pomorskem gospodarstvu
Tajništvo enotnega sindikata CG IL, CISL in UIL pristaniških dela v cev, kovinarjev in delavcev pomor ake stroke prireja jutri ob 9. uri v mali dvorani Rossettijevega gledališča delovni sestanek o problematiki tržaškega pomorskega gospodarstvo v luči novih perspektiv, ki jih .je začrtala druga konferenca o tržaškem gospodarstvu. Na sc-atanku bodo prisotni tržašk' parlamentarci, predstavnik; pokrajine, dežele in tržaške in miljske občin-•ke uprave.
Protest openskih demokratičnih sil
V zvezi z zadnjimi dogodki v Tr stu in z napovedanim današnjim misovskim shodom so openske demokratične sile. KPI, ANPI, PSI, Slovenska skupnost, KD, ŠD Polet, Združenje jusarskih upravičencev za Opčine in Bane, SPI) Tabor in ZŽI, izdale naslednji protestni dokument:
»Openske demokratične sile spričo vala nasilja, atentatov in na padov na sedeže demokratičnih sil in njihove predstavnike, kj se je sprožil v našem mestu po majskem obisku Almirantejn, kolovodje morilcev partizanov, Opozarjajo vse demokrate ter slovenske in italijanske antifašiste na nevarnost manevra, s katerim fašisti MSI in njene mla dinske organizacije skušajo zastrupljati vzdušje omikanega sožitja in ustvariti v Trstu napeto ozračje.
Posebno zaskrbljenost vzbuja zaporedje shodov, ki so jili namenoma organizirali v raznih mestnih če trtih, da bi tako razširili iz svojih brljugov v Drevoredu XX. septembra dejavnost skvadre črnosrajč nikov.
Te grozeče in ustrahovalne mani festacije morajo biti prepovedane. Dolžnost, da to storijo, pada na obla sti, ki so pristojne za zaščito demo kratičnega reda m varnosti državljanov, kot zahtevajo vse Konzulte in enotni protifašistični odbor v Tr stu. Protifašistična izročila in padli za svobodo našega ljudstva ne sme jo biti izpostavljeni žaljivi prisot nosti nostalgikov naci fašističnega reda.
Openske demokratične sile vseka kor pozivajo vse slovenske in ita lijanske demokrate, naj bodo bud nj in naj zavrnejo vsakršno izzi vanje ljudi, kj skušajo s prevratniškim nasiliem vsiliti svoje nacio nalistične in protiljudske težnje*.
Gerli imenovan v posebno 9-člansko komisijo za revizijo statutarnega pravilnika. V tej zvezi je Gerli v daljšem posegu postavil zahtevo po večjem ovrednotenju predstavništva manjšin v vodilnih strukturah sindikata. Gali je poudaril, da pravično predstavništvo etničnih manjšin v Ttali sc ne more oslanjati samo na številčno razmerje, kajti go la »enakopravnost* prav gotovo ne zadostuje_ v kapitalističnem sistemu, kakršen je italijanski, za katerega je logično, da mora vsaka manjšina ostati v odvisnem položaju. E-nakopravnost pomeni «enako možnost* uveljavljanja, nastopanja, itd, samo tedaj, če obstajajo pogoji za izvajanje te «enake možnosti*. če ta druga komponenta manjka, je pojem »enakopravnosti* za manjšino neustrezen. Demokratično obravnavati neko manjšino pomeni izvajati načela «zaščite», predvidevati zanjo določene »privilegije*, da bo za manjšino ustvarjena dejanska enakopravnost z večino. V socialističnih deželah je to pojmovanje že postalo vsakdanja praksa, medtem ko je to vprašanje pri nas še močno ; omanjkljivo. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da sindikalno gibanje zavzame do tega problema jasno in odločno stališče.
V tem okviru je treba zajamčiti aktivno prisotnost sodržavljanov nemške, slovenske in franebske narodnosti v vseh organih sindikalnega gibanja, ki delujejo na prizade tih območjih. Samo tako bodo v krajih, kjer živijo manjšine, obstajale res »enake pravice* in bo o-pravljen konkreten korak k vzpostavitvi dejanske enakopravnosti etničnih manjšin v javnem, socialnem in političnem življenju. Tako bomo odpravili dvojho odvisnost, v kateri se nahajajo pripadniki manjšine: kot pripadniki manjšinske skupnosti in kot delavci. Vsaj kar zadeva Furlanijo - Julijsko krajino, v dobri meri pa tudi Južno Tirolsko, sta namreč manjšin/ sestavljeni skoraj izključno iz odvisnih delavcev.
Na Tržaškem, kar zadeva CGIL, je bilo to vprašanje na zadnjem pokrajinskem kongresu v dobri meri rešeno. Skoraj v vseh kategorijah
It. v samem vodstvu sindikata je bila namreč okrepljena prisotnost slovenskih delavcev. Prvič po dol-g'h letih je bila zagotovljena prisotnost slovenskega sindikalnega voditelja v tajništvu pokrajine' e zveze. Enako bo treba storiti, ob upoštevanju ustreznih razmerij, tudi v drugih zainteresiranih pokrajinah in deželah.
Gerlijeve argumentac:je je komi sija v celoti spreje1- in vnesla v u-strezni člen statuta (člen 5, odst. b) popravek, tako da se odstavek po novem glasi: «Zagotoviti, tudi kar zadeva sestavo vodilnih organov, sodelovanje delavcev etničnih in jezikovnih skupin, prisotnih na državnem ozemlju*.
V okviru 2. komisije pa je Gerli na kongresu obširno poročal o o-simskih sporazumih, pri čemer je poudaril oredvsem njihov pomen za razvoj odnosov miru in sodelovanja
Za roman «La miglior vita*
Fulviu Tomizzi nagrada «Strega»
Fulvio Tomizza je z romanom «La miglior vita*, letošnji dobitnik vsedržavne literarne nagrade »Strega*. Tomizza se je rodil pred dvainštiridesetimi leti v Materadi v Istri, živi pa v Trstu, kjer tudi ustvarja. V zadnjih letih se je povzpel v sam vrh italijanske književnosti in njegove knjige izhajajo v velikih nakladali. V svojih delih obravnava Tomizza pretežno probleme istrskega človeka in roman «La miglior vita* bi lahko označili za zadnjo postajo raziskovanja notranjosti človeka. kj mu je blizu.
med Italijo in Jugoslavijo. Poudaril je tudi potreba, da krajevni izvoljeni organi in sindikalne organizacije sodeluje'; pri sprejemanju sklepov v zvezi z uresničevanjem industrijske proste cone na meji med sosednima državama.
drugega kot fikcija, kot želja, da se uničijo diktatorske težnje. Ljudje - podgane, ki se združijo okrog svojega voditelja, so žilave, trdožive, napadalne in krute. Nevidne so, v vsakem človeku se lahko skriva podgana; napadejo in prevzamejo vsakega človeka. Noben človek ni imun pred to množično psihozo kulta osebnosti, podreditvi volji večine.
Dvom se zaseje med ljudi in nezaupanje. Tudi v najboljšem prijatelju vidiš sovražnika in vohuna; izbruhne vojna in v vojni ljudje, u-bijejo dobroto in ljubezen ravno tedaj ko mislijo, da ubijajo najbolj fanatičnega sovražnika. Težnja po podreditvi volji množice in kulta osebnosti je najbolj prisotna v slojih malomeščanstva, srednjega ' razreda. ki v obdobju blagostanja najbolj zagovarja liberalizem. Ko pa izbruhne. ekonomska kriza in ko je ta razred ogrožen od revnega proletariata, pa pokaže svoj podganji o-braz — obraz fašizma.
Krsto Papič je uspeh učinkovito prikazati tako zasvojiter množic. Tudi igralci so dobro opravili svojo vlogo. Ivica Vidovič ie zaigral vlogo «rešitelja», toda kot rešitelj ni bil prav nič vzvišen nad ostali mi, temveč eden med mnogimi. Ki je našel moči, da se ie uprl ljudem podganam.
Belgijski kratkometražnik »Roža*, ki je bil sinoči na sporedu kot drugi film je dokaj zagoneten. Zazdi se, kakor da so to poslednje sanje nekega moža. ki ga ponoči pri po begu ubije policijska krogla. Zadnje erotične sanje, (sanje o črni roži, c nunah z znakom črne rože, sanje o življenju, o rešitvi, o pobe gu. Toda kakor vse san:e se tudi te končajo, .končajo s strelom t: puške. In kakor v zaprtem krogu se dogodek še enkrat ponovi, sanje o skrivnostnem samostanu črne rože se zopet povrnejo. Kratek, vendar zanimiv film, čeprav je do njegovega skritega pomena težko priti.
V gledališču Rossetti je bilo včeraj predavanje z naslovom «Pn-iav fantastičneaa v zgodovini fil man. Predavanje ie v okviru re trospektive znanstvenofantastičnega filma «Fantascena», ki ga prireja katedra za zgodovino filma tržaške univerze in Movie Club Predaval je francoski kritik Bernard Eisen-schitz pri pogovoru pa so orisa stvovali še Alberto Abruzzese, Gianni Buttafava, Francesco Caselti in druai.
Danes bodo na sporedu dva zanimiva filma: ameriški «čarovniki voines in bolgarski dolgome*rožni film <tKi.klop». "	Š.R.
točka, o kateri so razpravljali na včerajšnjem sestanku med sindikalnimi predstavniki upokojencev in pokrajinsko sindikalno federacijo. Na njem so upokojenci ugodno ocenili sklep, da se zniža cena abon majske izkaznice za upokojence z najnižjimi socialnimi pokojninami na 1.500 lir za eno progo in na
2.000	lir za celotno avtobusno omrežje.
Za izčrpnejše informacije se lahko zainteresirani upokojenci obrnejo na sindikate upokojencev CGIL-CI SL-UIL, na občine ali na decentri-ranih uradih občinske uprave.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627.
Dr. Domenico Maltese povišan v svetnika kasacijskega sodišča
Dr. Domenico Maltese je bil povišan v svetnika kasacijskega sodišča. Vest, ki je včeraj prodrla iz krogov pravosodnega ministrstva, je sicer neuradna, a jo bodo kmalu potrdili in bo dr. Maltese nastopil službo na novem delovnem mestu verjetno še pred koncern leta.
Dr. Maltese je nedvomno eden najbolj pripravljenih sodnikov tržaškega sodišča. Že poldrugo leto predseduje tržaškemu porotnemu sodišču in prvi proces, ki mu je predsedoval, je bil proces proti zločincem tržaške Rižarne, ki se je končal z obsodbo poveljnika nacističnega uničevalnega taborišča Josepha Oberhauserja na dosmrtno ječo, žal v odsotnosti. Prav zaradi te izredne strokovne pripravljenosti so v Rimu ugodno rešili njegovo prošnjo po povišanju
LONJER - KATINARA
Odložen vaški praznik
Prosvetno društvo Lonjer - Katinara obvešča, da je vaški praznik, ki je bil določen za soboto in nedeljo odpadel in je prenesen na kasnejši datum.
iiiiiiMiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiti)
DANES SE ZAČNEJO USTNI IZPITI
Veliko maturo opravlja letos skupno 138 dijakov
Usposobijenostni izpit za vrtnarice polaga 22 kandidatk
Drevi na Proseku javna razprava o periraetraciji
Na pobudo rajonske konzulte za zahodni Kras bo drevi na Proseku javna razprava o perimetraciji kra-ških vasi, kar zadeva Prosek, Kon-tovel in Križ. Razprava bo v prostorih proseške srednje šole in se bo začela ob 20.30. To bo prvi primer takega širokega ljudskega zbo rovanja, odkar je začela delovati zahodnokraška rajonska konzulta. Temu bosta v prihodnjih dneh sledili še razpravi v Naselju sv. Na-zarija in v Križu.
Upokojenci o cenah avtobusnih abonmajev
Cena mesečnih abonmajskih izT kaznic za proge avtobusov konzorcija za prevoze, je bila osrednja
Na slovenskih višjih šolah se bo začel danes ustni del zrelostnih izpitov. Kandidati se bodo morali, po dveh pismenih preizkušnjah, sedaj še »pogovoriti* z izpraševalci, nato bo, vsaj za večino, če že ne za vse konec njihovega srednješolskega študija.
Na znanstvenem liceju, kjer je 27 kandidatov, bodo najprej stopili pred izpitno komisijo, ki ji predseduje prof. Martin Jevnikar, dijaki A razreda. Predmeti, ki pridejo v poštev pri ustnem izpraševanju so slovenščina, italijanščina, prirodopis in latinščina. Izmed teli si vsak kandidat izbere enega, drugega pa mu določi komisija.
Prof. Josip Seražin je predsednik komisije na klasičnem liceju. Na tej šoli opravi;. maturo 22 dijakov s Tržaškega in 1J z Goriškega, izpitna komisija bo med ustnim delom izpitov lahko preverila njihovo znanje slovenščine, italijanščine, filozofije in fizike.
«Vroče» bo tudi na trgovskem teh ničnem zavodu, kjer je 44 kandida tov, ki bodo odgovarjali; na vpraša nja iz slovenščine, italijanščine, bla goznanstva in knjigovodstva. Pred sednik izpraševalne komisije je na tem zavodu prof. Vladimir Turina.
Slovenščina, italijanščina, matematika ter filozofija in pedagogika so predmeti, ki bodo prišli v poštev med izpraševanji na učiteljišču. Letos opravlja na tej šoli maturo kar 42 dijakov s Tržaškega in 4 z Goriškega. Izpraševalni komisiji pred sed uje prof. Laura Abrami.
Na učiteljišču se medtem nadaljuje usposobljenost™ izpit za otroške vrtnarice (22 kandidatk). Danes so na sporedu dopolnilni izpiti za pri vati ste, ustni izpiti pa se bodo začeli v ponedeljek, 11. julija.
Tržaška družina
ranjena v prometni
nesreči v Istri
Včeraj so je pri Bujah v Istri pripetila prometna nesreča, pri kateri je bila ranjena tržaška družina, ki se je v fiatu 127 peljala proti Trstu in v katerega je iz še neznanih razlogov trčil avtomobil nemške registracije. Pri tem so bili ranjeni čla ni tržaške družine, in sicer 38-let-ni Bruno Fabris, stanujoč v Ul. Puccini 74, njegova 36 letna žena Giuseppina in pa 16-letna hčerka
ZAKLJUČEN PROCES ZARADI UMORA V ULICI MURAGLI0NE
Za Campola 10 let kriminalistične umobolnice
Po več kot deseturnem posvetu gu je sodni zbor spoznul za nesposobnega hotenja v trenutku zločina
Demetriu Campolo
POPOLNA RAZPRODAJA / trgovini obutve ALTA fVIODA
UL. G. GALUNA 3
zaradi obnovitve trgovine
OBUTVE NAJFINEJSIH ZNAMK S POPUSTI DO 60%
Sodni zbor tržaškega porotnega sodišča je sinoči po več kot desetih urah posveta oprostil Demetria Campola umora 74-letne Norme Ca-vallarin vd. Monaro in skrunitve trupla, ker je bil v trenutku zločina popolnoma nesposoben hotenja: sodniki so torej Campola spoznali za povsem umsko bolanega in so zato zanj odredili premestitev v kriminalistično umobolnico za vsaj deset let. Poleg tega je sodni zbor o-prostil Campola posilstva, tatvine
10.000	lir in zavojčka cigaret v stanovanju Cavallarinove in žalitve policijskih funkcionarjev, ki jih je Campolo obtožil, da so z njim slabo ravnali in so ga prisilili k priznanju.
S to razsodbo se je zaključil pro ces proti obtožencu enega najbolj ogabnih zločinov zadnjih let. 24. februarja 1974, na pustno nedeljo, je neki moški vstopil s Cavallarinovo v skromno stanovanje v Ul. del Mu-raglione 12/b. Najprej sta nekaj pojedla, nato sta spolno občevala, nenadoma pa je moški zgrabil za nož. prerezal Cavallarinovi tilnik i ji nato zasadil nož v grlo. Preden je zbežal je še potresel obraz žrtve s pudrom. Policija je dalj časa tavala v temi in šele 21 mesecev po umoru so prišli preiskovalci na sled Campolu. Vrsta okoliščin je potrjevala domne-. > policije, da je prav Campolo morilec. Mladenič je po postavi ustrezal opisu, ki so ga podali nekateri očividci; govoril je pol tržaško in pol južnjaško nare-
čje, torej tako, kot so sosedje opisali govorico prijatelja Cavallarinove tiste redelje. Poleg tega pa so preiskovalci ugotovili, da se je Campolo rad sestajal s starejšimi ženskami.
Povabili so ga na kvesturo, kjer je po začetnem obotavljanju priznal umor. Nekaj mesecev kasneje pa je iz zapora pisal preiskovalnemu sodniku pismo (spisaš ga je pravzaprav neki drugi kaznjenec, ker je Čampo-lo nepismen), s katerim je zanikal vso krivdo. Medtem pa so preiskovalci ugotovili še nekaj okoliščin in našlj obleko, ki jo je nekaj dni po umoru zaradi številnih krvavih madežev Campolo nesel v čistilnico. Preiskava je bila sorazmeroma precej dolga, še zlasti zato, ker so na prvem pregledu v kriminalistični umobolnici v Reggio Emilii spoznali Campola za umsko zdravega. Sodni zbor je odredil dodatno preiskavo, ki jo je poveril prof. Tuvu in prof. Bonifaciu in na osnovi katere je tudi izrekel sinočnjo razsodbo.
Včerajšnja razprava se je začela z govorom državnega tožilca dr. Brenclja, kj je na kratko obravnaval preiskavo o psihiatričnem stanju Campola, na osnovi katere bi moral sodni zbor, po njegovem mnenju, spoznati Campola za delno umsko bolnega; tožilec je zato zahteval obsodbo na 14 let in 4 mesece zapora ter na 3 leta kriminalistične umobolnice.
Zagovornik odv. Loisi je nato v
svojem govoru naglasil, da mora sodišče predvsem pomisliti, če je imel morilec namen, da umori Cavallarinovo in naglasil, da je smrt nastopila zaradi zadušitve s krvjo. Šlo naj bi torej za nenamerni u-mor in vsekakor za umor, pri katerem je treba izključiti vse obteže-valne okoliščine: obtožnica je namreč izrecno predvidevala krutost zločina kot obteževalno okoliščino. Vsekakor pa je zagovornik zahteval o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v nasprotnem primeru pa spremembo obtožnice v nenamerni umor.
Za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov se je potegoval tudi drugi zagovornik odv. Matejka, ki je poudaril možnost, da bi bil Campolo tistega večera res pri Cavallarinovi in da bi bil morilec lahko prišel šele po njegovem odhodu. Tako bi si lahko razlagali nekatere podrobnosti v prvem Campolovem priznanju; do tega priznanja pa naj bi bilo po tej odvetnikovi hipotezi lahko prišlo zaradi napetega vzdušja med zasliševanjem na tržaški kvesturi. Sicer pa se je odvetnik pridružil zahtevam svojega kolege in še dodal, da bi se, v skrajnem primeru, lahko strinjal tudi s tožilčevimi zahtevami.
Predsednik Maltese je prepustil zadnjo besedo obtožencu. »Gospod predsednik, jaz sem nedolžen!* je vzkliknil Campolo.
Ob koncu naj še povemo, da bosta zagovornika verjetno še danes vložila priziv.
Tiziana, ki jih je v tržaško glavno bolnišnico pripeljal -rešilec jugoslovanskega Rdečega križa.
Najhujše poškodbe je utrpel moški, ki je zadobil močan udarec v glavo in več udarcev v nogo in se bo moral zdraviti približno 40 dni na nevrokirurškem oddelku, nekoliko lažje poškodbe pa sta utrpeli hčerka in mati.
Je šlo za neslano šalo, ali za neuspelo drzno akcijo? To se sprašujejo agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki jim je včeraj zjutraj šofer, zaposlen pri tvrdki Tin-ti in Scopellti, prijavil krajo tovornjaka s prikolico, polno arašidov. Policija je nemudoma uvedla preiskavo in čez nekaj ur je neznanec telefoniral, da je v Barkovljah v Ul. Cerreto parkiran sumljiv tovornjak. Šlo je verjetno za neslano šalo, kajti tovornjak je bil popolnoma nepoškodovan in tudi nedotak njen.
Včeraj-danes
Gledališča

AVLIlUiU.i
Danes ob 20.30 Goldonijeva komedija «ANTIKVARJEVA DRUŽINA* v izvedbi Teatra Stabile. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti.
FESTIVAL OPERETE ROSSETTI
V soboto ob 21. uri ponovitev Lombardo - Ranzatove operete »Cin-Ci-La». Dirigent Enrico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili Maria Fausta Gallamini, Carlo Tuand, Auro-ra Banfi, Sandro Massimini, Lino Sa-vorani, Luigi Palchetti in Orazio Bobbio •
Vstopnice so na razpolago pri o-srednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372).
XV. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma
GRAD SV. JUSTA Ob 21.30: «11 eiclope* (dolgome-tražni film, Bolgarija) in «1 ma-glii della guerra* (dolgometraž-ni film, ZDA).
KINO FEN1CE
Ciklus filmov «Fantamerica». Ob 15.30 «Bill si iserive al W. VV. JA'.» (1914), igra T. Brow-ning; «11 mistero del pešce sal-tatore* (1916), igra Douglas Fairbanks; »Nomadi del Nord* (1920), igra Lon Chaney. Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. V slučaju slabega vremena bodo predstave na odprtem premeščene v kino Fcni-ce. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni.
Kino
Danes, ČETRTEK, '1 julija '
MANICA
Sonce vzide ob 5.23 in -zatone -ob-20.56. — Dolžina dneva 15.33. — Luna vzide ob 0.25 in zatone ob 12.41.
Jutri, PETEK, 8. julija,
LIZA
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 28,6 stopinje, najnižja 20,7 stopinje, ob 13.00 uri 28,6 stopinje zračni tlak 1010 mb. rahlo narašča veter 10 km na uro severozahodnik nebo 2/10 poobl^čeno, vlaga 44 od stolna, morje skoraj mirno, tempera tura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. julija 1977 je v Trstu umrlo 6 oseb.
UMRLI SO: 70-letni Francesco Can-ciani, 75-letni Olivo Perin. 81-letna Carmes Vizzi vd. Gabersi, 40-letni Claudio Stillo, 82-letna Giorgina Moro-sutti, 67-letni Ernesto Ciacchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4.
SSJ8S
BANCA D) CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A
TROT - ULICA F. FlLZI 10 -	<!5?	ei-«5<38
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 6. 7. 1977
Ameriški dolar: debeli	882,—
drobni	850,-
Funt šterling	1542.—
Švicarski frank	357.—
Francoski frank	179.—
Belgijski frank	24.-
Nemška marka	376 —
Avstrijski šiling	52,60
Kanadski dolar	810.—
Holandski florint	354.—
Danska krona	/	144,50
Švedska krona	195.—
Norveška krona	163.—
Drahma: debeli	24.30
drobni	25,-
Dinar: debeli	46,50
drobni	46,50
CIRKUS ORFE1: «11 circo delle Amaz-zoni». Dve predstavi dnevno ob 17.30 in ob 21.45 V Trstu. Naselje sv. Sergija — tel. 828228. Velik uspeh. MIRAMARSKI PARK: «Luči in zvoki* Predstavi: ob 21.30 «San u Mirama-ru» (v srbohrvaščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do gr-ljanskega portiča (ob 20.20 in 21.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka.
Ariston Poletni kino ob 21.30 «Bersa-glio di notte*. Jane Hackman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film
Migr.on 16.30 «Dalla Cina con furore*. Nazionale 16.30 «Bisturi la mafia bian-ca». E. M. Salerno, G. Ferzetti, Senta Berger. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattaciclo 16.30 «Ilsa la belva del deserto*. Jane Dame. Prepovedan mladini pod i4. letom. Barvni film. Fenicc Zaprto zaradi poletnih počitnic.
Excclsior 16.30 «Che dottoressa. ra-, jjaggi*. Bmppvedan mladini pod 14.
1 fctiirb.t Barvni film.
Eden 17.00 «Roma drogata, la polizia -non rtih intervenire*. Bud Cort, Eva Cemerys. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ritz 17.00 «11 pistolero dell'Ave Maria*. Leonard Mann, Luciana Pa-luzzi. Barvni film.
Aurora 17.00 «Le dolci zie*. F, Be-nussi, M. Merlini. Prepovedan mladini pod 18. letom.
C-apitol 16.30-18.15—20.10—22.00 «£ nata una stella*. Barbra Streisand. Cristalln «I.o stallone*. Dagmar Las-sander. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «L'avventura del Po-seidon*. Barvni film. Filodraminatico 16.00 «Rotta a tutte le esperienze*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale Zaprto zaradi poletnih počitnic. Iinpcro Zaprto zaradi poletnih počitnic. Radio Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Astra 16.30 «King Kong». Bruce Ka-bock. Belo-čmi film.
Volta (Milje) Zaprto zaradi poletnih počitnic
Šolske vesti
Šolsko skrbništvo spuroča, da so bile 2. t.m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1977-78. Lestvice bodi) na vpogled trideset dni, vsak dan od 10. do 12. ure, na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom »France Prešeren* na Vrdelski cesti 13/1.
VAŽNO OPOZORILO STARŠEM
Rok za vpis v slovenski poletni center je podaljšan do 30. julija. Starši, ki so že vložili prošnjo, naj preverijo, v kateri center so dodelili svojega otroka!
Sindikat slovenske šole
Izleti
SPDT obvešča, da je odhod avtobusa za tridnevni izlet na Triglav ob 7. uri izpred sodnije (Fnro Ulpiano).
MENJALNICA
vseh tujih valut
Razstave
Tržaški slikar Giorgio Laurentl razstavlja v tržaški občinski galeriji.
Ob izgubi drage mame Pavle izreka Blanki Frandolič in družini iskreno sožalje družina Mikolj.
0SCAR CASTELLI
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena, sinova Alberto in snaha Anita ter vnuka Alessandro in Serena.
Trst. 5. julija 1977
Fabio,
LEPA IN KORISTNA POBUDA OBČINSKE UPRAVE
Idejna osnutka načrtov za kulturni dom in kamnoseško šolo v Nabrežini
Izdelali so jih študenti arhitekture • Na vpogled bodo ob občinski vinski razstavi v Nabrežini
nji-za ar
Okoli dvajset Študentov in novih profesorjev fakultete za ar-mtekturo je v ponedeljek dopoldne v občinski sejni dvorani javno razgrnilo in obrazložilo idejne osnut-, načrtov za občinski kulturni j?rn *n folski center za kamnoseško dejavnost v Nabrežini. Zami-sol občinske uprave, da naveže stike s fakulteto za arhitekturo' z namenom, da bi se tako izognila visokim stroškom izdelave načrtov P° običajni poti, predstavlja prav naprav uvod v konkretnejšo debato 0 tem pomembnem vprašanju. Že samo dejstvo, da so se stvari premaknile z mrtve točke, nekaj no-meni. pot do uresničitve te za-misli pa bo dolga in trnova.
Po razpravi v občinskem svetu, ko se bodo stranke izjasnile o tem prašanju, in če bo zamisel ob črnske uprave prodrla, bo treba storiti prve in najtežje korake: j ati bo treba potrebna sredstva. Jasno je, da bo treba večino sreti-stev zbrati s široko in dobro zasnovano akcijo. Idejni načrti študentov fakultete za arhitekturo, katerim so ti osnutki obenem diplomska naloga, so se problema lotili z dveh plati: ali vkomponi-ted objekt v obstoječe okolje z kdaptacijo le tega, ali uporabiti Povsem novo in izvirno zamisel.
, e da bi se spuščali v natančnej-80 stilsko in oblikovno vrednotenje Prediožemh osnutkov, smemo no-Y^eti njihovo bistvo na tak način. t»re sicer za dva stilsko diametralno različna osnutka, ki obraz-IkRata programsko vsebino zasnovane zgradbe v smeri, ki je za tovrstne javne gradnje pač jasno , opredeljena. V obeh primerih na,j‘ o* bil objekt lociran ob samem Pabrežinskem glavnem trgu na mc-stu obstoječe razpadajoče zgradbe med bivšo osnovno šolo in pekar-no- Prisotni občinski svetovalci so Se — kot, je bilo tudi pričakovati kaj hitro opredelili za osnutek, ki predvideva adaptacijo obstoječe zSradbe z dodatkom (na strani Proti stari vasi) novega telesa, to ■te za naše razmere in naše kratko okolje seveda edino možna re-s'tev, ki pa naj v tem primem smži le za predlogo za popolnejšo, Primernejšo in slogovno bolj obde-latio končno rešitev. Če naj torej črtamo enega od obeh predloženih osnutkov, ki je za marsikoga morda izviren modernizem, a je v na-8em primem povsem neumesten,
bo tako treba dalje razvijati za misel prvega osnutka z naslednjo pripombo. Gradbeni odbor, ki mu bo v okviru občine poverjena skro za gradnjo, mora snovalcem načrta posredovati konkretne podatka, ki bodo osnova programske vsebine načrta, pogojenega predvsem z omejenim obsegom možne investicije. Če bo zamisel o gradnji obeh objektov (kulturnega doma in šole za kamnoseštvo sprejeta), se bosta prer' občinsko upravo posta vila vsaj dva problema. Prvič, treba bo zagotoviti kontinuiteto preboda z idejnih načrtov k vloženim, oziroma izvršnim načrtom. Treba je namreč vedeti, da so predloženi osnutki diplomska naloga študentov, ki se bodo nato razšli. Skratka, ' i eba bo dobiti zagotovilo, da se čas izdelave končnih načrtov ne bo vlekel v nedogled. Drugič treba bo zavreti tendenco snovalcev po megalomanskem načrtovanju vsebine, ki je prisotna v obeh variantah predloženih osnutkov. Zreducirati bo treba programsko vsebino in s tem tlorisno zasnovo na dejanske potrebe prebivalstva občino in črtati iz vsebine vse. kar je odvečnega. Planiranih 300 do 400 sedežev glavne dvorane po na-
šem mnenju povsem ustreza stanju in zagotavlja funkcionalnost za porast prebivalstva občme v naslednjih dvajsetih letih, ko bo objekt konstruktivno zastarel, ne bo pa tudi funkcionalno, saj se v tem času utegnejo razviti nove dejavnosti, ki morejo dobiti svoj prostor v tem domu. Ostati bo treba pri najnujnejšem (večnamenska dvorana za prireditve, za predavanja, čitalnica, sejna dvorana, klubske sobe, uradi, okrepčevalnica), da ti tako zreducirali stroške gradnje, ki se v primeru priloženih načrtov (po prosti oceni samih projektantov) suče okoli 500 milijonov lir za izgraditev zamisli v predloženih načrtih. Že to nam pove mnogo! Isto velja za kamnoseško šolo, katere lokacija je predvidena na prostoru bivšega SMAT na priti iz Nabrežine v Križ. Upamo in želimo si. da bo občinska uprava izpeljala to zamisel, katere uresničitev bi bila pomemben dogodek za vso občino.
Načrti o Kulturnem domu in centru za šolanje kamnosekov bodo razstavljeni ob priliki vinske razstave v Nabrežini 8. in 9. julija v prostorih knjižnice.
I.	Pertot
IZREDNI OBČNI ZBOR KONZORCIJA ZA INDUSTRIJSKO CONO
Odobren izvršilni načrt za napeljavo plinskega omrežja v industrijsko cono
Dela bodo veljala okrog 300 milijonov lir - Člani konzorcija pregledali in odobrili tudi splošni izvršilni načrt za gradnjo objektov primarne urbanizacije - Več skrbi za varstvo okolja
iiiMMiiiMfimMiMiHiiHitiiiiMitiMHMMiMHeiiitiHHiiitMiMimmimMHiiiMtHMMitMimiMMiiMHiMiiimiMiiiti
BENEŠKI DNEVNIK
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Nezadovoljstvo v Mažerolah zaradi načina obnove po potresu
Javna razprava o deželnem zakonu o obnovi
V organizaciji občinske manjšinske liste in farne skupnosti je bila v torek v Mažerolah razprava o de želnem zakonu št. 30/77 o popravilu po potresu poškodovanih hiš. Zakon je prisotnim vaščanom orisal deželni poslanec dr. Carlo Volpe (PSI), ki je najprej prikazal nujnost po tresno varnega popravila hiš, nakazal pomanjkljivosti prejšnjega deželnega zakona št. 17/76 ter prešel k orisu posameznih možnosti, ki jih daje novi deželni zakon. Sledila je
A	1	•- -m ur mul
IZREDEN USPEH
V TRSTU
Naselje Sv. Sergija — Telefon 828-228
DO 19. JULIJA
NAJVEČJI CIRKUS VSEH ČASOV
LIANA,NANDOiRIHALDO
PMtCNTANO
ORFEI
: '	v-
v,
a	co&J&aZt Sjietiacx>@c /ta/itkct/voAvo- da
Mfe e famOife <LcAo£ate <w mondo- ///
VSAK DAN DVE PREDSTAVI ob 17.30 in ob 21.45
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa (10. - 23.) telefon 828228 in pri OSREDNJI BI.AGA NI V PASAŽI PROT TI, telefon 36 372 in 38 547
OBIŠČITE NAJVEČJI ZOOLOŠKI VRT V EVROPI
razprava, med katero so prisotni z vprašanji in pripombami prikazali težko stanje vasi, ki je med vsemi vasmi tavorjanske občine najbolj visoko v hribih in slabo povezana z dolino.
Po t kresu je bilo tu storjenega bore malo: sredi vasi so še kupi ruševin, ljudje si skušajo sami pomagati in za silo popraviti, kar se popraviti da. V prvem trenutku so komisije celo odredile rušenje mnogih hiš, ki niso bile nepopravljivo poškodovane, poleg tega pa tudi' arhitektonsko posebej zanimive in značilne. Z nemalo truda se je to vprašanje uredilo in zdaj je v vasi skupina mladih prostovoljcev, ki o-pravlja na teh hišah najnujnejša dela. Ostaja pa še cela vrsta odprtih vprašanj. Zasilnih montažnih hišic je malo in mnogi ljudje še živijo v zasilnih barakah, ki so jih sami postavili: to velja predvsem za tiste, ki imajo polja in živino. Tudi stiki z občino in tehničnimi službami niso najboljši, zato so vas pri obnovitvenih delih in dodeljevanju prispevkov večkrat prezrli. Posebno negodovanje pa vzbuja med prebivalstvom občinski regulacijski načrt, k,i je izredno omejevalen in ne dovoljuje gradnje niti tistim redkim, ki bi bili prioravljeni z lastnimi prihranki postaviti si nov dom.
Prejšnji teden je bil v naglici sklican izredni občni zbor konzorcija za industrijsko Cono v Gorici.
Glavna točka dnevnega reda je bila razprava in odobritev generalnega načrta za izgradnjo infrastruk tur na področju industrijske cone, ki ga je pripavil inž. Graziato. Zakaj taka naglica? 30. junija je nam reč potekel skrajni rok za predložitev potrebne dokumentacije, na po dlagi katere bo dežela lahko nakazala sicer že odobreni znesek (približno 700 milijonov lir v štirih letih). Občnemu zboru pa je upravni od bor predložil v odobritev tudi izvršilni načrt za gradnjo metanskega omrežja na področju industrijske cone, za kar je predviden strošek v višini 290 milijonov lir. Kakor je znano, sega zdaj omrežje samo do Ulice della Barca, blizu lobniškega mostu. Dela za napeljavo zemeljskega plina v industrijsko cono bo opravilo najbrž mestno podjetje iz Gorice, n; pa znano, če bodo obenem uredili tudi omrežje za potre be gospodinjstva v Štandrežu.
Predsednik konzorcija Božo Gruntar je po obrazložitvi obeh načrtov, ki sta bila tudi odobrena, orisal finančno stanje konzorcija, kj zdaj lahko računa na prispevke dežele, kakor tudi na sredstva iz »goriške-ga sklada».
Kaj obsega načrt primarne urbanizacije, za kar je predviden strošek okrog 2 milijard lir? V prvi vrsti je tu gradnja cest, železniškega tira, kanalizacije, električne napeljave itd. in seveda tudi gradnja plinskega omrežja.
Konzorcij za goriško industrijsko cono. v katerem so včlanjene obči na Gorica, Sovodnje, pokrajina, trgovinska zbornica in goriška hranilnic^, je v zadnjih šestih mesecih dokazal, da je že sposoben samostojno delati za dosego ciljev, zaradi katerih je bil tudi ustanovljen. Prejšnja leta od ustanovitve dalje, je bilo njegovo delovanje le bolj na papirju, saj je vse ostalo v glavnem pri pobožnih željah, predvsem zaradi nerazpoložljivosti denarnih sredstev.
Prihajamo torej v pomembno obdobje dejavnosti konzorcija, ko se sama od selje postavljajo določena vprašanja. Tako še ni povsem jasno, če imajo domača podjetja, to je tista podjetja, ki že delujejo v goriški ali drugih občinah prednost pri naselitvi v industrijski coni. Iz dosedanje politike upravnega odbora konzorcija lahko sklepamo, da se nagiba k drugi rešitvi, to je. da bi privabili na Goriško, podjetja iz drugih, celo zelo oddaljenih krajev.
Kakor je znano, je razpoložljivost zemljišč v industrijski coni na levem bregu Soče, kjer veljajo ugodnosti goriške proste cone zelo omejena. Postavlja se zato vprašanje, kam bodo preselili tista podjetja, ki so zdaj v mestu in ki bi se morala na podlagi regulacijskega načrta izseliti. Govor je sicer o raztegnitvi industrijske cone čez Sočo, na območje občin Fara, Moš, Moraro in šlovrenc, vendar tak načrt bi lahko izvedli šele čez nekaj let.
Drugo prav tako pomembno vprašanje, ki ga ne gre zanemariti, pa je varstvo okolja. Upravni odbor konzorcija se sicer zaveda resnosti
NATEČAJ ZA PREVODE ITALIJANSKIH UČBENIKOV ZA SLOVENSKE ŠOLE
TRŽAŠKA POKRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
Štev. prot. 24/861 - 77
V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973 se opozarja
da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predrideva člen 1, odstavek »a* istega zakona razpisati natečaj za nadstn pno povišanje liceja France Prešeren na Vrdclski cesti 13-1 Trst, in sicer v smislu odstotnega nižanja in višanja na celotno domnevno ceno v znesku 172.723.000 lir, kohkor znaša izklicna vsota.
Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te uprave (Ul. Geppa 21 - Trst) do 11 ure 15. julija 1977.
Predsednik (dr. Lueio Gliersi)
Ob koncu šolskega leta in še bolj pa ob začetku se vsako leto ponovno poraja problem učbenikov in šolskih knjig. Italijanske dijake tare predvsem problem stalne menjave učbenikov kar do skrajnosti pesti družinske finance, naši i pa občutijo čisto drugačne težave,
’ in sicer pomanjkanje učbenikov.
! Dobro vem.i. da vsak učbenik s časom zastari, pojmi, dejstva in podatki postanejo v eanašnjem hitrem znanstvenem ritmu nespre jemljivi. na naših šolah pa vec | krat rabimo učbenike, ki bi zaradi svoje starosti spada'i bolj v arhive kot na šolske k'opi Sestava samostojnega nčbenika zahteva poleg strokovnosti še <> grnmno časa, honorarji pa so navadno smešno nizki. Uvajanje ju-rosloranskih knjig ;c vezano na težave, ki izhajajo iz drugačnin šolskih programov in ne navsezadnje zaradi različnega družbenega sistema, čeprav se bi to lahko premostilo. Eden izmed izhodov v tem kroničnem pomanjkanju učbenikov za slovenske šole je prevajanje Ministrstva za šolstve je z deže' nim šolskim uradom F-JK razpiralo natečaj za prevajanje sledečih knjig' »Psicologia per gli istt-luti magistrali*, M. Farne in G. Giovanclli založnik Signorelll, Milan. «Storia della letteratura lati-na per i licei classici*. Benedel.io Riposati. založnik Soc Edit. Dar-le Alighicri. Rim «Storia della let teratura groca*. R. Cantarclla. založnik Soe. Edit. Dante Alighier', Rim. »Scienza dolle finanze* N. Ardolfi. založnik Tramontana, Bres-so (MT). «Nozioni d’ d'ritto», N Ardolfi. 1.. 2. in 3. knjigo založnik Tramontana. »Tecnica Commercia-le» I/II, S. in P. Ffč in M. Fra-scarolo, založnik Edit Lattes. Trst in še učlvenik 'stih avtorjev in založnika «Tecnica dhifficio per gli istituti professionali*
Kdor bi nameraval sodelovati pri prevajanju ene ali več knjig naj pošlje v roku 90 de' na deželni Šolski urad - Trg s-v Antona 6 svoje denarne zahteve za prevode
in rok slednjih. Na ovojnico naj napiše:
BANDO TRADUZIONT N. del 1.7.1977.
Posebna komisija ki jo bo imenoval deželni šolski nadzornik bo pregledala ponudbe, ki jih bodo prejeli do 30. septembra Po predhodnem, mnenju erarialnega tehničnega urada, bodo poverili preva janje tistemu, ki je ponudil najboljše pogoje.
V	Tržiču izročili'
30.000-Ionski tanker
V	ladjedelnici Italcantieri v Tržiču so včeraj izročili naročniku južnoafriški pomorski družbi «Unicorn Lines Ltd», 30.000-tonsko ladjo «But-falo*. Tire za 13 enoto v seriji 18 enakih ladij v gradnji v tržiškem obratu. Ladio bo najela petrolejski družba Shell in bo z njo prevažala surovi petrolej na progah z Južno Afriko.
Deželni prispevki za razvoj turizma
Deželni odbor je sestavil zakonski osnutek, ki predvideva vrsto finančnih in drugih posegov za razvoj turizma v goratih predelih na še dežele. Zakon določa v ta namen 610 milijonov lir v razdobju 1977 1980, od tega pa bodo 310 milijonov potrošili že letos. S Lem denarjem nameravajo urediti gorske poti in steze, gorske koče in zavetišča ter opravljati razna vzdrževalna dela.
Na predlog pristojnega odbornika Bertolijn ,je deželni odbor nadalje nakazal 105 milijonov lir prispevka za turistične in kulturne organizacije. ki se ukvarjajo s prirejanjem raznih manifestacij kulturno turi stičnega značaja. V tem okviru bo prispevka deležna tudi zadruga «Naš Kras* na Repentabru.
tega vprašanja. Prošnje za naselitev v industrijski coni namreč ocenjujejo tudi z vidika varstva okolja.
Cela vrsta okoliščin, od katerih bomo nekatere navedli, pa ne deluje najbolj vzpodbudno. Na celotnem področju industrijske cone je sicer predviden sistem kanalizacije za odpadne vode. Ni pa znano, kam bodo te vode odtekale, saj prečišče-valna naprava na bregu Soče, ki jo namerava zgraditi goriška občina še dolgo ne bo obratovala, kakor je neuporaben kolektor na koncu Mihaelove ulice, kamor spuščajo zdaj industrijske odplake nekatera podjetja in ki deluje v bistvu kakor sifon, saj se voda porazgubi v nižje plasti.
Poleg tega pa so tu še tehnične zapreke (ali pomote). Tako izgleda, da je terminal kanalizacije industrijske cone kar precej niže od načrtovane prečiščevalne naprave. Postavlja se zato vprašanje, kolikor se seveda zadeva ne reši prej, čemu bo postaja sploh služila.
Primeri iz drugih krajev, kjer je koncentracija industrijskih podjetij zelo gosta in kjer se že kažejo posledice nesmiselnega početja z zastrupitvijo talne vode in drugih za
zdravje škodljivih pojavov, so dovolj zgovorni. Samo nekaj kilometrov niže od kraja, kjer bodo odplake odtekale v Sočo, konzorcij Cafo nam reč zajema vodo za vodovod. ..
Pogovori med SZDLS in deželnim odborom PSI
V retek popoldne se bosta v Gorici srečali deželna delegacija PSI, ki jo bo vodil deželni tajnik Gabriele Renzulli, ter delegacija republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije pod vodstvom Mitje Ribičiča. Goriškemu srečanju bodo prisostvovali tudi predstavniki posoške federacije PSI, ki bodo v pogovore vnesli specifična vprašanja, ki zadevajo politični in gospodarski položaj, zlasti še tisti aspekt teh vprašanj, ki jih ustvar ja jo osimski sporazumi.
Enodnevni obisk bo delegacija slovenske Socialistične zveze pričela v Trstu, kjer se bo zadržala ves dopoldan, popoldne pa bo pogovore nadaljevala v Gorici, kjer jih bo tudi zaključila.
OB ROBU SESTANKA (ŠESTERICE* V DESENZANU
V novi osnovni šoli v Ukvah bo mesto tudi za slovenščino
Manjšinske stranke alpskega loka niso sprejele v svojo sredo (Civilld milteleuropea >
Na ustanovnem sestanku federa cije narodnostnih manjšin v kraju DeSenzano pri Gardskem jezeru, o katerem smo poročali v včerajšnji številki našega lista, so razpravljali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Kanalski dolini. Kakor smo izvedeli, je predstavnik Slovenske skupnosti Rafko Dolhar predvsem zahteval pojasnilo predstavnika južnotirolske ljudske stranke (SVP) v zvezi z gradnjo novega poslopja osnovne šole v U-kvah v Kanalski dolini. Ta zgradba, za katero bo prispevala Avstrija (sedanja zgradba osnovne šole je zaradi posledic potresa neuporabna), naj bi po besedah darovalca služila poučevanju nemškega jezika. Ko je prišla v javnost takšna razlaga namembnosti novega poslopja, so postali Slovenci v Kanalski dolini upravičeno zaskrbljeni, ker so videli v tej odločitvi poskus germanizacije slovenskega življa, kar bi — upoštevajoč sedanje potujčevanje z italijanske strani — predstavljalo resno nevarnost za sam obstoj Slovencev v tej dolini. Predstavniki Slovenske skupnosti so od južnotirolske ljudske stranke prejeli zagotovilo, da se bodo zavzemali, da se v šolo, kjer poteka pouk v italijanščini, u
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Milin iiiiimiiMMiniii iiiii iiiitMiimiiriiiiiniiiiiM^-MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMuffiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiMiiiiiiMiiiiiiMtiiiii
ŠEST LET PO PRVE/VI JAVNEM OPOZORILU
Zaradi gradbenih špekulacij v Tržiču je preiskovalni sodnik izdal 52 pozivov
Leva občinska uprava je že naredila red v tehničnem urada Zaslišali bodo nekaj znanih politikov iz vrst stranke relativne večine
Preiskovalni sodnik v Gorici Au-gusto Marinellj je podpisal 52 pozivov, s katerimi je povabil prav toliko oseb, naj se zglasijo v njegovem uradu. Pozivi zadevajo osebe, o katerih sodijo, da so zapletene v gradbene špekulacije v občini Tr Žič. Med najbolj pomembnimi osebnostmi v tem škandalu omenjajo deželnega svetovalca Ginaldija, nekdanja župana Versaceja in Roma-nija, načelnika občinskega tehničnega urada inženirja Polona, uslužbenca tega urada Ferranteja in druge.
Škandal, o katerem je beseda, je bil prvič omenjen leta 1971, ko je socialdemokratski občinski svetovalec Mario Labile v interpelaciji na župana želel‘Izvedeti, koliko jb resnice v govoricah, da obstajajo nepravilnosti pri izdajanju gradbenih dovoljenj, odnosno pr; samih gradnjah. Kasneje je PSI zahteval sestavo občinske komisije, ki naj zadevo razčisti. Ta komisija, ki so jo tudi imenovali in v kateri so bili načelniki demokratičnih političnih skupin, je v štirih mesecih preučila 683 postopkov ter sestavila poročilo, v katerem je navedla svoja spoznanja glede delovanja občinskega tehničnega urada, gradbenih strokovnjakov in zasebnega delovanja nekaterih funkcionarjev tehničnega urada. Komisija je ugotovila, da obstajajo razlike med odobrenimi gradbenimi načrti ter njihovo izvedbo, da pri gradnji niso spoštovali navodil gradbene komisije, da so spremembe načrtov odobrili uslužbenci tehničnega urada, ugotovila je popoln nered v tehničnem uradu ter zasebne koristi nekaterih uslužbencev pri gradnjah v obsegu 22 tisoč kubičnih metrov. I
Sprva je zadevo raziskoval pretor Finazzer - Flory, pozneje pa se je vanjo vključil preiskovalni sodnik Marinelli, ki se s tem vprašanjem u-kvarja že eno leto ter bo potrebno še precej časa, preden ga bo razvozlal. Marinello si je za sodelavce zbral strokovnjake, ki bodo preučili zbrano gradivo.
Precej tega gradiva je preiskovalnemu sodniku posredovala tudi občina Tržič, ki je — odkar ima levo občinsko upravo — napravila red v tehničnem uradu. Leva občinska u-prava je namreč kaznovala z denarno globo več primerov nezakonitosti (nekateri kaznovanci so se tudi pritožili), spremenila je sestavo občinskega tehničnega urada ter tako ustvarila pogoje za njegovo pravilno poslovanje. Med -temi ukrepi je tudi odstranitev inženirja Polona s položaja vodje tehničnega urada.
Ni mogoče z gotovostjo napovedati zaključek preiskovalne faze o tem postopku, pač pa je mogoče,že sedaj napovedati, da brez obsodb ne bo šlo. Gradbene špekulacije so namreč zavzele tolikšen razmah, da bo nujno potreben kazenski poseg. To pa je tudi edini način, kako napraviti konec nepravilnostim v Tržiču, kjer so politične razmere dovoljevale, da so špekulanti «držali roko nad mestom*.
Jutri ne ho toka
Zaradi vzdrževalnih del na napravah visoke napetosti jutri med 13. in 17. uro ne bo toka na območju transformatorskih kabin v Pevmi in štmavru.
Danes začetek ustnega dela mature
Danes se začne tudi za goriške dijake višjih srednjih šol drugi del mature. Dijaki učiteljišča in klasičnega liceja opravljajo zrelostni izpit v Trstu, medtem ko bodo dijaki trgovske šole in tečaja za vrtnarice odgovarjali v Gorici. Dijaki trgovskega zavoda bodo odgovarjali na vprašanja iz slovenščine, itali-
janščine, politične ekonomije in prava. Bodoče vzgojiteljice otroških vrtcev pa bodo morale pokazati bolj splošno znanje iz predmetov, ki so jih poslušale med šolskim letom.
Novost letošnjih matur je bila predvsem v slovenskem prevodu naslovov nalog, ki ga je poslalo prosvetno ministrstvo, tako da nismo bili deležni vsakoletnih zapletljajev.
in avgust in sicer: kava: 0,720 kg za osebo, ki se jo lahko prevzame z živilskimi nakaznicami, jt 18 za goriške in sovn-denjsko občino in št. 22 za vse ostale občine:
sladkor: 4 kg na osebo, ki se ga lahko prevzame z nakaznicami št. 19 za sovodenjsko in goriško obči no in št. 23 za vse ostale občine.
V goriški in sovoder.jski občini se bo razdeljevanje pričelo 10 julija t.l.
• Goriška občina je razpisala javni natečaj za dve mesti bolničarja. Prijave sprejemajo do 2. septembra letos .informacije pa nudijo v uradu za osebje na županstvu.
Razdeljevanje kave in sladkorja
Goriška trgovinska zbornica ob vešča, da se bo pričelo 3. razde ljevanje kave in sladkorja, za , juhi,
IIIIIMMIIIHIIIHIUIMIMIIMIMflHIIIIIIIMIIMMMtim«tlWltMMIIIIMimilllllltllllMIIMMMItHI»MIIIIMmfl!MllltNMl
KJE SO MEJE PRISTOJNOSTI?
TUDI ŠTUDIJSKA KOMISIJA NI USPELA ZGLADITI SPORA
Prihodnji teden sestanek števerjanskih upraviteljev in briške gorske skupnosti •'Koprivški župan od 1. julija prepovedal vožnjo tovornjakov po turistični cesti za Preval
Spor med podjetjem Valdadige in občino Steverjan, kakor tudi drugimi krajevnimi upravami, naj b‘i poskušala zgladiti posebna studijska komisija, ki se je v torek sestala na sedežu kmetijskega nadzomištva v Gorici. Poskus se očitno ni posrečil, kajti predstavniki družbe Valdadige in tisti, ki jih podpirajo, so trmasto vztrajali pri svojem stališču.
Torkovega sestanka se je tako u-deležilo lepo število predstavnikov ustanov in združenj, ki so pri zadevi neposredno udeleženi, od zveze industrijcev, sindikatov, do funkcionarjev kmetijskega nadzomištva. števerjansko občino sta zastopala župan Klanjšček in tajnik Prinčič. Sestanka se je udeležil tudi deželni svetovalec Drago Štoka. Po čudnem naključju pa spet ni bilo predstavnikov kmečkih strokovnih organiza cij, Coldiretti in Kmečke zveze! Komisija je bila sicer sklicana zgolj z namenom, da se na širši osnovi skuša najti kompromisna rešitev za dokaj zapleteno vprašanje, ki za deva nekaj občin na Goriškem, od katerih je najbolj prizadeta prav števerjanska.
Spričo velike udeležbe, je bilo za to na sestanku slišati nič koliko mnenj, vendar se skoraj nihče, ra zen predstavnikov števerjanske ob čine in briške gorske skupnosti, ni jasno izrekel o nadaljevanju izkopavanja. Podjetje Valdadige je tu di tokrat pripeljalo svojega kmetijskega izvedenca, ki je ponovno do-kaznovai, da voda, ki se bo nabirala, ne bo povzročala škodljivih posledic na kmetijskih kulturah v bližini. Družba Valdadige oa je za celotno področje, ki ga namerava izkoriščati, pripravila celo fantastičen načrt, ki bi ga »morali* ugodno oceniti tudi ekologi in varuhi o-kolja. V opuščenem izkopu naj bi uredili obširen ribnik in poskrbeli za redno čiščenje vode. Žal niso povedali, kako bodo to s tehničnega vidika speljali, saj je znano, da je celotno področje Prevala v depresiji. {dlake, ki so ostale na kraju prejšnjega izkopa pod Vipolžami pa zgovorno dokazujejo, kako je podjetje pripravljeno skrbeti za o-kolje!
Predstavnik sindikatov Battistel-la je zagovarjal precej ozko stališče in ocenil zadevo predvsem z vidika ohranitve delovneca mesta zaposlenih delavcev v opekami v Vilešu.
Stališče števerjanske občinske u-prave sta podprla edinole predstavnik briške gorske skupnosti Iacuz in deželni svetovalec Stoka, ki je prikazal, kako je izkopavanje ilovice v nasprotju s predpisi, ki urejajo načrtovanje ii. izvajanje melioracijskih del. Prihodnji teden se bodo predstavniki števerjanske občinske uprave sestali z vodstvom briške gorske skupnosti. Treba je namreč izdelati skupno dokončno stališče. V glavnih obrisih je sicer že znano: družba Valdadige naj bi po opravljenem izkopu poskrbela, da se površine spet usposobijo za kmetijsko jizvodnjo. To je. d-' .s jašek nasuje in izravna. Prav tu pa ..e pojavlja vprašanje, če bo podjetje sploh sprejelo pogoj ali se je o predlogu pripravljeno pogojevati, saj bi taka ureditev zahteva la precejšnje izdatke.
Naj ob koncu navedemo še to, da je županova prepoved le zalegla, saj so dela že več časa ustavljena. To je torej tista ovira, k: jo podjetje kljub pomoči in vplivom raznih po litičnih in gospodarskih mogotcev ni moglo premostiti. Župan pa prepovedi ne namerava preklicati, dokler mu tega ne bo ukazala sodna oblast.
Medtem so nekaj sklepov spreje li tudi koprivški upravitelji. Od 1. julija dalje je župan prepovedal vož njo tovornjakov po turistični cesti, ki vodi na Preval, z utemeljitvijo, da je podlagi neprimerna za težka vozila.
Pred koncem tedna bodo o zadevi najbrž razpravljali v pokrajinskem vodstvu krščanske demokracije, čeprav si je ta stranka do seda., pri zadevala, da bi spor ostal kar se da prikrit in ne bi zanj izvedela širša javnost. Zato tudi popoln molk italijanskega tiska.
Včeraj-danes
iz goriskega matičnega urada
RODILI SO SE: Cristina Miatello, Gianluca Žago, Devid Humar, Vama Čebula, Elisabetta Tuniz, Erika Primavera, Viviana Mele, Francesca Zucconi, Roberto Selovin, Roberta Zotti.
UMRLI SO: 64 letni upokojenec Ernesto Devetak, 66-letna gospodi nja Adelma Delpin, 51 letni kmet Francesco Burgnich, 91-letni upokojenec Manilo Giacomo Levi Mor-terra. 90-letna redovnica Rosalia Ma rucchi.
vede tudi pouk v nemškem in slovenskem jeziku. V tem smislu se bodo pogovorili tudi z županom tega kraja.
Kakor je znano, so v Ukvah zaključili prvi enoletni tečaj slovenskega jezika za otroke osnovne šole, ki so pevečini Slovenci in ki so se v ogromnem številu udeleževali popoldanskega pouka slovenščine pri profesorju Salvatoru Venosiju. V De-senzanu sklenjeni dogovor zagotavlja boljše pogoje za nadaljevanje pouka slovenščine, kar je velikega pomena za ohranjevanje narodnostne zavesti med prebivalstvom, ki nima še priznane pravice, da bi imelo šole v materinem jeziku.
Predstavniki šestih strank narodnostnih manjšin v alpskem loku niso sprejeli v svojo sredo gibanja «civilta mitteledropea* ter tudi niso dovolili njunima predstavnikoma, Parovelu in Agnelettu, ki sta prišla v Desenzano, da bi še udeležila sestanka »šesterice*. Tako je gibanju, ki nastopa v imenu folklornih idealov rajnke Avstrije, spodletel poskus, da bi se na lahek način vključilo v priprave za volitve v evropski par-lamen ter si skušalo pridobivati glasove na škodo tistih strank, ki se na volitvah v ev-opski parlament pripravljajo v našj deželi.
Letos septembra seminar za šolnike
Kakor običajno bo tudi letos septembrski seminar slovenske kulture za slovenske šolnike iz zamejstva. Ker se bo prihodnje šolsko leto pričelo že 20. septembra, bo seminar od 11. do 18. septembra in sicer na Otočcu pri Novem mestu.
Sindikat slovenskih šolnikov naproša zainteresirane, naj se do 15. t m. prijavijo pri tajniku ali predsedniku sindikata.
Izplačevanje podpor brezposelnim
Pokrajinski urad za delo obvešča, da bo od meseca julija dalje prišlo do sprememb v izplačevanju podpore brezposelnim.
Izplačevanje bo mesečno (21. vsakega meseca) s čekom. Izjemo predstavljajo le občine Foljan, Moša in Sovodnje, kjer bodo še naprej iz-plačev ali podpore v gotovini.
Nadaljnje informacije prejmejo interesenti do 15. julija v uradih za zaposlovanje.
VOZNI RED VLAKOV
PRIHODI	IZ	TRSTA
D 1.33, L 6.17, D 6.51, L 7.13. D 7.49, D 9.34, L 11.06, D 13.05. L 13.59, D 14.43, L 15.30, E 16.38 4, L 17.52, D 18.24 1 L 18.56 J, D 20.03, L. 21.10, D 22.21, L 23.36. -ODHODI PROTI TRSTU L 0.03, L 5.45 5, L 6.20, D 7.15 1. L	7.50, D	8.20 6, D	9.10,	L	11.09,
D	13.27, L	14.02. D	16.26,	L	17.02,
L	18.26, E	19.00, L	19.51,	L	21.44,
D	22,53, E	23.02 3.
PRIHODI	IZ	MDMA
L 0.02, L	5.43 5, L 6.19,	D	7.14
L	7.47. D	8.188, D	9.09,	L	11.07,
D	13.25, L	13.57, D	16.25,	L	17.00,
L	18.23, E	18.59, L	19.49,	L	21.42,
D	22.51. E	23.00 3.
ODHODI PROTI VIDMU D 1.35, L 6.20, D 6.53, L 7.16, D 7.51, D 9.36, L 11.10. D 13.06, L 14.01, D 14.44. L 15.31, E 16.39 4«, L 17.56, D 18.25 ‘, L 19.01 J, D 20.05, L 21.11. D 22.22. L 23.37,
PRIHODI	IZ	NOVE GORICE
L 11.43, L 17.18.
ODHODI ZA NOVO GORICO L 9.50, L 15.35.
1 ne vozi ob praznikih.
J vozi od 22.5. do 6.8. in od 15.8. do 23.9. Ob sobotah ne vozi.
3	vozi ob praznikih, od 26.6. do 11.9.; ne vozi 14.8.
4	vozi na dan pred praznikom od 25.6. do 10.9.
5	vozi od 23.5. do 5.B. in od 16.8. do 23.9. Ne vozi ob sobotah in praznikih.
“ vozi od 23.5. do 6.8. in od 16.8. do 24.9.; ne vozi ob praznikih.
Kino
Corica
VERDI Zaprto zaradi dopusta.
CORSO 17.00—22.00 «Per qualche dol-laro in piu*. K. Eastvvood in L. V. Clift. Barvni fil.
MODERNISSIMO: zaprto zaradi dopusta.
CENTRALE: zaprto zaradi dopusta.
V1TTORIA: zaprto zaradi dopusta
Tržiti
PRINCIPE 18.00—22.00 »Cattivi pensie-ri». Barvni film.
EXCELSlOR 18.00—22.00 »Comune senso del pudore*. Barvni film.
Nora Corica in okolica
SOČA »Panclio Villa*, ameriški film ob 18.30 in 20.30.
S\ OBODA »Zlato za pogumne*, ameriški film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Krio ste Fantozzi?*, italijanski film ob 18.30 in 20.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna «Tavasani» Korzo I-talija 20 tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Centrale* Trg republike tel. 72341.
OB TORKOVEM DRŽAVNEM UDARU V KARAČIJU
Trideset zelo burnih let v zares revnem Pakistanu
Dežela spada v območje indijske podceline, kjer ne poznajo bogastva Notranja trenja pod vplivom tujine in spopadi s sosedi zaradi Kašmira
PD »Tabor* na Opčinah se lahko pohvali z. intenzivno dejavnostjo. V ta okvir spada tudi dejavnost mlade amaterske filmske ekipe, ki v teh dneh snema kratkometražni film »Pričakovanje*. Režijo je prevzel Marko Sosič, ki je za film napisal tudi scenarij. Na gornji sliki protagonista Gabrijela Sabadin
in Andrej Granier
Čeprav so prihajale iz Karačija vznemirljive vesti že dolgo, še posebej po zadnjih volitvah, je vest o državnem udaru v Pakistanu . vendarle marsikoga presenetila, j Nič čudnega, gre za državo z o-1 bilnimi (iO milijoni ljudi, za državo, ki je skrajno siromašna in nerazvita, za državo, kjer so posamezne sile pod tem ali onim vplivom, tako da si dežela nikakor ne more ustvariti nekega ustaljenega stanja, ko pa se za oblast po tegujejo vojska, civilni in verski krogi, vsi skupaj pa so pod krepkim tujim vplivom.
9MMtllllllMMtllttMMH^IIItvnMMMMMMMMMMMMIIMIIIIMMMMMMMMMIMIIIIMMMMMMMIMMMMMMIMMMMMMIIMMHMMHMMMlUMMMHMMIIMIMIMMMIMMMMMIMMIIMMIMIMiMIMMMIIIMMIIMMMMMIMMMMIIIIMIMIlMMIMMMIM
Novost na knjižni polici
Kuharska umetnost azijskih narodov
Če smo pred desetimi leti še iarrudi. da nimanio dovolj kuharskih knjig v slovenščini, smo do-zdaj napravili tudi v tem pogledu velik korak naprej. Te dni smo dobili celo kuharski priročnik za kitajske, indijske indonezijske tajske in japonske jedi, priročnik, ki na je napisala do-mačef strokovnjakinja Marinka Pečjak, ki v uvodni besedi sama pravi, da je vse jedi. ki jih v svoji knjigi posreduje, tudi sama preizkusila. Sicer pa je to knji ga o znameniti kitajski kuhinji, ker vse ostale azijske kuhinje izvirajo pravzaprav iz nje.
Več kot 40011 let je že stara ki-' tajska kuhinjska modrost in Kitajci pravijo, da sta na svetu samo dve kuhinji originalni, francoska in kitajska. Od teh dveh pa je poslednja boljša. Kitajski sladolcnsec je pri tem zapisal, da vsaka nova jed več prispeva k sreči človeštva kot odkritje nove zvezde. Tega spoštovanja do jedi pa primanjkuje pri nas. Zato je vsaka pobuda, da se Slovenci seznanimo s tako imenitnimi jedmi kot so aziiske, zlasti kitajske, hvalevredni.. Zato smo veseli knjige, ki nam ne posreduje samo receptov za posamezne jedi, temveč govori o kulturi azijskih narodov v prehrani, o začimbah, pripravah za jed. o
obredih pri jedi in o samih sestavinah. iz katerih pripravljajo hrano. Avtorica pravi, da so jeai pripravljene za najbolj preproste ljudi in tudi za posebne sladokusce. Največ je v knjigi kitajske kuhinje, s katero je tako. kot s kitajsko umetnostjo. Bolj ko se človek z njo ukvarja, več najde' v njej. Marinka Pečjakova se je izšolala v Honolulu in pri znamenitih kitajskiji specialistih kulinarike ter veha za pravega ambasadorja aziiske kuhinje pri nas.
Zato ne bo odveč kritična beseda, ki jo založba posreduje bralcem in ki jo je izrekel slovenski gostinski delavec Ta je zapisal, da je prepričan, da bc ta knjiga razveselila vse. ki jim pomeni hrana več kot samo sredstvo za samohranilec, pa nai bo to izkušena gospodinja, poklicni ali pa hobbp kuhar. Spoznali bomo. kako zmotno je mišljenje, da Kitajci jedo samo riž. V več tisočletjih se je kitajska kuhinja razvila na raven, ki je danes ni enake na svetu. Tako nam Pečjakova s to knjigo na enostaven in lazumljiv način uspe približati kulinariko Daljnega vzhoda. V sem 'bo tudi razumljivo, zakaj pravijo, da je kitajska kuhinja najkulturnejša kuhinja sveta.
Na filmskih platnih
Fantastika v filmih
Tržaški festival znanstvene fantastike se je M začel, letos s posebno ijogatim sporedom. Lah ko pa že zabeležimo predvajanje v navadnih kinodvoranah nekaterih filmov, ki se vključujejo v filmsko fantastiko. Eden teh je celo zmagovalec predpredlanskega tržaškega restivala. Gre za ameriško delo Saula Bassa «Phase IV* (1973). ki je v Italijo prišlo z naslovom «Fasn IV: distruzio-ne Terra*. Saul Bas^ se je prej kot režiser izkazal y dolgoletni dejavnosti avtorja naslovov za nekatere filme (Hitchcockove, Premingerjeve itd) ki so bili izdelani s posebno zadeto grafično oz. animirano tehniko. S svojim celovečernim filmom ie Bass napravil hvalevreden poskus, da razvije to tehniko v vsem filmu, ki je pa igranega tipa. V niem oa se vse komponente (od igre protagonistov preko dokumentarnih drobcev do rabe posebnih efektov) združuj* jo v dosledno formalno operacijo.
Drugi film. ki je ožje povezan z znanstven,:) fantastiko, je zopet ameriško delo. «11 cibo riegli del* (The Food of tho God.s. 1976) ima za režiserja Berta I. Gor dona, ki se je bolie izkazal v kakem prejšnjem filmu V tem je bolj zanimiv le nastop kakega starejšega igralca. Kot sta Ida Lupino in Ralph Meeker. kar povezuje film tudi z »nostalgično* smerjo sedanjega ameriškega filma. in posredno s katastrofalnim
filmom, ki je zopet varianta znanstvene fantastike.
Videli smo nato dva filma, ob katerih lahko govorimo le o fantastiki v ohlapnejšem smislu. Eden je spet ameriški. Mislimo na najmvejše delo že uveljavljenega režiserja Roberta Altma-na «3 donne* (Three Women, I. 1977), ki je komaj nastopilo na festivalu v Cannesu Kot protagonistka se vrača izvrstna igral ka, ki jo je prav Altman odkril: Shelley Duvall Skupaj z njo na vidimo drugo novo zvezdo ameriškega filma Sissy Spaček, in pa Janiče Rule. Zdi se nam, da je ta film na najboljšem Ali mam,vem nivoju in mislimo predvsem na prizor sanj proti kon cu, v katerem se realizira strem ijenje vseh Altmanovih del po »površinskem* filmu.
Drugi film je francoskega iz vora: «Pravidence» (Providence, 1977) je novo delo znanega Alaina Resnaisa, katerega protagonisti so Dirk Bogarde. Ellen Rur-styn, John Gielgud, David War-ner. Tu je odnos s klasično znanstveno fantastiko celo tesnejši, ni le v atmosferi, ampak tudi v prisotnosti pojavov, kakršen ie volkodlak.
Odlična je glasba hollywoodske-ga skladatelja Miklosa Rozse. Ves film je na odličnem nivoju. Resnais tu morda najdosledneje razvije značilnosti lastnega filma, ki stremi po skrajni razdelitvi realnosti v, drobce. S...G.
Pakistan je dežela, ki meji na Indijo, na Islamabad in na Afganistan. Spada torej v tisto indijsko podcelino, ki je znana bolj po svojem siromaštvu in prirodnih katastrofah kot pa po rezultatih in uspehih. Toda ustavimo se pri njeni novejši zgodovini.
Pakistan se je osamosvojil avgusta 1947 in sicer na osnovi verske opredelitve. Vladajoča politična stranka je bila tedaj Muslimanska liga, ki jo je vodil Mohamed Alj Džinah. Pakistan se še niti ni dodobra zavedel svoje samostojnosti, rekli bi tudi neodvisnosti, ko je bil že v vojni. Z Indijo sta se spoprijela zaradi Kašmira. Vojna se je vlekla zelo dolgo, tako da sta šele leta 1949 Indija in Pakistan sklenili nekakšen mir, bolje povedano premirje, na mejah s Kašmirjem pa so se sporadični spopadi nadaljevali. Več let je deželo vodil že omenjeni Mohamed Ali Džinah, ki pa je 1950. le ta umrl. Naslednjega leta je umri tudi njegov naslednik Ali Kan. Ker sta umrla tako vidna predstavnika političnega vodstva v deželi, je prišlo do trenj in do borbe za oblast. Muslimanska liga je že dolgo let zgubljala na svoji veljavi, na svoji popularnosti. In ko so leta 1954 razpisali parlamentarne volitve, so te prinesle muslimanski poraz, v oktobru pa so razpustili parlament, ki je pripravljal ustavo in proglašeno je bilo izredno stanje. Toda že naslednjega leta je bil parlamentarni sistem obnovljen in 1956. leta je Pakistan dobil svojo ustavo.
Dve leti pozneje, 1958 je prišlo do državnega udara. Oblast v deželi je prevzel poveljnik oboroženih sil Mohamed Aiub Kan. Vojaška oblast je razgnala stranke in jim prepovedala vsako dejavnost, hkrati pa je tudi začasno razveljavila ustavo. Aiub Kan je vse do 1962 vladal brez ustave in tega leta razglasil ustavo, toda novo, svojo ustavo.
Kot bi ne bilo dovolj teh notranjih trenj in težav, se je na meji v Kašmiru 1965 ponovno vnel ogenj. In to predvsem na tistem področju, ki ga je Pakistan več ali manj upravičeno smatral za svojega. Sredi poletja 1965 je iz bruhnila prava pravcata vojna, ki je trajala samo tri tedne, ki pa pravzaprav ni privedla do nobene rešitve.
Naslednjega t.j. 1966. leta pa so Pakistan razdelili na dvoje. Pri
Se trudimo, da ne bi vas navedli da kupite vozovnico...
*
^4
ali da bi do nje lažje prišli?
Pravijo: "Glej, koliko ljudi je pred železniškim okencem.
Pri železnici se menda kar trudijo, da bi ne mogli do vozovnice...”.
Toda smo gotovi, da ie zares tako?
Če pomislimo, da prihaja v splošnem do velike gneče na vlakih in pjed železniškimi okenci samo v nekaterih dneh v letu, je kaj lahko razumeti, da vodstvo železnic ne more povečati osebja pri železniških okencih, ki hi sluzilo dejansko le v dneh gneče, le ob teh priložnostih. Pri železnicah so skušali lo nevšečnost popraviti s tem, da so dali potnikom na voljo približno 1000 potovalnih agencij, ki so pooblaščene za prodajo vozovnic.
Koristnost tega je očitna, ker se omogoča naglica, hkrati pa je to praktično, ne da hi bile zaradi lega vozovnice dražje.
Pravijo tudi, da je gneča pred okenci le ena izmed nevšečnosti, ki jih mora prestati listi, ki se odpravlja na pot. To se pravi, da so tudi druge nevšečnosti. To drži, toda trudimo se, da hi tudi te nevšečnosti odstranili.
V dneh večjega prometa se uvajajo številni izredni vlaki. Kar brez obotavljanja izkoristile te priložnosti. Res jo. na cilj boste prišli s kako minuto zamude, toda potovali boste bolj udobno.
Ge vam je le možno si vozovnico in mesto v vlaku rezervirajte, predvsem pa pazite, da ne pridete na postajo v zadnjem trenutku.
S tem tx>sle pomagali železnicam, da bodo bolje opravljale svojo nalogo.	'
tem je imela glavno besedo med narodna arbitražna komisija. Na petost med Pakistanom in Indijo je sicer popustila, toda Kašmir je ostal še nadalje jabolko spora.
V razpoloženju notranjih trenj in splošnega nezadovoljstva smo 1969. leta prišli do usodnih dogodkov. Pakistan je bil ob svojem nastanku sestavljen iz dveh dežel, iz Zahodnega Pakistana, o katerem je še govor, ter iz njegovega vzhodnega, manjšega dela, ki je bil od glavnega Pakistana oddaljen 2 tisoč kilometrov. Ker so v vzhod nem delu Pakistana zahtevali samostojnost in so se uprli Karačiju zaradi avtoritarnega režima, korupcije in vsega drugega zla, je Aiub Kan dal ostavko in izročil oblast generalu Jahiji Kanu.
Naslednjega leta so vendarle razpisali volitve in tedaj je prišla do popolnega izraza razcepljenost ne le po »politični*, pač pa tudi po etnični oziroma regionalni »liniji*, točneje povedano po etnični pripadnosti prebivalcev obeh dežel, ki sta sestavljali tedanji skupni hkrati pa razdvojeni Pakistan. V vzhodnem Pakistanu je zmagala Avami liga s Mudžiburom Rahmanom na čelu, v zahodnem Pakistanu, torej v Pakistanu, o katerem je sedaj govor, pa je zmagala Pakistanska ljudska stranka, ki jo je vodil Zulfikar Ali Bhutto. Toda kljub političnim opredelitvam, ki so prišle jasno do izraza na volitvah, je prišlo do nesoglasij in do vojaških intervencij, do državljanske vojne in tudi do spopada med Indijo in Pakistanom, kar je izkoristil vzhodni Pakistan. ki je proglasil svojo neodvisnost. Rodila se je tedaj država — Bangladeš.
Leta 1971, ko so se razmere nekoliko unesle, je postal predsednik republike Pakistana Zulfikar Ali Bhutto. Ta je obnovil politično življenje v deželi in prekinil trinajst let trajajoče razdobje vojaške diktature. Pakistan se je sicer uveljavljal, nekateri so trdili, da se je tudi razvijal, kljub temu pa so se trenja v deželi nadaljevala, kar je prav gotovo negativno vplivalo na razvoj v deželi. Kljub vsemu pa je Ali Bhutto ostal na oblasti vse do teh dni. Res je, spomladi so v Pakistanu imeli parlamentarne volitve, za katere so o|x>zicionalci trdili, da so bile ponarejene. Posebno zveza devetih opozicionalnih strank je skušala na vsak način razveljaviti rezultate zadnjih volitev in s tem spodnesti Ali Bhutta. Pogajanja, ki so jih opozicionalci- izsiljevali, niso privedla nikamor. V noči med ponedeljkom in torkom pa je prišlo do državnega udara, ki je prekinil vsa pogajanja. Danes imamo pred seboj novo fazo v zgodovini te a-zijske dežele.
Iz umetnostnih galerij
ČETRTEK, 7. JULIJA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Jazzovski koncert
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.15	Ferdinando Fernandel - Na poročno noč
19.05	Tehnika 2000
19.20	Rin Tin Tinove prigode
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	TARANTINELLA
Z današnjim dr.em se začenja serija šestih nadaljevanj o neapeljskih tradicijah Program je nripravila skupina tipičnih Neapeljča-nav, pa tudi interpreti so sami Neapeljčani med katerimi je treba navesti pred vsem znanega odrskega mojstra Nina Tar.nta s katerim nastopajo še njegov brat Carlo, nadalje Dolores Palumbo in Miranda Martino, ki je sicer po rodu h Emilije, ki pa živ; v Nea-jalju in se je povsem vživela v nov ambient.
21.55	ODPRTA ŠKATLA
Rubrika dogodkov, mnenj in osebnosti
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremen ska slika
Pr* grami pristopanja k TV Državna zveza za trgovske in turistične dejavnosti. Cene naraščajo.
Je to krivda trgovcev?
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Lepa Italija pokaži svojo vljudnost
Italijanske narodne pesmi
13.45	Programi pristopanja k TV
18.15	Brancatijev profil
18.45	lz parlamenta - DNEVNIK 2 Šport
19.00	LA DONNA Di FIORI Scenarij sta napisala Mario
/ Casacci in Alberto Ciam bricco. Režijo pa ie prevzel Anton Giulio Maiano.
Gre za detektivko, v kateri nosi glavno vlogo poročnik Sheridan. Ta ie pravkar zaključil igro s svojo žaro čenko in si je hotel privoščit; nekaj dopusta, ko ga neradoma pokličejo iz policijske centrale in mu povedo, da ie bi! izvršen umor. V Laketovvnu. malem kalifornijskem meste cu, so našli mrtvega bogatega lastnika nepremičnin... Vre menska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	SUPERGULPi. risani filmi
21.45	DA'. NE. ZAKAJ UGRABITVE — SPIRALA STRAHU
Kaj je ugrabitev, kako pride do ugrabitve, kako deluje tako imenovana delni ška družba za ugrabitve'.' Na ta in še na številna druga vprašanja, ki si jih postavlja poprečen človek, bo skušala odgovoriti filmska raziskava, ki jo je pripravil režiser Roberto Ma-lenotti, sin filmskega pro docenta Malenottija, ki so ga pred letom dni ugrabili v Toskani in o katerem se doslej ni več zvedelo, pa čeprav so sorodniki ob času izplačali ugrabiteljem zahtevano vspto.
22.00	Politična tribuna
22.30	SPOLETO. O ČARA...
Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.00	Obzornik
19.15	PUSTOLOVCI, serijski film
19.45	MODRI PLAŠČEK
Da ne bo nesporazuma-Modri plašček je imel dekliča. ki živi dandanes tam nekje na robu mesta. Ni le sama — osahujena je, saj je tako težko najti pravega prijatelja za igro in za spoznavanje sveta, ki obkroža mlade. Toda vsak o-trok ima na široko odprte oči in »razširjeno* srce, zato hitro najde sorodne mla de duše, ki žele pregnati osamljenost in ji pomagati. Z združenimi močmi se spopadejo z velikimi in majh n im. skrivnostmi življenja. Zagrebška barvna serija obsege 13 nadaljevanj. Poslednja bo na vrsti šele 29. septembra.
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	PRIJATELJI IN SOSEDJE, dramska nanizanka Prijatelji in sosedje je barvna nanizanka danske TV V malo manj kot polurnih oddajah nastopajo stanovalci «Hiše v Christir.nshavnu» in tudi nekateri drugi ljudje. torej prijatelji in sosedje. Hiša ie nekakšno središče teh nolurnih humorističnih oddaj. Problemi, s katerimi se junak: srečujejo, so preprosti majhni ljudje s človeškimi slabostmi pa tudi vrlinami, ki ob pravem času dosezajo primerne učinke. Karakterji so izbrani raznoliko, tako da nudijo ustvarjalcem vse možnosti humornih interpretacij. Marsikaj je tipično danskega, večina situacij pa nudi možnost identifikacije tudi slovenskemu gle dalcu
21.30	SVET 1900 - 1939, domumen-tarna oddaja
22.30	Jazz na ekranu: Kvartet
23.00	DNEVNIK
Koper
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	DOLINA RDEČIH SENC film
22.55	IZSELJENIŠKI PIK NIK, dokumentarna oddaja
23.15	Večer z veselimi »Roma gnoli* - Glasbena oddaja
Zagreb
19.05- TV koledar
20.30	DNEVNIK
21.00	KOLESARJI — celovečerni film
22.35	SVET 1900 1939, .dokumentarna oddaja
23.55	Partizanska rapsodija
Švica
15.00	Kolesarske dime: TOUR DE FRANCE
20.45	Srečanja:
Carlo Giulio Argon
21.15	JODY, TV film
22.00	Reporter
23.00	ELEONORA IN MARLAN-NA. nadaljevanka
Kolektivna v Cartesiusu
Gilerija Cartesius ob ljudskem vrtu zaključuje svojo letošnjo se zono z razstavo grafičnih del nekaterih pomembnih italijanskih likovnikov kot so Bat. ki je razstavil ujedenko svojih nadutih generalov, Carmossi, ki. je dal na ogled svoje akrobate. Piaceit, ki ie razstavil svojega predmestnega histeričnega demagoga, abstraktni Scanavino, kj ie razsta vil svojo črnilo, končno ie tv Tr žačanka Ossieva. ki je dala na ogled svoje leteče čarovnice in prav tako Tržačan Righi ki je razobesil svojo zanimivi, barvno litografijo. ■
Mirno ie zanimive razstave pa je težišča dejavnosti galerije Cartesius tudi prkaz pravkar izisle mape s tremi še neobjavljenimi pesmimi priletnega pesnika Bia gia Marina v (jradefkem narečju in ; likovnim tolmačenjem teh s tremi odličnimi večbarvnimi akvatintami. ki so plod dela znanega tržaškega arhitekta. kipar ja. slikarja in grafika Antonia Guaccia.
Vsestransko z neugnano silo ustvarjajoči Guacci se nam o teh Ustij ponovno predstavlja kol mojster strokovnih prijemov in dognanega čustvenega dojemanja narečnih pesmi. Kot je pesnikova narečna besedna igra are kipevajoča nežne liričnostj v opisu deklet in drugega, prav z e-nakim občutjem ji v barvah in obliki sledi Guacci. ki vzbuja pesmi enakovredne občutke, pa čeprav aaje obrazom in okolju bolj geometrične oblike
To je že tretja mapa grafične zbirke uTestimonio*. ki jo ureja Rino Sanoiglio. 75 izvodov, kolikor so jih napravili, pa je ročno natisnil Valentino Ponle na stro ju galerne Cartesius
IMMMMMHMMItlMIIMMIMIMMMMMIIIMMMM MIMI IIMIIIHIII MM Mili IIIMMIHIIIMIIIIMIMMIIMMMMMMMMMMI MIIMl MIMMMMMMMMMMIHMIMIMMMIIIIMMIMMHMIMnMMIMI
TRST A
7.00	, 9.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro:
8.05	in 9.05 Glasba in kramljanje;
9.40	Koncert: 10.05 in 11.35 Pred-poldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Kulturna beležnica; 14.05 Mladina v zrcalu časa;
15.35	Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Program za najmlajše;
17.05	Tenorist Anton Dermota ob spremljali Hilde Dermota; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Slovensko povojno pripovedništvo; 18.20 Primorska poje li.
KOPER
8.30,	10.30, 12.30, 13.30, 17.00,
18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 9.15 Elisabettine zgodbe; 10.30 Pismo iz. . . .; 11.00 Z nami je; 11.15 Poje Boba Stefanovič; 11.30 Program za lepo poletje; 12 05 Glasba po željali; 14.00 Pod vedrim nebom; 14.10 Vrstijo se plošče; 14.35 Knjižne novosti: 14.40 Mini juke-box;
15.00	Operne skladbe; 16.00 Ansambel Linder; 16.45 Italijanski pevski zbori; 17.40 Zabavna glasba in obvestila; 18.00 »Kruh in sol*;
19.00	Glasba po željah; 19.35 «Na-*a pomlad*, zaključni koncert; :(i.(X) Prenos RL; 20.30 Lahka zlasba; 21.00 Glasbena fantazija;
12.00	Skladbe slovenskih avtorjev.
RADIO 1
/.00. 8.00. 13.00, 15.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Jutranje kro
like; 8.50 Klasična glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Strnjena opera: i-eoncavallovi «Pagliacci»:	12.05
Glasba in beseda; 12.30 Realnost, nformacije in komentarji; 13.30
Glasba.z. Donatello Moretti; 15.05 Gustav Mahler; 16.15 E...state con noi; 18.05 Pisan glasbeni spored;
19.20	Večerni program; 20.15 Jazz;
21.35	Posamezne dežele: Lombardija; 22.05 Brahmsove simfonije.
RADIO 2
7.30,	8.30, 10.00. 13.30, 15.30,
19.30	Poročila; 8.45 Prvi in poslednji; 9.32 Beethovnovo življenje; 10.12 Počitniški program; 11.32 Počitnice v glasbi; 13.40 Najbolj znane arije; 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna oddaja GR 2; 18.54 Radiodiscoteca; 19.50 Supersonic; 21.20 Radijski oder.
SLOVENIJA
7.30,	8.00, 10.00. 13.00. 14.00, 16.00,
20.00	Poročila: 6.15 Danes za vas;
7.20	Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Na današnji dan;
8.30	Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10-.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Počitniški poz dravi; 10.40 Majhni vokalni ansambli; 12.03 Uganite, pa vam zaigramo; 13.10 Zvoki znanih me lodij; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam. . .;
15.05	Stari skladatelji; 15.40 Mehurčki; 10.30 Melodije in ritmi;
17.00	«Vrtiljak»; 18.00 Studio; 19.05 Iz. repertoarja Glavak in Merlaka; 20.35 Lahko noč, otroci!;
21.00	Večer domačih pesmi; 22.00 Ob 100-letnici rojstva A.M. Remi zova; 22.40 I^epe melodije: 23.20 Iz literature za dva klavirja; 0.05 T. Ix>renčič; Pesmi; 0.15 Paleta popevk.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) - Skušajte ublažiti ton neke polemike. Odločnost prijatelja vas bo rešila iz zagate. 1
BIK (od 21.4. do 20.5.) — Postopno bo praktična korist neke pobude vendarle prišla do izraza. Znati je treba tudi poslušati.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) -Če nočete zabresti v težave, bodite nekoliko bolj previdni. Potrebni ste počitka.
RAK (od 22.6. do 22.7.) - Z veliko previdnostjo in dobro voljo boste težaven položaj utrdili. Veliko uspehov bo v ljubezni in javnem življenju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) — Ne-
Horoskop
katere vase |x»siovne zadeve šepajo. Morda bi znali doživeti tudi majhen polom. Pa ne bo hudo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) — Odpovejte se mikavnim poslom, ki so za vas prezahtevni. V družini boste preprečili spor. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
—	Vaš čut odgovornosti vas bo navedel na primerno reakcijo. Od drugih ne zahtevajte preveč.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
—	Primorani boste braniti svoje interese. Srečen dan za ljubitelje umetnosti.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) — Pogoste spremembe v razpoloženju bi utegnile škoditi vaše-mu ugledu. Prehodna napetost v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) -Ne spravljajte se v nevarnost brez potrebe. Upoštevajte občutljivost osebe, ki jo imate radi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) -Ne opuščajte stare že izbojene poti, da bi ubrali novo. Bodite bolj potrpežljivi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) — Nova poznanstva se bodo izkazala za koristna. Ognite se vsakršni di-' skusiji z nadrejenimi.
kolesarstvo
«T0UR DE FRANCE*
Za končno zmago še več favoritov
Včeraj so kolesarji počivali - Danes Bordeaux - Limoges, 225,5 km
BORDEAUX, 6. — Na mednarodni kolesarski dirki po Franciji, so danes kolesarji počivali. Doslej so Prevozili le pet etap, ki pa so bile se kar zahtevne. Presenetljivo je na v™u skupne lestvice 22-letni zahodni Nemec Dietrich Thurau, ki je Prešel v vodstvo v predetapi in ga Povečal na 58” v včerajšnji etapi na kronometer.
O presenečenju ne moremo govo-mtj, saj so ga strokovnjaki prište-vali v ožji krog favoritov. Kar predeča, je njegova taktična zrelost, aaj kolesari, kakor da bi bil že ve-“?ran- Res je, da je bilo na sporedu komaj pet etap in kolesarje ča-*a še najtežji del Toura, vendar Pd moral končni zmagovalec še obračunati s presenetljivim zahodnim Nemcem.
Eddy Merckx je v teh prvih etapah pokazal dobro formo. Čeprav niu ni uspelo zmagati v etapi na kronometer, kjer je bil svoj čas pra-vj mojster, ga lahko še imamo kot glavnega favorita letošnje dirke.
Tudi Francoz Bernard Thevenet lahko še poseže po končni zmagi. Ta kolesar bo prišel do izraza predvsem v alpskih etapah, kjer ima največ možnosti, da nadoknadi zaostanek. Poleg njega pa ne smemo Pozabiti lanskega zmagovalca, Belgijca Van Impeja in Nizozemca Kui-Pfrja, ki sta peti oziroma osmi na skupni lestvici.
Jutri bo na sporedu lažja etapa, preostalih kolesarjev se bo pomenilo na 225,5 km dolgi progi od Bor-deauxa do Limogesa.
Nova italijanska športna stava
RIM, 6. — Priljubljeni italijanski ♦Totocalcio* bo verjetno že prihodnje poletje dobil novega zaveznika.
ho tako imenovani «Totosport». strokovnjaki namreč menijo, da «To-joealcio* sam ne more kriti v zadostni meri vseh stroškov italijanske športne bilance. Zato je nastala ta nova pobuda, ki bo delovala v poletnih mesecih, ko je nogomet ' no prvenstvo že zdavnaj zaključeno. Na račun katere športne panoge bodo Italijani trošili svoj denar? Pa n°ge bodo najrazličnejše: od vater-P°la in motociklizma, pa vse do Avtomobilizma in kolesarstva. Od naša do časa bo na vrsti tudi jadranje in tuja nogometna, prvenstva. '■'ONI predvideva? da bo cTotosport* navrgel tedensko kar 30(1, milijonov ur. Način igranja bo v glavnem e-nak kot pri «Tot.ocalciu». Zaradi razvejanosti športnih • .nog, pa bi ga morali raje prekrstiti v «Tuttosport».
V drugem polfinalnem dvoboju, ki se odvija v Ženevi, torej par kilometrov od Eviana, kjer igrata ostala dva kandidata, sta Spasskj in Por-tish po miroljubnem poteku remizirala svojo prvo partijo. Naj omenimo, da igra sovjetski velemojster brez sekundanta, saj meni, da njegova žena najbolje opravlja to funkcijo.
Tudi druga partija polfinalnega dvoboja, se je zaključila z remijem.
* # * #
Omenili bi še. da je svetovni prvak Anatolij Karpov v 5. kolu mednarodnega turnirja v počastitev 00 letnice oktobrske revolucije doživel že svoj drugi poraz na tem turnirju. V partiji z rojakom velemojstrom Beljavskim je prekoračil čas za razmišljanje ter tako izgubil partijo. Karpov je tako obstal na spodnjem delu lestvice, medtem ko je na zadnjem mestu obtičal italijanski velemojster Sergio Mariotti, ki pa je odigral nekaj dobrih partij.
D. J.
V rokometu in košarki v Nabrežini
Mednarodni turnir ŠK Internazionale
V petek, soboto in nedelje bo v Nabrežini več madnarodnih športnih turnirjev, ki jih organizira ŠK Internazionale iz Nabrežine.
Razpored posameznih tekem bo tak:
8.	julija:
17.30:	1.	polfinale	žen.	rokometa
18.15:	2.	polfinale	žen.	rokometa
19.00:	1.	polfinale	moš.	rokometa
20.15:	2.	polfinale	moš.	rokometa
9.	julija:
15.30: 1. polfinale košarke 16.30: 2. polfinale košarke 17.30: mali finale žen. rokometa 18.15: veliki finale žen. rokometa 19.00: mali finale moš. rokometa 20.15: veliki finale moškega rokometa
Sledi nagrajevanje rokometa
10.	julija:
10.00: mali finale košarke 11.00: veliki finale košarke Sledi nagrajevanje košarke
ŠD Breg vabi vse svoje aktivne nogometaše. odbojkar je in košarkarje na
ZAKLJUČNO VEČERJO
ki bo v gostilni Tul. v Mač-koljah, danes, 7. julija, ob 20.30
Vabljeni so tudt starši nastopajočih.
ATLETIKA
PO NOVEM SVETOVNEM REKORDU 253 CM
18-LETNI VLADIMIR JAŠČENK0 JE IZREDNO NADARJEN SKAKALEC
Njegov napredek je bil izreden, njegova kariera pa bliskovita
Po atletskem troboju med Ital.-jo, Anglijo in ZDA. .le takratni sveto*ni prvak v skoku v višino, Američan Dwight Stones, izjavil, da je v skrbeh za svoj svetovni rekord: Sovjet Grigorijev skače iz redno dobro v letošnji sezoni, olimpijski prvak Wszola ,ie že večkrat naskočil svetovni rekord in ga :e za malo zgrešil, poleg tega pa se je letos izkazal še nizki Jacobs, zaradi česar je Stones pričakoval, da bo kdo od teh skakalcev rekord izboljšal.
Gotovo pa ni računal, da bo to uspelo še skoraj neznanemu Vla-dimiru Jaščenku. Slednji je v letošnji sezoni preskočil «le» 2,27 cm, zaradi česar ni nihče pričakoval tako vidnega napredka tega komaj 18-letnega Sovjeta.
Jaščenko se je rodil 12. januar ja 1959 v Zaporožju. Ko mu je bilo komaj 13 let, je vstopil v vrste kijc.vskega kluba Avangard, kamor ga je pritegnil Vasilij Ivanovič Telegin, potem ko ga je vi-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiKiiiiiMiiiiiiiiMiitMiimiiiiiiiiinHiiiiiiiiiimiiiiiHiiiHiiiHimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
OBRAČUN ZADNJEGA GOSTOVANJA
Na turneji po Juž. Ameriki je Jugoslavija zadovoljila
Remi, zmaga ia tesea poraz je izkupiček, ki vliva Jugoslovanom upanje na boljše čase v njihovem nogometu
V POLFINALU ZA SP
Korčnoj vodi z 2:0
že uvodno kolo polfinalnih šahovskih dvobojev za svetovno prvenstvo le prineslo prvo odločitev. Korčnoj le v prekinjeni prvi partiji dvoboja v zelo borbeni tekmi izkoristil prednost belih figur in v končnici strl °opor nasprotnika.
V drugi (prekinjeni) partiji je Korčnoj v 64. potezi strl odpor svo-le?a nasprotnika in vodi sedaj kar * 2:0.
že pred začetkom dvoboja, so nastali hudi ^diplomatski* spori, za-raui katerih je bil že ves dvoboj J. nevarnosti. Sovjetska delegacija, "■ spremlja Polugajevskega in jo vodi podpredsednik sovjetske šahov-ske federacije Baturinski in katero le sestavljata sekundanta Zajcev in "agirov, je od sodnikov dvoboja zahtevala, naj Korčnoj igra brez zastavice na mizi. Po dolgih pogajanjih ?e je stvar na srečo pozitivno uredijo’ dejstvo pa je, da sovjetski «u-P°fnik» igra brez sporne zastavice.
Reprezentanca Jugoslavije se je po petnajstih dneh naporne turneje poslovila od Južne Amerike. Gostovanje mladih in še neizkušenih nogometašev je bilo pozitivno in to v vsakem pogledu. V prid temu govorijo rezultati: 0:0 v tekmi z Brazilijo, 1:0 proti selekciji mesta Bra-silie in končno zadnji poraz z 1:0 v srečanju z Argentino jasno pričajo, da se v reprezentančnih krogih nekaj prenavlja.
Bo to prelomnica v zgodovini jugoslovanskega nogometa
Mimo vseh ugibanj pa ostaja dejstvo, da so «momci» trenerja Valo-ka zapustili povsod dober vtis. Selektor pa vsekakor ni' mogel preko nekaterih ključnih igralcev «stare» reprezentance. - Katalinič; Mužinič, Petrovič, Žungul in Šurjak so bili poklicani, da s svojo izkušenostjo na mednarodni ravni botrujejo ognjenemu krstu mladih igralcev in jih taktično pravilno usmerjajo.
Poskusna reprezentančna vrsta se je najprej spopadla z Brazilijo in v navdušujoči tekmi dokazala, da bi z nekaj več športne sreče lahko odnesla edioten izkupiček.
Nato je Jugoslavija premagala mestno selekcijo Brasilie z golom Za višiča in potrdila, da so stare hibe, ki so posledica določenega načina igranja, delno že odpravljene. Novi ljudje predpostavljajo pač nov način igre.
Argentina je bila že od vsega začetka najavljena kot trd oreh. Negotov sodpik. ki je v 32. min. dosodil dvomljivo enajstmetrovko v korist Argentine, pa je zapečatil u-sorio Jugoslovanov, katerim kljub o-čitni terenski premoči v zadnjem delu igre, ni uspelo remizirati.
Ob koncu turneje je vodstvo reprezentance odklonilo vabilo perujske nogometne zveze, da bi Jugoslavija odigrala tekmo še s Perujem. Povratek domov je bil najbrž težko pričakovan. Mogoče je sedaj pri hodnost za jugoslovansko reprezentanco nekoliko bolj rožnata.
NAJMLAJŠI
Koper — Primorje 3:2 (0:1)
PRIMORJE: Toma, Racman (Me den), Olivetti, E. Fonda, Tafuro,
D. Fonda, Del Bello, Huez, Košuta, Miljkovič in Lovrečič.
Strelca za Primorje: Del Bello in Košuta.
V	nedeljo so najmlajši predstavni ki Primorja v Kopru v prijateljski tekmi proti domači ekipi izgubili s 3:2. Tekma je bila zelo zanimiva, saj sta obe ekipi zaigrali zelo odprto, ne glede na rezultat, tako da je bila igra zelo privlačna. Prose-čani so zaigrali zelo dobro in to predvsem v prvem polčasu ko so vodili z 1:0 in so zadeli tudi kar dve prečki. Domačini so izkoristili svojo terensko premoč šele v drugem delu igre in v zadnjih 15 minutah tekme.
Ko je bilo stanje na 2:1 za Primorje so Koprčani najprej izenačili, nato pa .še dali odločilni gol.
V	vrstah Primorja so vsi nogometaši vredni pohvale.
H. V.
ODBOJKA
MOŠKI ODBOJKARSKI REVIVAL 77
Kras — Breg	3:2
(7:15, 15:5, 15:8, 15:8, 10:15)
KRAS: Bitežnik. J. Budin, Kobal. Bruno in Ljubo Milič, Škrk, Boris, Vojko in Zvonko Simoneta.
BREG: Marc, Dirito, Veljak, Žerjal, Race. Jagodic, Dabian, Viliani, Salič in Rurina.
SODNIK: Furlanič.
V srečanju, kj je dejansko odločalo o drugem mestu na končni lestvici, je šesterka Krasa v torek v Dolini ohranila svojo napremagli-vost, do odločilnega spopada za na slov prvaka pa bo prišlo drevi, ko bosta Bor in Kras preizkusila svoje moči Na papirju je favorit Bor, vendar pa solidna Krasova vrsta ne bo kar tako prodala svoje kože in bo do kraja izkoristila vse svoje možnosti.
Breg je v torek nastopil v okrnjeno postavo zaradi odsotnosti Jurki-ča. kljub temu pa je šesterka zaigrala zelo živahno in učinkovito ter je večkrat spravila v težavo Krasovo obrambo. Krašovci pa so stopili na
igrišče s svojo potencialno najboljšo postavo in so v prvem setu zaigrali nezbrano in negotovo, nakar so odločno prevzeli vajeti igre v svoje roke in tudi zasluženo osvo jili tri zaporedne sete. V zadnjem nizu je Kras poslal na igrišče vse svoje rezervne igralce, kar so domačini izkoristili in izbojevali čast-nejši poraz.
-bs
V nadaljevanju moškega odbojkarskega revivala se bosta drevi ob 20.30 spoprijeli na stadionu «1 maj* šesterki Bora in Krasa v srečanju, ki bo določilo letošnjega zmagovalca tega rekreacijskega tekmovanja.
ODBOJKA
JUGOSLAVfJA ODLIČNA TRETJA
Na velikem medna! odnem odbojkarskem turnirju mladinskih reprezentanc na Madžarskem za «Pokal Gečej* so Jugoslovani o-svojili odlično tretje mesto. V nrvi izločilni skupini so obtičali na drugem mestu, za odličnimi odbojkar ji SZ. Premagali so namreč Romunijo; Bolgarijo in ZTE ter iz gubili samo z zastopniki SZ. V skleonem srečanju za tretje mesen pa so splavi* nrepnčljivo premagali vrstnike NDR s 3:0. To je morda najboljši dokaz, da imajo sedaj Jugoslovani izredno dobro mladinsko reprezentanco ki povsem upravičeno lahko računa na visoko uvrstitev na letošnjem EP, ki bo prihodnji mesec v Franciji. Na turnirju v Zalaegerszegu so «plavi» pustili za seboj nekatere izbrane vrste, ki nekaj pomenijo v mednarodni areni tudi v tej konkurenci, kot so: NDR Bolgarija, Romunija. Madžarska in Nizozemska. Pred njimi, pa sta bili samo SZ in Poljska, to je dve svetovij odbojkarski velesili. S Poljaki at-Jugoslovani niso srečali in tako :o se morali zadovoljiti samo z enim porazom s tretjim mestom. V ne-.posrednem obračunu pa bi po vsej vertnosti Jugoslovani zmagali tudi s Poljaki.
del na nekem šolskem prvenstvu. Od tedaj je vedno treniral pod vodstvom Telegina, ki je takoi spoznal, da ima pred seboj izredno nadarjenega atleta. Kmalu se je zanj pozanimal specializiram trener sovjetskih skakalcev Vladimir Mihajlovič Dačkov, 1:1 ga ie večkrat povabil na skupne treninge najboljših mladih skakalcev. Za čei je tekmovati s svojimi vrstniki in se je vsakokrat izkazal.
Na zimskem mladinskem prveo stvu SZ je zmagal s skokom 2,13 m. Dne 25. februarja je v vzhodnem Berlinu, v okviru atletskega mladinskega dvoboja med NDR m SZ preskočil 2.26 m naskočil in za malo zgrešil celo 2,29 m.
Kariera Vladimira Jaščenka je zelo blisKovita: leta 1975 je preskočil 2,12 m. leta 1976 2,22 m,, pred nekaj dnevi pa 2,33 m. Poprečni napredek je bil tako kar 19 cm na leto!
Mladi skakalec je še zelo ne izkušpn; zelo je živčen, kar se mu posebno pozna pri zaletu. Na treningih skače mnogo bolje, kot pa na uradnih tekmovanjih. Dejstvo pa je. da je vse najboljše rezultate dosegel prav na važnih mednarodnih tekmovanjih zaradi česar lahko pričakujemo, da bo kmam spet izboljšal svoj svetovni rekord Zgocovina svetovnega rekorda (v zadnjih 4h letih):
2.09 Melvin Walker (ZDA)
12.7.1937 Malmoe
2.11	Lestev Steers (ZDA)
17.6.1941 Los Angeles
2.12	Walter Davis (ZDA)
27.6.1953' Dayton (Ohio)
2.15	Charles Dumas (ZDA)
29.6.1965 Los Aneeles
2.16	Jurij Stepanov (SZ)
13.7.1957 Leningrad
2.17	John Thomas (ZDA)
30 4.1960 Philadelphia
2.17	John Thomas (ZDA)
21.5.1960	Cambridge (Mass.)
2.18	John Thomas (ZDA'
24.6.1960	Bakersfield (Kal.)
2.22	John Thomas (ZDA)
I.	7.1900 Palo Alto (Kal.)
2.23	Valerij Brumel (SZ) •
18.6.1961	Moskva
2.24	Valerij Brumel (SZ)
16.7.1961	Moskva
2.25	Valerij Brumel (SZ)
31.8.1961	Sofija
2 26 Valerii Brumel (SZ)
22.7.1962	Palo Alto (Kal.)
2.27	Valerii Brumel (SZ)
29.9.1962	Moskva
2.28	Valerij Brumel (SZ)
27.7.1963	Moskva
2.-2!)'Patrick Matzdorf (ZDA)
3.7.1971 Berkeley
2.30	Dvvight Stones (ZDA)
II.	7.1973 Miinchen
2.31	Dwight Stones (ZDA)
6.6.1976	Philadelphia
2.32	Dvvight Stones (ZDA)
4.8. 1976 PhJadelphia
2.33	Vladimir Jaščenko (SZ)
4.7.1977	Richmond
Miting v Milanu
Tudi letošnji veliki atletski miting v Milanu, imenovan «Nottuma», je navrgel nekaj odličnih rezultatov in pritegnil številne gledalce. Italijanski sprinter Pietro Mennea je pretekel 200 m v odličnem času 20” 11, kar je seve la nov državni rekord in osmi najboljši čas v zgodovini a-tletike na tej progi. Poleg časa ve lja poudariti, da je ta atlet iz Bar lette premagal tekače kot so Quar rie, VVilliams in R:ddick.
Na isti p“ogi je (letos izredno do bra) Rita Bottiglieri spet popravila lastni najboljši čas in sedaj je novi rekord 23"38. Kernjec Kimombwa je dokazal, da po novem rekordu v Helsinkih na 10 km trenutno je najboljši dolgoprogaš na svetu, saj je pre pričljivo dobil tek na 5000 m z odlič nim časom 13’21”9. Zelo dober je bil spet Zarcone, ki je premagal ro jaka Favo. V moški konkurenci bi omenili tudi zmago - Puljčana Milovana Sav:ča, kateremu so namerili čas na 800 m 146"6. Visoki Savič postaja vse boljši tudi v mednarodni areni in teče taktično veliko bolj
zrelo kot lansko leto. To pot mu je gledal v hrbet tudi Jamajčan New man, Kenijec Kipkurgat in spet tudi Italijan Grippo. Sol dni sta bili tudi Onga.jeva v teku na 100 m z ovirami ter Simeonijeva v skoku v višino s 188 cm. Italijanska rekorderka je premagala Btillovo (Kanada), Hurtleyev^ (ZDA), Francozinjo Debourse in to pot slabo Ro munko Popavo, ki je bila šele šesta, in je preskočila letvico na višini 180 cm.
Iz planinskega sveta
PO DR NA 5.000 M V TURKUJU
Fava lastnik vseh državnih rekordov na dolgih progah
TURKU,- 6. — Na mednarodnem atletskem tekmovanju, ki je bilo v finskem mestecu Turku, je italijanski dolgoprogaš Franco Fava izboljšal državni rekord na 5.000 m s časom 13’21”96. Tako je Fava postal lastnik vseh * italijanskih rekordov na dolgih progah, od 3.000 m pa do 15.000 m.
STOCKHOLM, 6. — Na mednarodni atletski prireditvi, kjer je DicK Quax izboljšal svetovni rekord na
5.000	m, so dosegli še nekatere dobre rezultate. Na 3.000 m zapreke je Karst (ZRN) dosegel 8’14”05, v metu diska pa je Wilkins (ZDA) zabeležil 65,98 m, pred rojakom Po-vvellom s 65,08 m. Dvvight Stones je preskočil 2,28 m in skušal izboljšati svetovni rekord, kar pa mu ni uspelo.
VATERPOLO
RIM, 6. — V mednai-odni prijateljski tekmi v vaterpolu, je reprezentanca Italije premagala Kubo z rezultatom 8:7.
TRIDNEVNI IZLET SPDT NA TRIGLAV
V petek zjutraj se bo skupina tržaških planincev, od katerih je dobra polovica višješolske mladine, odpravild na tridnevno turo na Tri glav. Zbirališče bo ob 7. uri pred sodnijo (Foro Ul/riano), od koder jih bo avtobus popeljal čez Pokljuko do Rudnega polja. Od tu se bodo planinci podali do Vodnikove koče, kjer se bo začel pravi vzpon do Planike. Tam bodo tudi prespali. Naslednjega dne se bodo v jutranjih urah podali na vrh našega očaka ter se nato spet vrnili v Planiko. Odpravili se bodo nato proti Tržaški koči na Doliču, kjer bodo naslednji dan tudi prespeli. Povratek bo pote kal čez H.ibarice, mimo koče na Prehodavcih ter po dolini Sedmerih triglavskih jezer do Komarče. kjer se bo začel spust proti Bohinjskemu jezeru. Avtobus bo naše planince čakal okoli IS. ure pred hotelom Zlatorog. Povratek v Trst je torej predviden v poznih večernih urah. Hoje bo še kar precej tudi za izkušenega planinca, vendar pa z določanim umirjenim ritmom ne bo 'to noben problem. Snega je še tudi' po pobočjih nekaj ostalo, toda z varno in previdno hojo bodo vodiči to težavo obtiadali.
POLETNA DEJAVNOST SPDT
Po turi na Triglav, bo na sporedu v soboto, 23., in v nedeljo, 24. julija, dvodnevni izlet SPDT z osebnimi avtomobili na Antelao (3263 m) v Dolomitih. Vzpon se bo začel v kraju S. Vito di Cadore, mimo koče S. Marco do koče Galassi (2070 m), kjer bodo planinci prespali. Nasled njega• jutra bo vzpon na vrh, ki bo trajal kake 4 ure, potekal pa bo mimo bivaka Piero Cosi. Kogar bo la izlet zanimal, naj se prijavi na sedežu ZSŠDI. v Ul. sv. Frančiška 20. ali pa pri odbornikih društva.
Za veliki šmaren prireja SPDT tradicionalni dvodnevni planinski izlet. V soboto, 15., in v nedeljo, 16. avgusta, se bodo naši planinci podali v Logarsko dolino, od koder je možnih več večjih ali manjših tur. Izlet je torej primeren za vse. o-kviren program pa je vzpon do Kam niškega sedla, od tam pa na Planjavo ter Ojstrico s povratkom. Vse podrobnosti bomo še javili.

NOGOMET
«TURNIR 4*4» V DOLINI
VODITA RIBA 75 IN CIANOCOLORI
V lem tednu bodo zaključili vse izločilne tekme
«Turnir 4+4» v Dolini je v prvem tednu žel Velik obisk gledalcev. Vse tekme so zanimive iri razburljive, položaj ,na vrhu lestvice obeh skupin pa se je že precej razjasnil. V prvi skupini vodi Riba 75, za drugo mesto pa se borita Šanson in pa Gostilna pri Ljeni: v drugi skupini vodi Cianocotori pred ekipama Gostilna pri Studencu in NK Ricma-nje. Spodaj objavljamo rezultate po prvih treh kolih vsake skupine:
A SKUPINA
1.	kclo
Riba 75 - Gostilna pri vodnjaku2:l Brvinci - ŽŠT gostilna Sancin 1:2 Šanson - Gostilna Ljena	3:3
2.	kolo
Brvinci - Šanson	0:2
Gost. Ljena - Gost. pri vodnjaku 0:0 ŽŠT gostilna Sancin - Riba 75 0:2
3.	kolo
ŽŠT gost. Sancin --Gost. Ljena 1:4 Ribo 75 - Brvinci	3:1
Gostilna pri vodnjaku - Šanson 0:2
B SKUPINA
1.	kolo
Gostilna pri studencu - NK Ric-mnnje	5:1
Cianoeoiori - Asterix	2:0
Gostilna Ezio - Ricmanje 77	2:5
2.	kom
Cianocolori - Gostilna Ezio	6:1
Ricmanje 77 - NK Ricmanje	1:4
Asterix - Gostilna pri studencu 0:2
3.	kolo
Asterix - Ricmanje 77	2:0
Gost. pri studencu - Cianoeolori 0:1 NK Ricmanje - Gostilna Ezio 1:0
V tem tednu se bodo zaključile izločilne tekme. Prihodnji teden pa bosta prvi ekipi1 iz vsake skupine igrali finalni del za določitev prvih štirih mest. Ostale pa bodo igrale v tolažilni skupini. S V. L.
Zmaga Vezzolija
VIESTE, 6. — Evropski prvak težke boksar* e peresne kategorije I talijan Vezzoli je sinoči s k.o. v 11. krogu premagal izzivalca Oezakali-na (ZRN).
Vezzoli je Ze četrtič obranil svoj evropski naslov.
N EH' YORK, 6. — Dvoboj Norton-Young bo določil izzivalca, ki se bo pozneje srečal s -slavnim boksarjem Muhammadon, Alijem /,a naslov svetovnega prvaka težko kategorije. Srečanje bo na sporedu 5. novembra.
HAMBURG, 6. -Določili so A in B skupino mednarodnega teniškega pokala «Kingskup» ki bo na sporedu januarja 1978.
A skupino sestavljajo švedska, Velika Britanija. Španija in Avstr: ja. medtem ko zasledimo v B skupini Jugoslavijo. Francijo. Madžarsko m ZRN.
Tečaja mladinskih vodičev. ki se že vrsto let uspešno odvija v dolini Vrat pod Triglavom, se bo tudi letos udeležila manjša skupina odbornikov planinskega društva. Razlika bo le la. da bo ta tečaj v dolini Bavšice v začetku avgusta, vendar pa koča. kjer bi morali tečajniki živeti in delovati še ni dozidana. Računajo, da bo za tečaj nared. Naj omenimo, da se je tega tečaja vsako leto udeležil kak planinski delavec iz zamejstva; letošnja udeležba je torej le nadaljevanje neke tradicije.
Poletnega planinskega tabora a Zadlogu na Tolminskem, katerega prireja PD Nova Goriča, se bo udeležil en član SPDT. Tisti pa. ki bi ga ta tabor začimal, ima še čas, da se nanj pri javi.
Manjša skupina planincev SPDT se je udeležila nedeljskega izleta za starejše planince na Slavnik. Hoda je bilo še kar precej, sai so udeleženci izbrali vzpon iz Markov-ičine ter povratek v Kozino, torej še kar obširen krog.
ALPINISTA SPDT PREPLEZALA SEVEROVZHODNI RAZ VIŠA
V nedeljo sla alpinista SPDT Janko Furlan in Lucijan Milič preplezala v 300 metrov dolgi steni SV raz Viša. Stena je še kar zahtevna, saj se tretja stopnja izmenjuje I četrto, za podvig pa sta potrebovala celih devet ur, ker je bila stena v kaminih mokra zaradi snega, pa tudi še kar krušljiva, verjetno zaradi posledic lanskega potresa.
Poletni del alpinističnega tečaia se je že zaključil, spet se bo nadaljeval verjetno zadnje dni septembra ali pa prve dni oktobra. Medtem bodo tečajniki lahko poskušali svoje znanje v lažjih previsih in stenah.
KAKO JE S PLANINSKIMI KOČAMI?
Zavetišče Antona Bavčarja na Čavnu je nujno potrebno popravil, s katerimi so začeli že lani. Prav tako je popravil potrebna Iztokova koča p d Golaki, ki ni oskrbovana. Tudi :	kočo so že začeli na novo
urejevatk Zavetišče na Velikem Snežniku (1796 m) so tudi začeli popravljati in razširjati, saj ie trenutna zmogljivost koče s prenočišči in uslugami daleč pod povpraševanjem. Pri vseh teh kočah so organizatorji veseli vsake pomoči, tako finančne, kot tudi konkretnega dela na gradbišču.
Kar se tiče odprtja planinskih postojank bi omenili, da so tudi že odprli Pogačnikov dom na Križkih podih ter Zasavsko kočo na Prehodavcih.
SPET MOŽNOST VZPONA NA ANAPURNO
Nepalska vlada je po daljšem času spet dovolila turistične obiske severnega dela porečja Kali Gan-daki in Mars pandi, kjer se nahaja veličasten masiv Anapurne.. to ie osemtisočaka, katerega so alpinisti usvojili kot prvega. S tem dovoljenjem je bila dana tudi možnost, da komisija za stike s tujino pri Planinski zvezi Slovenije uresniči že nekaj časa načrtovano potovanje o-koli Anapurne, ki bo od 25. septembra do 3. novembra letos.
BUTAN SE JE ODPRL
Butan, maihna državica jugovzhodno od Nepala, ki pa ima lep del himalajskega kraljestva, je nekoliko zrahljal svoje obmejne pregreje. Doslej je 'bilo namreč dovoljeno obiskati le glavno mesto Thim-fu, z letom 1976 pa so dovoljena tudi potovanja po deželi. Nemški AV, predvsem njegova planinska in smučarska šola, za leto 1977 že planira potovanje rtrekking» v Butan, pri čemer bo potovanje zajelo tudi himalajske poti. Potovanje bo trajalo 19 dni, stalo pa bo 50.000 avstrijskih šilingov, torej zelo visoka cena, kajti Butan ve, zakaj meje odpira. Vsak član trekkinga bo moral dnevno zamenjati 90 do 130 c-' meriških dolarjev za domačo valuto. Dežela ima še vrsto nedotaknjenih himalajskih vrhov, sedaj pa, ko se je meja odprla, se bo že začela borba :a rekorde, oziroma -J prvenstvene himalajske vzpone.
Dušan Jelinčič
Med koto 383 in vasico Zagoro se je nezapaženo pri-kradl^ četa »arditov* in med razvalinami plezala po pokoju Kuka. Vendar so jih Avstrijci opazili in jih zasuli 8 hudim ognjem. Napadalci so se morali umakniti, če-hidi so dobili okrepitev; kljub temu so se vgnezdili med koto 383 in Zagoro na poti proti vasi Paljevo.
Vasico Zagoro, nekaj porušenih hiš, so 14. maja še Vedno držali Dalmatinci. Že tri dni so bili brez vode in hrane in tudi streliva jim je zmanjkalo. To težko stanie s° slabšala še napol strohnela trupla, podgane, uši, stoki r&njencev, ki jim niso- mogli pomagati, ker pomoč ni flAogla priti od nikoder. Prepuščeni so bili usodi. 15. maja So premočne italijanske čete zasedle Zagoro oziroma pet Porušenih hiš. To «zmago» |e slavila cela Italija.
Med Dolgo njivo in Zagoro so Italijani zbrali velike tttoči, ki so jih s pomočjo pontonov vrgli čez Sočo južno glavnega mostu. Od tu so prodirali proti Zagomili in had Zagoro. S tem se je pravzaprav začel napad na Kuk. ^rugi del enote je prodiral po dolini proti Solkanu (Dol-*» njivi).
Kuk in Vodice so iz doline Soče napadale brigade • Firenze« in «Avellino». 15. maja so bile že blizu vrha, kjer so jih dalmatinski branilci ustavili. Pobočje hriba je bilo posejano s padlimi, toda vedno nove vrste napadalcev so lezle proti vrhu. Bilo jih je deset tisoč in še več. Padali so, obležali, drugi spet vstajali, se plazili in spet padali. Že so posamezne skupine „napadalcev prodrle do razbitih jarkov (tedaj je artilerija ene in druge strani molčala); tam so jih pričakali bajoneti, noži in kiji branilcev. Kar ni bilo pobito in zajeto, je zbežalo nazaj proti dolini. Spremljali so jih rafali strojnic in treskanje bomb. Italijanskim enotam na tem sektorju so tedaj poslali za pomoč eno divizijo in alpinske enote. Borbe so bile zelo ostre in srdite, vrhovi so menjali gospodarja skoraj pri vsakem napadu in protinapadu. To je trajalo nekaj dni. Avstrijske enote so izgubile dve tretjini moštva. Rezerve niso bile zadostne, a tudi municije in drugih potrebščin je začelo primanjkovati.
Vrh 383 oziroma «Prižnica• nad Plavami se je 15. maja še držal in njegovo moštvo je z veliko požrtvovalnostjo in junaštvom odbijalo vedno gostejše in močnejše italijanske napade. Tega dne so napadalci spet prišli na vrh in še naprej. Tedaj so nastopile jurišna četa in rezerve pri Paljevu. V energični akciji oddelkov, ki so bili oboroženi tudi s plamenometalci, so razbili in potisnili presenečene in ožgane napadalce proti Soški dolini.
Sv. goro in sedlo Prevalo sta frontalno napadali brigadi «Campobasso» in «Ionio» (10. divizija). Dobro premišljen in taktično spretno izveden napad je presenetil avstrijsko posadko v kavernah. Vrh Sv. gore so Italijani osvojili 14. maja; pri tem je bil skoraj ves avstrijski bataljon zajet. Iz grgarske smeri je z vso naglico prihitel avstrijski bataljon iz rezerve in je s protinapadom še isti dan spet osvojil vrh. Tu so Italijani napravili staro napako. Pasivno so namreč obstali na vrhu hriba, na-
Italijanska utrdba v podnožju škabrijela (Gabrijela)
mesto da bi pognali in zasledovali Avstrijce po hribu proti Grgarju. To se jim je maščevalo. Avstrijci so se takoj zbrali, šli v protinapad in pregnali Italijane z urha Sv. gore: 15. maja so Italijani napad na Sv. goro ponovili, toda bili so odbiti. Tako je z novimi bataljoni in s spremenljivo srečo vrh bil večkrat zavzet in spet izgubljen; tako vse do 25. maja, ko so ga dokončno obdržali Avstrijci. Vendar so se Italijani ugnezdili na sedlu med Sv. goro in Vodicami.
16. maja je med Sv. goro in Škabrijelom napadala brigada *«Ionio», vendar ni imela uspeha, pač pa velike izgube. Ravno tako se je godilo tudi na Sv. Katarini in pri Grčni kot tudi pri Sv. Marku nad Šempetrom. Napadalci so bili po hudih bojih končno odbiti in branilci so ostali na svojih sicer razbitih, vendar neosvojenih položajih.
Na sektorju Vrtojba - Bilje je napadal Viti. Italijanski korpus, ki je sodeloval z XI. korpusom III. armade. Ta je napadal na grebenu Volkovnjaka in Fajtega hriba. Tri dni so divizije VIII. korpusa napadale (od 14. do 17. V.) in na nekaterih mestih prodrle v avstrijske strelske .jarke.
^Napadi so bili siloviti in trdovratni, a obramba je odgovarjala z bliskovitimi protinapadi artilerije in pehote; začasno izgubljeni sprednji jarki so bili tako spet zasedeni ali pa so ostali brez gospodarja. Nekaterih sploh ni bilo več. Mnogi so bili zravnani z zemljo.
Na sektorju Bodret nad Kanalom so Italijani čez na novo postavljen pontonski most vrgli v napad pri Bo-drežu nekaj bataljonov bersaljerjev in alpincev (47. divizija), da bi na levem bregu Soče postavili mostišče kot odskočno oporišče za morebitno poznejše prodiranje na Banjšice. Tu Avstrijci niso organizirali odpora, saj je skoro vse branilce pobila italijanska artilerija ali strupeni bojni plini. Kar jih je ostalo živih in lan jenih, so bili zajeti. Komanda'avstrijskega XVII. korpusa je tako) poslala proti ogroženemu mestu domobransko brigado, da bi zaustavila italijansko prodiranje, toda nanjo so Italijani sprožili silovit artilerijski ogenj s Kambreškega, da so napadalci morali obstati. Avstrijska artilerija je na to odgovorila na podoben način, zato so se morali italijanski bataljoni 16. maja ponoči vrniti čez Sočo.
16. maja — od Plavi do Sv. gore: Po kratkem zatiS-ju je na črti od ‘Plavi do Sv. gore spet zadivjal topovski ogenj po avstrijskih položajih. Baterije s Sabotina, Vr-hovelj, Planine in Korade so uničevale še tisto, kar )• ostalo. Vendar od avstrijske strani še klopotajo strojnice, treskajo bombe in mine, merijo smrtonosni ostrostrelci.
INadaljevanie sledi).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 3108 7948 38 79 58 23 7514 70 Podružnica	Gorice, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnapre} plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnika mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ
DZS . 61000 Ljubljana,
Oglas)
ob de-
Žiro račun 50101-603-45361 »ADIU Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulu« (širina 1 stolpec, Višina 43 mm) lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnica In sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italija pri SPI.
i.LJnr
i»r lTrst založnikov FIEG 'Ul>-'
7. julija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska I
PONOVNO SOOČENJE MED BIVŠIM ŠEFOM ODDELKA D IN CIANNETTINIJEM
MED VČERAJŠNJIM ZASLIŠEVANJEM GEN. MALETTI VEČKRAT V TEŽAVAH
Odnosi med njim in fašističnim časnikarjem še vedno v ospredju zasliševanja
CATANZARO. 6. - Tretji dan za sliševanja generala Malettija in ponovno soočenje med njim in njegovim agentom, fašističnim časnikarjem Guidom Giannettinijem. Napetost med obema je dosegla skoraj otipljivo stopnjo, ko skušata oba prepričati sodnika, da je resnica tisto, kar vsak o njiju trdi. Po današnjem zaslišanju, med katerim so Malettija večkrat postavili na laž, se je položaj bivšega šefa oddelka D obveščevalne službe odločno poslabšal. saj so ga izjave njegovega fašističnega sodelavca iz prejšnjih let večkrat občutno prizadele. Tudi to je dokaz, da razne akrobacije slej ko prej propadejo.
Zasliševanje se je začelo z zadevo o članku v tedniku «Il Mondo*. ki je leta 1972 napisal, da je 18. marca 19.19 prišlo v Padovi do srečanja med Venturo. Frcdo in Giannetti-
zagovarjal Fredo.
Tudi danes so (»svetili dokajšnjo pozornost vprašanju potnega lista, ki ga je SID priskrbel fašistu Marcu Pozzanu. Javni tožilec je hotel poglobiti nekatere včerajšnje izjave, v katerih je ugotovil marsikatero nasprotje. Maletti je tudi med današnjim zaslišanjem vztrajal pri svoji trditvi, da je Zanello (Poz zana) predstavil članom obveščevalne službe neznan informator in da so ga v treh dneh poučili o tem, kaj od njega pričakujejo (da se namreč vrine v kroge italijanskih fašistov v Madridu) ter mu priskrbeli potni list. nakar so ga poslali v Španijo, kjer se je takoj po svojem prihodu izmuznil «izkušenemu» spremljevalcu podčastniku SID Espositu, in izginil. In v resnici se zdi neverjetno. da šef neke obveščevalne službe sprejme med svoje agente
nijern. Fašističnega časnikarja jel človeka, ki mu ga je predstavil ne
vest zelo prizadela, zato je takoj sporočil Maleltiju, da ima namen prijaviti tednik sodišču. S tem v zvezi je izročil kapetanu La Bruni pismo. ki ga je slednji izročil šefu oddelka D. Nekaj ur kasneje je Giannettini Malettiju telefoniral (vedel je tudi povedati, da je general bil na precej pomembni seji) ter vprašal za mnenje. Maletti mu je svetoval naj tednika ne prijavi, da bi se izognil kričeči sodni razpravi o vsej 'zadevi.
Maletti je nato odgovoril, da se sicer pisma ne spominja in niti telefonskega pogovora, da pa misli, da se jc z Giannettinijem sestal v baru. kjer sta se občasno shajala, ko mu je časnikar moral kaj sporočiti. Giannettini med drugim trdi. da je Maletti vedel za njegove »tike s Fredo in Venturo (čeprav zanika, da bj se tistega sestanka udeležil), medtem ko general zanika, da bi za te stike vedel. Na vprašanje, kako je lahko svetoval Giannettiniju, naj ne prijavi tednika sodišču, če je članek le bežno prebral in mu ni bil videti kaj prida zanimiv, je Maletti v dokajšnje presenečenje časnikarjev, odvetnikov in občinstva povedal, da ni pripisoval večjega pomena članku in da ni niti skušal zvedeti, ali so trditve, ki jih je vseboval, resnične ali ne. S tem je skušal vsiliti mnenje, da je Giannettini postal pomemben za SID komaj leta 1974, ko ga je obveščevalna služba začela financirati med njegovim bivanjem v Franciji.
Vzdušje v sodni dvorani se je medtem segrelo, tudi zato, ker sta zagovornika Venture Albertini in pa anarhične skupine Boneschj izvedela iz dokumentov SID, da jih je SID nadzoroval že leta 1975. Še zlasti kar zadeva Alberinija obstaja poročilo SID da je Ventura v stiku z »nekim Francom Alberinijem iz Benetk*. Kaj presenetljiva vest, če pomislimo, da je Alberini takrat že
znan informator (kot izhaja iz vse
preiskave so bili informatorji SID vse prej kot goreči zagovorniki reda in demokracije), ne da bi česarkoli poizvedel o preteklosti skrivnostne osebnosti, ki pravzaprav tako skrivnostna niti ni bila, saj ga je milansko sodstvo iskalo, ker je bil vpleten v pokol na Trgu Fontana, (if)
KARTUM, 6. — Sudanski list »Al Sahafa* piše, da je tukajšnje sodišče, ki se bavi s prekrški zoper državno varnost, obsodilo na smrt 6 oseb zaradi udeležbe pri lanskem spodletelem puču: Nadaljnje štiri prevratnike je pa obsodiio na zaporne kazni, ki gredo od 14 let do dosmrtne ječe.
Do poskusa državnega udara ali »libijske reakcionarne invazije*, kakor ga označujejo sudanske oblasti, je prišlo, kot znano, julija lani. Mesec dni potem je omenjeno sodišče obhodilo 98 pučistov na smrt (kazni so bile v celoti izvršene).
Preiskave še niso privedle do točnih ugotovitev
Ministrstvo je že februarja prepovedalo uvoz globoko zamrznjenih živil s Formoze
Kljub odloku ministra za zdravstvo so v Genovi raztovorili nad 27 ton zamrznjenih morskih žab
RIM, 6. — Uvoz kakršnihkoli globoko zamrznjenih rib s Formoze je ministrstvo za zdravstvo prepove dalo že februarja letos .Vest o o-sebnem odloku ministra Dal Falca, ki je bil naslovljen na pokrajinske veterinarske službe, še zlasti na tiste, ki delujejo v obmorskih in ob mejnih krajih, je danes sporočilo rimsko državno pravdniši.vo.
Ministrovo odločitev jc narekovalo brezorižje nacionalistične Kitajske do italijanskih zahtev po u-streznejših in natančnejših zdravstvenih potrdilih. Ogorčeno se torej lahko vprašamo, kako so torej po ministrovi prepovedi v genovsko pristanišče srečno priplule še tri pošiljke globoko zamrznjenih morskih žab («code di rospo*).
Ugibanj in domnev .jc več: posebni karabinjerski oddelek (NAS), keteremu so poverili preiskavo, o
■iiiitiMiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiiiiiuiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiik
VVASHINGTONSKA VLADA UGODNO OCENILA POBUDO
Odmevi na izraelsko-arabski dogovor o mirovni konferenci
Po dveh mesecih premora v Izraelu ponovno bombni napad večjega obsega
WASHINGTON, 6. — Kakor je bilo pričakovati je ameriška vlada izredno ugodno sprejela izraelsko e-giptovskj sporazum, ki sicer formalno državi ne obvezuje, o cb.:o-vitvi mirovnih pogajanj za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Ameriški predsednik Carter je že pričel vrsto razgovorov s sodelavci in s tistimi ameriškimi politiki, ki so vprašanju sledili že od vsega začetka, tudi ker se bo še ta mesec sestal z izraelskim premietom Beginom, ko bo ženevska konferenca ena izmed glavnih tem.
Veliko večjo pozornost kot datumu samemu, čeprav se ZDA, bolj kot predlagani 10. oktober, zavzemajo za november, bosta državna voditelja posvetila bistvenim neso glasjem, ki so že decembra leta 1973 prekinila komaj dobro pričeta posvetovanja in ki jih vse do danes niso odpravili.
V prvi vrsti je tu vprašanje vrnitve Arabcem zasedenih ozemelj, predvsem v »osvobojeni Cisjordani-ji», kakor jo označujejo Izraelci. Prav ob Um, po uradnem sporočilu ameriškega zunanjega mhrstrstva o «temeljnih pravicah Palestincev* in Carterjevem predlogu o »palestin-
•iiMiiiMmiitMHM UM milil mi III tHiimmiMi mi milili niimii m miiiiiiiiiiiiMliiiiliiiMiiMiiiiMiMHiiiiitiiiiiii
STO RAZSTA VLJA VCEV IZ JUG0SLA VIJE IN TUJINE
V soboto otvoritev «Primorska razstavlja»
Organizatorji so se opredelili za potrošni- ) ski koncept ■ Vrsta zanimivih prireditev
KOPER, 6. — Dopoldne je bila v Kopru tiskovna konferenca, na kateri je direktor sejma Primorska razstavlja Vlado Marchesan seznanil novinarje s podrobnostmi te največje vsakoletne gospodarske manifestacije na Primorskem. Sejem bo letos že osmič in organizatorji so se dokončno opredelili za potrošniški koncept. Z drugimi besedami pomeni to, da bodo blago neposredno prodajali na razstavnem prostoru, s posebnimi sejemskimi popu-1 sti od 3 do 10 odst. Obiskovalci bodo lahko pokupili okrog 90 odst. razstavljenega blaga, od konfekcije pa vse do predmetov živilske predelovalne industrije, pohištva in gospodinjskih strojev, izjema glede popustov bodo le motorna vozila, ki jih je treba registrirati.
Čeprav so letos razširili odprti razstavni prostor in bo namenjeno razstavljavcem skupaj z zabaviščem okrog 5500 kv. metrov, je zanimanje večje, kakor pa so zmogljivosti. Organizatorji so se morali zato poskriti selekcije in se opredeliti za listo sto razstavljavcev, pri kateri so imela ’ prednost podjetja primor ske regije. Zastopala pa bedo tudi podjetja iz nrtrajnosti Slovenije, iz sosednje hrvatske Istre, iz drugih jugoslovanskih republik ter iz Indije, Italije in Avstrije. Sosednie ita-litansko področje bosta med drugim zastopali tudi dve najuglednejši trgovski hiši iz Trsta.
Med sejmom se bodo zvrstile številne degustacije, modne revije in druge prireditve. Tako bodo med drugim organizirali degustacijo Po-dravkinih proizvodov, raznih izrlel kov Droge ter piva iz nove pivovarne v Buzetu. Pozornost bodo nedvomno vzbudili zadnii izdelki domačih tovarn, namenjeni dopustnikom in izletnikom, kot so gumijasti in plastični čolni ter oprema za taborjenje /in športni ribolov.
Še posebej pa bi opozorili na večerni atraktivni program od 20. do ene ure ponoči. Med drogi m bodo nastopili ansambli Bijelo dugme, Pro arte, Novi fosili, Pepel in kri in Dubrovački trubaduri, pevci Dit-ka Haberl, Edvin Fliser, Miro Ungar, Ivica Šeferzi, Ljubka Dimitrov-ska in številni drugi. Vsak večer bo na sporedu tudi satirični kabaret Andreja Jelačina v narečni izvedbi gledaliških igralcev Silvija Kobala, Adrijana Rustje in Berte Ukmarjeve, sredi tedna pa bo gostovala tudi znana zagrebška humoristka Nela Kržišnik.
Slovesna otvoritev sejma bo v soboto, 9. julija, ob 10.30, odprla pa ga bo predsednica izvršnega odbora skupščine obalne skupnosti Tatjana Kosovel.
L. O,
ski domovini «homeland», kljub a-meriškim zagotovilom o nadaljnji podpori Izraelu, med Tel Avivom in VVashingtonom prišlo do resnejših nesoglasij.
Ravno o bodoči upravi Cisjordani-je se je predsednik Carter že posvetoval z ameriškimi strokovnjaki za Bližnji vzhod in z nekaterimi parlamentarci. Neizpodbitno je namreč, da večje število ameriških politikov zagovarja izraelsko upravljanje pretežnega dela Cisjordanije, kljub Car-
SV0JEVRSTNA POROČNA AGENCIJA
Pred kratkim so v Parizu odprli prvo poročno agencijo za homoseksualce. Gre za pobudo 30-letnega Jean Pierra Laussu-ja. psihološkega svetnika in svetovalca za spolm vprašanja ter prepričanega pederasta. Preden se je odločil za ta korak, se je Laussu posvetoval z vrsto odvetnikov ter temeljito proučil vse francoske zakonske predpise. «Naša agencija, ki ima kot geslo 'premagati samoto', ne dela reklame za prostitucijo, hočemo pa dati homoseksualcem možnost, da se boljše spoznajo med seboj,* pravi Laussu.
Kdor bi hotel postati član te dokaj originalne druščine, mora plačali 500 frankov (približno 80 tisoč lir) na polletje, nakar ima pravico, da prejme slike in naslove morebitnih partnerjev. Laussu trdi, da je že 1500 oseb zaprosilo za sprejem, od katerih je večina med 30. in 45. letom. starosti. Edino pravilo, ki velja pri tem, je, da se nj mogoče srečati več kot z enim partnerjem na mesec. Glede tega je Laussu nepopustljiv: sre ča ni v tem, da spoznaž vsak dan drugega moškega.
Španija bo izročila fašista G. Rognonija
MADRID. 6. — Španske s'>dne oblasti so sprejele italijansko prošnjo za izročitev faštata Giancarla Rognonija. Le-ta je vpleten, kakor niegovi kameradi Franeta, Pozzan, Deile Chinie in drugi v števiVe teroristične oziroma prevratnišk*-o-reracije, predvsem pa ie v Italiji obtožen soetelovania ori bombnem atentatu na hrzovtak Turin - Rita z dne 7. aprila 1973 Tukajšnje sodstvo je z druge strani začelo proučevati prošnlo rimske vlade no ekstratliciji Pie tra Bcnvenuta in Flavia Čampa, ki sta obtožena pripadništvo fašisbč nim gibaprem. Vendar so španski sodniki mnenja, da dvojice ne moreta izročiti, kei za takšne vrste prekrškov ekstradiciia ni predvidena. Zaradi tega sta bita tudi že izpuščena na prostost.
terjevi uverjenosti, da bo ameriški parlament podprl katerokoli njegovo pobudo za rešitev izraelsko - arabskega spora.
Ameriška prizadevanja za pomi ritev na Bližnjem vzhodu, še bolj pa ameriške izjave o ustanovitvi palestinske države, ki so jih podprle tudi članice Evropske gospodarske skupnosti, so egiptovski vladni krogi zelo ugodno ocenili. Vendar pa pripominjajo, da bodo točen da tum o ponovnem srečanju pogajalcev določili v prvih dneh avgusta, ob obisku ameriškega zunanjega ministra Vancea v Izraelu in arabskih državah.
Nerešeno je seveda še vprašanje palestinskega zastopstva na mirovni konferenci, o čemer si niso popolnoma složni niti Arabci sami. Poziv egiptovskega predsednika Sadata Palestincem, naj sestavijo začasno vlado, je zopet naletela na negativen odziv. Zastopniki nove vlade naj bi jeseni namreč odpotovali v Ženevo, kar pa je pale stinko gibanje «A1 Fatah* odločno zavrnilo. Pri sestavljanju začasne vlade bi se po njegovem mnenju, notranja nasprotstva še zaostrila, ki jih je do sedaj skupna borba le uskladila.
Poleg arabskih držav in palestinskih gibanj pa bi se o Sadatovem predlogu morale izreči tudi velesile in Izrael, ki zaenkrat ni sprejel Se nikakršne 'zamisli o samostoj nem palestinskem predstavništvu za pogajalno mizo.
Ob mrzličnih pogajanjih in sporazumevanjih zadnjih dni pa sc na Bližptam vzhodu spopadi še niso polegli. Južnemu Libanonu, kjer se že vsakodnevni in ki so se v zadnjem času še poostrili, za kar dolžijo novo desničarsko izraelsko vlrdo, se je danes pridružil Izrael.
V kraju Petah Tikvah, ki leži v
neposredni bližini Tel Aviva, je na zelenjavnem trgu, kjer se je takrat nahajalo mnogo ljudi, eksplodirala bomba. Atentat, med katerim je bilo ranjenih 22 oseb, od katerih pet težje, so izraelske oblasti pripisale arabskim teroristom. Današnji bombni napad je najhujši, ki so ga v zadnjih dveh mesecih naredili v izraelski državi.
Odgovornost za bombni atentat si je prevzela palestinska organizacija »Al Fatah*, kakor je v večernih urah sporočila palestinska tiskovna agencija «WAFA*. Vest. naj bi agencija prejela iz glavnega štaba palestinskih vojaških sil,- ki delujejo na zasedenih ozemljih.
V sporočilu palestinska organizacija poudarja, da se .je oborožen'! skupina »A», kljub gosti mreži izraelskih sil okoli Tel Aviva. prebila do kraja Petah Tikva, kjer jč pid stojnico na zelenjavnem trgu nastavila tempirano bombo. (bp)
TURIN, 6. — Neznanci so ponoči oropali bivšega industrijca s področja proizvodnje lakov Teresia Mar-saglio (44 let). Odnesli so mu tujo valuto, raznovrstne dragocenosti in redke primerke antikvaričnih artiklov v skupni vrednosti približno pol milijarde lir.
tem navaja y kot najverjetnejšo možnost kršitev zakona »na italijanski način*. Ministrova okrožnica namreč prepoveduje uvoz globoko zamrznjenih živil, medtem ko o zmrznjenih ni niti besede. Nn ustreznih spremnih dokumentih na.i bi torej izvoznik ali uvoznik ali pa složno obadva namesto «globokr. zahirznjene morske žabe* zapisali, da so samo zmrznjene Preiskovalci morajo nadalje ugotoviti pob kakšnim vzdevkom so uvozna podjetja po Italiji razdelila in predala nad 27 ton morskih žab, kolikor so jih od prepovedi uvoza s Formoze raztovorili v Genovi. V primeru, da so ribe prišle v Ttaliio kot cglpboko zamrznjene* pade vsa krivda na genovsko veterinarsko službo in na urade, k' bi morali o-praviU ustrezne preglede, v nasprotnem pa so v poneverbo vpletena tudi uvozna italijanska poo-jetja.
- V polnem teku pa je preiskoval na dejavnost, ki je zajela vse a-spekte zapletenega vprašanja zastrupljenih morskih žab. Na današnjem sestanku, kateremu ie na čelo val namestnik rimskega državnega pravdnika Infelisi. ki vodi preiskave, so sprejeli več pomembnejših sklepov. Za strogo zdravstvene raziskave bo odgovarjal višji svet za zdravstvo, medtem ko so posebnemu odboru strokovnjakov poverili nalogo, da prouči, če so sc morske žabe pokvarile med »zmrzovalno verigo*
Mnenja so namreč prccei deljena: večje število strokovnjakov ori pisuje nastanek nevarnega toksina neustreznemu tehnološkemu posteo-ku pri zamrzovanju rib. medtem ko jih večina sodi. da so se morsko žabe zastrupile v naravnem okolio. Prejšnji domnevi, da so zaužile strun z lastno prehrano, se le pridružila nova, ki men' da sc ie ul teracija v ribah porodila med br stenjem, (bp)
Volkovi raztrgali 20 ovac v Abrucih
AVEZZANO, 6. - V Abrucih je trop volkov raztrgal približno 20 o-vac, ki so jih pastirji zaprli v staje na obronkih hriba Velino. Njihove ostanke so našli gozdni čuvaji v skoraj nedostopnih prepadih. V Abrucih postaja vprašanje volkov iz dneva v dan bolj pereče, saj so pred časom raztrgali celo tri konje, ki so se pasli v hribih. Gre za sibirske volkove, ki so jih pripeljali v Abruce, da bi preprečili iztrebljenje tukajšnje pasme. Izvedenci sicer trdijo, da pokol živine ne gre pripisati volkovom, temveč podivjanim psom, ki se potepajo po hribih.
GIUSEPPE PED0NE IMA KONCESIJO ZA PRODAJO AVTOMOBILOV DRUŽBE FIAT
V APULIJI UGRABLJEN TRGOVEC
lllltlHIIlHIllllHHIIIIIHlHMIIIItlllHIIHIIIHMHIIllHIIIIIMII
MORILCI BAJE ŽE V ROKAH PRAVICE
Ugrabitelji umorili bivšega egiptovskega ministra Al Zahabija
Zadavili so ga takoj potem, ko se je iztekel drugi ultimat
KAIRO, 6. — Ugrabitev bivšega egiptovskega ministra za verske dobrine Al Zahabija se je tragično zaključila. Policija je namreč danes v prvih jutranjih urah našla njegovo truplo v vili nedaleč od reke Nila. Ugotovili so, da so pripadniki fanatične muslimanske ločine, k; so ga ugrabili, Zahabija najprej mučili z nožem, nakar so ga zadavili. Okrog njegovega vratu je bila še stisnjena zanka.
Kot kaže, so truplo našli, ker so se sosedje pritoževali, češ da iz vile neznosno smrdi. In v resnici je truplo nesrečnega Al Zahabija že začelo razpadati, čeprav so ga najbrž u-morili v ponedeljek okoli 17. ure, vendar je k temu odločilno pripomogla vročina, ki trenutno dosega v Egiptu 40 in več stopinj. V bližnji vili (kako je policija prišla do nje, ,se še ne ve) so, aretirali trojico, od katerih naj bi eden že-priznal, da je osebno zadavil bivšega ministra. Pri njih so našlj dve veliki steklenici etra, s katerim so hoteli zakriti smrad razpadajočega trupla.
Doslej je policija aretirala deset muslimanskih skrajnežev, od katerih naj bi bilo sedem voditeljev verske ločine, trije pa so. če že ne sodelovali pri umoru, vsaj organizirali ugrabitev. Ugotovili so,
>Sfk**M*y& ir* »«	’ J jS '*>•&&-
ugrabljenega Al Zahabija so našli v neki vili ob Nilu

tl,
(Telefoto' ANSA)
da so Al Zahabija umorili potem, ko se je iztekel drugi ultimat, kljun temu, da je bita poučita mnenja, da tega ne bodo storili in je v tem smislu še danes zjutraj glasnik notranjega ministrstva poročal tisku.
Policija je med preiskavo naletela na vrsto težav, Tako so odkrili, da so neznanci postavili peklenske stroje v vsaj tri stanovanja ter anonimno telefonirali policiji, da bodo v njih dobili Al Za-habijevo truplo. V enem od ten stanovanj so ,nasledi:je jutro odkrili tri kilograme eksploziva, ki jc bil povezan s stikali za luč. Na srečo so se agenti, ki so ponoči preiskali stanovanje, poslužili samo svojih žepnih svetilk in niso prižigali luči. sic^r bi utegnilo priti do pravega pokola. Tudi v nekem drugem stanovanju so odkrili pet kilogramov eksploziva, k. bi po mnenju izvedencev lahko raz neslo vse poslopje, (if)
Visok življenjski jubilej slovitega slikarja M. Chagalla
PARIZ, 6. — Sloviti slikar ruske ga porekla Marc Chagall, bo dopolnil jutri 90 let. Ob tej priložnosti mu bedo priredili, kot enemu naj večjih živečih umetnikov, vrsto slavij na tako imenovani Ažurni obali (Chagall namreč biva v Saint-Paul-De-vencu nad Nico).
Jutri zvečer bo na pobudo slovitega violončelista Rostropoviča npr. slavnostni koncert v veliki dvorani »Palais de la Mediterranee*, istočasno pa bodo odprli v muzeju »Mes-sage Biblique» v Nici razstavo vseh njegovih umetnin. Oktobra bodo te razstavljene tudi v Louvru.
Chagall še vedno slika, razen tega se bavi s pesništvom ter pripravlja drugi del svojih spominov (v ruščini).
NEW YORK, 6. - Med dolgim vikendom ob priliki praznovanj neodvisnosti ZDA, ki je trajal od IB. ure v petek, L, pa do polnoči, 4. julija, se je na ameriškem cestnem omrežju ubilo pri prometnih nesrečah nič manj kot 574 oseb. Več tisoč je bilo laže ali huje ranjenih. Nesrečam sta v prvi vrsti botrovala alkohol in neprevidnost.
NAHAJAJO SE NA VENEZUELSKEM VELEPOSLANIŠTVU V PERUJU KJER SO ZAPROSILI ZA POLITIČNO ZA TOČIŠČE
Preusmerjevalci čilskega letala so se predali
Gre za tri moške in žensko, ki nasprotujejo Pinochetovi hunti - Letalo s potniki in posadko že v Santiagu
LIMA, C. — Četvero zračnih gusarjev (trije moški ta ženska), ki je sinoči prisililo pilota potniškega reakcijskega letala boeing čilske družbe «Ladeco» (Linea Aerea del Cobre), da je pristal v glavnem mestu Peruja, se nahaja se daj na venezuelskem veleposlaništvu, kjer so zaprosi!: za politično zatočišče. Gre za nasprotnike Pi-hochetovega fašističnega režima, ki so od kolovodje vojaške hunta v Santiagu zahtevali izpustitev političnih zapornikov Ericha Schnei-derja in Carlosa Laza. Čilski general zahtevi kajpak ne bo ugodil, računa pa celo na izročitev prcusmer.iavalcev, čeorav po vsej verjetnosti brezuspešno.
Ugrabljeno letalo se ie vmild v Čile, k.ier bo zopet letelo na redni progi Arica - El Salvador -Santiago. Na njem je bilo vseh
52-. Potnikov (če izvzamemo ameriška državljana ter Italijana, so bili vsi Čilci) in 8 mož. posadke, ki so povedali časnikarjem, da je ves čas »pustolovščine* vladal na boetagu mir. Pripomiiili so. da ie četverica 18 do 30 let starih gusarjev dobro ravnata z njimi ter jim med drugim dejala: »Nikar se ne bojte, nismo zločinci.* Preusmeritev se je pričela ob
12.	uri po krajevnem času, to je nekaj murni po odletu iz Arice. Pinochetovi politični nasprotniki so naperili proti posadki oz. potnikom revolverje in ukazali, da mora boeing v Limo, kjer je tudi pristai uro pozneje. Kakor so pojasnile perujske oblasti, so preusmerjeva I-ci naiprei zahtevali hrano in gorivo, češ da nameravajo odleteti v Caracas. Pozneje so dejali, da hočejo v Pariz, nazadnje pa so se
zopet premislili in se predali pe rujski policiji. Zasluga za to gre učinkovitemu posredovanju perujskih ministrov za zunanje in notranje zadeve De la Punteja m Cisncrosa Vizquerre.
Po prvem delu pogajani z ministroma je četverica zračnih gusarjev izpustila 18 potnikov (pretežno žensk in otrok), nazadnje pa. ko sta ministra preusmerjevalcem obljubila prev.v do venezuelskega veleposlaništva, se je zadeva dokončno zaključila. Moški in ženska so zapustili letalo ter se nemudoma odpravili s policijskim avtomobilom v omenjeno diplomatsko predstavništvo,1 kjer jim je venezuelski veleposlanik Ordones povedal, da jim je njegova viada pripravljena dati začasno zavetišče, med tein pa bo proučila njihovo prošnjo po političnem zatočišču.
Od perujskih oblasti je medtem Pinochet zahteval, na! preusmerje-valce tudi sicer zadržijo v Peruju, pozneje pa je čilski veleposlanik v Limi Bulnes izrazil zadovoljstvo spričo srečnega konca preusmeritve in pohvalil perujsko vlado za njeno učinkovito posredovanje.
Do predzadnje ugrabitve čilskega linijskega letala je prišlo 21. junija, ko je vladni funkcionar Carlos Tamayo prisilil pilota, da ie preletel Ande in zgtem pristal v argentinskem mestu Mendoza. Tam je zahteval večje letalo, ki naj bi ga odpeljalo v Libije in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru pognal v zrak letalo z vsemi potniki in posadko. K sreči se to ni zgodilo, ker je pilotu pravočasno uspelo možakarja onesposobiti.
(d«)
CERIGNOLA (Foggia), 6. - Štirje moški so ponoči ugrabili 37-let-nega Giuseppeja Pedoneja, lastnika podjetja SIPEC, ki je pooblaščeno za prodajo avtomobilov fiat na južnem območju pokrajine Foggia. Odpeljali so ga s simco z evidenčno tablico FG 184240 (ukradeno 3. marca v Foggii).
Nekaj ur pozneje je neznanec te; lefonsko sporočil krajevni zasebni radijski postaji Telefoggia, da so trgovca ugrabili člani teroristične organizacije NAP (»oboroženi proletarski oddelki*), ki za njegovo izpustitev ne zahtevajo odkupnine, temveč »osvoboditev politične jet-nice Marie Pie Vianale*. ta je bila kot znano, prijeta takoj po umoru voditelja prevratniškega gibanji NAP Lo Muscia. Preiskovalci rte verjamejo tej verziji, kajti preče; sto so navadni kriminalci izvršili zločinska dejanja pod krinko «na-pistov* ali rdečebrigadistov*. Sklicevanje na NAP naj bi, skratka, le zapletlo preiskavo.
Giuseppe Pedone je oženjen s 37-letno Roso Biancardi in nima otrok. Njegov oče Antonio Pedone (65 let), simpatizer krščanske demokracije, opravlja z drugimi tremi sinovi gradbena dela v številnih italijanskih deželah, pa tudi na tujem. kot npr, v Saudski Arabiji.
(Na sl’ki - telofoto ANSA - ugrabljeni Pedone z ženo).
Zgledu«! kazen šlirim industrijerm zaradi onesnaževanja okolja /)
TERAMO, 6. — Prctor dr. Do* nato Calabrese je obsodil na večje denarne kazni štiri industrijce 7 območja Val Vihrata, ker so okužili oz. onesnažili morje in ozračje.
DOMOTOŽJE
Prasanto Mukherdžija, 40-let-nega Indijca, je že leta mučilo domotožje in je samo sanjal, kako bi se vrnil v rodno Indijo. Pred časom se je končno odločil, kupil jadrnico in se odpravil na pol. Težava je bila le v tem, da Mukherdži že leta živi v Veliki Britaniji in da je Indija še kar oddaljena. No. kakorkoli že, včeraj se je odpravil na pot. Po nekaj miljah se je znašel v težavah, saj ni vedel, kje je pravzaprav Indija. Po naključju je priplid mimo britanski patruljni čoln in Mukherdži je vprašal poveljnika, kako rtaj pride do Kalkute. »Vedno naravnost do otoka Wight, nato. zavijte levo» mu je odgovoril kapitan, ki je mislil, da se možakar šali. Ko pa je videl, da gre zares, ga je skušal prepričati o nesmotrnosti njegovega počel ja, kar pa mu seveda ni uspelo. Nj ga mogel ustaviti, ker je Mukherdži imel vse dokumente v redu, obvestil pa je obalno stražo, ki je danes zjutraj izsledila Mukherdžija 35 milj od obale, ko je možakar že krepko zabredel v težave, tako zaradi svoje neizkušenosti, kot zaradi spoštovanja vredne starosti svojega plovila. «Chin-ta*, tako se imenuje jadrnica, je lesen, čoln, star petdeset let, z zakrpanimi jadri, ki so ga danes le s težavo privlekli v pristanišče. Mukherdži se bo moral odločiti za drug način, povratka' v domovino; morda dražjega, vendar pa bolj gotovega.
Gre Za Francesca Vecchiottija, lastnika podjetja «Veco» v Martin-sicuru, Pietra Marozzija, ki vodi i-stoimenski obrat ravno tako v Mar-tinsicuru ter Williama Deluco (»Ital-pelli») in .Antonia Di Teodora, ki posreduje v omenjenem kraju tvrdko za gojenje gob.
Vecciottiju, Marozziju in Di Teo-dor.u je pretor naložil 4 milijone lir kazni, Deluci pa le 2.050.000 lir, ker je medtem namestil po zakonu predpisano napravo za preprečevanje o-nesnaževanja okolja.
ZORICH, 6. — Po podatkih zveze švicarskih bank UBS je Kuvajt še vedno »najbogatejša* država na svetu. Lani je v resnici dosegel kuvajtski narodni bruto dohodek po prelil ,’slcu kar 15.565 amer. dolarjev.