Stran 49.
Novice.
—   Osebne vesti. Suplent na ptujski gimnaziji gosp. Jos. VVester je imenovan profesorjem na gimnaziji v No-vemjl mestu
—   Cerkvene vesti. Župnik v Zaspu č. g. Pran Jereb je po 421etnem službovanju stopil v pokoj.
—   Promocija Dne 5. februvarja je bil na graškem vseučilišču promoviran gospod Ivan O razen doktorjem vsega zdravilstva
—   Zupanom v Krškem je zopet izvoljen ondotni meščanski učitelj gosp. dr. Tomaž Romih.
v
—   Zupan tržaški v škripcih. Tržaški župan dr. Dompieri se je iredenti huio zameril. Ljubezen mej njim in mej iredento je sicer že davno izginila ali hladno razmerje se je sedaj nakrat premenilo v očitno sovraštvo. Povod temu je, da so sorodniki te dni umrlega tržaškega patricija Petra de Burla izročili županu 6000 Kron, da jih razdeli mej dobrodelne zavode, župan pa je prezrl „Legou, pač pa dal Salezi-jancem   300 Kron.
—   Potrjena izvolitev. Trgovinsko ministerstvo je potrdilo izvolitev gosp. Jožefa Kušarja predsednikom in gosp. Antona Klein a podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice kranjske.
—   Čestitljiva starost. Minoli teden sta v Svetem poleg Kamna praznovala Josip in Marija Kovačič zlato poroko. Oba skupaj sta 145 let stara.
Stran 50.
—   Katoliška družba za Kranjsko bo imela svoj občni zbor dne 19 februvarija t. 1. zvečer ob 7 uri v katoliškem domu prvo nadstropje v bralni sobi in bode zajedno volitev novega družbenega odbora. Društveniki se vabijo k vdeležbi.
—   Vodovod v Polhovem Gradcu je izgotovljen in se je uradna kolavdacija vršila dne 10.  t. m.
—   Volilo. V Tržiču umrli I. Maleš je za reveže v Nevljah pri Kamniku volil 2000 kron.
y
—   Županska zveza je naletela La odpor katoliško narodne stranke. Odpor je tako plitvo utemeljen, da ni vredno ga pobijati, saj je očitno, da izvira zgol iz bojazni, da bi županska  zveza ne bila orodje dr. SusteršiČa.
—   Lep župan Znani župan obline D M. v Polju pod Ljubljano, I Plevnik, je bil te dni radi lovske tatvine obsojen na globo 40 kron ali štiri dni zapora. Lep župan !
—   Volkovi. V začetku minolega meseca je lovec I. Trebeč iz Zagorja v šneperškib   gozdih ustrelil dva volka.
—   Za konjerejce. Poljedelsko ministerstvo je ukazalo, da se bode na Kranjskem v spuščalnih postajah Kočevje, Ribnica, Rakovnik, Kostanjevica, Št Jernej, Škocijan, Cerklje, Studenec. Grosuplje, Horjul, Vrhnika, Selo in Veliki Gaber od letošnje spuščalne dobe pričenši spet pobirala taksa za državne žrebce in to po 2 kroni, v postajah Postojna, Koseze. Cerknica, Rudolfovo in Žužemberk pa ostane še nadalje brezplačno spuščanje.
—   Umrl je v ljubljanski bolnici Dragotin Žitnik, posestnik in lesni trgovec v Borovnici, vrl narodnjak in lju-beznjiv družabnik. N. v. m. p !
—   Železnica Brežice — Novo mesto. Železniško ministerstvo je dalo podjetniku Štefanu pl. Daubachvju v Zagrebu za eno leto dovoljenje, da sme izvrševati tehnične priprave za zgradbo normalnotirne železnice od Brežic skozi Kostanjevico in Št. Peter do novomeške   postaje.
—   Častno občanstvo je občina Črni vrh nad Idrijo podelila bivšemu ondotnemu vikariju sedanjemu župniku v Trebelnem č. gospodu Janezu Hladniku.
—   Eksplozija v Radgoni. Pri odkopavanju plinovih cevij v Rodgoni je neka cev eksplodirala. Učinek je bil. da so se vsi delavci omamljeni zgrudili na tla in da so bili lahko poškodovani.
—   Vipavska vinarska zadruga,   ki je velikansko škodila vipavskim vinogradnikom, ker je  izdelovala in kot pristno vino prodajala petjot, je po daljši  sušici ohne Sang und Klang umrla.
—   V Ameriko je v mesecu januvarju odpotovalo s Kranjskega   237 oseb.
—   Starosta spodnještajarskih učiteljev kakor je bilo citati v „Gospodarju" še ni umrl, on še živi v Ljutomeru in ta je vpokojeni nadučitelj cirkovški g. Janez Weingerl, roj. 11. decembra 1811 v Jarenini, in je služboval od 1 1828 do 1. 1879, skupaj 51 let, od teh 42 let kot nadučitelj v Cirkovicah.
—   Slovenci samo plačujejo. Drugo leto 1901 bo v Gradcu štajarska deželna razstava. Dasi bodo to morali drago plačati tudi Slovenci, vendar se še vodilnim gospodom v Gradcu ni zdelo vredno, opozoriti po časnikih tudi Slovence na to razstavo, še mnogo manj pa se jim je zdelo vredno, privzeti v odbor katerega Slovenca. Le plačujte Slovenci, le plačujte, kadar pa ne boste več mogli, bo že „Sudmarka" pokupila vaša posestva. Vi pa greste lahko s trebuhom za kruhom.
—   Novo slovensko tovarniško podjetje. Gospod Dragotin   Hribar iz Celja   je otvoril v Ljubljani   na Tržaški
cesti št 57 prvo slovensko mehanično tvornico tkanin in pletenin. Že letos bo izdelala 20 000 ducatov vsakojavih nogavic in veliko število drugih izdelkov iz volne in bombaževine. Tiskarna v Celju pa ostane tudi zanaprej v njegovih rokah
—   Družba sv. Mohorja. Vse Slovence vabimo v kolo naše dične družbe sv Mohorja Zdaj še je čas, da pristopite. Oglasite se pri poverjenikih, brž ko je mogoče, kajti kmalu bode potekel čas, ko se bodo nabiralne pole odposlale v Celovec. Nobena slovenska hiša najne pogreša knjig družbe sv. Mohorja Slovenci! Naša sveta dolžnost je, da letos ob stoletnici Slomšekovi, duševnega ustanovitelja te družbe, izpolnimo zaželjeno število 80.000   Živeli udje družbe sv. Mohorja!
—   O gospodarskih zadrugah je izdalo justično ministrstvo zanimivo naredbo z dne 17. januvarija t. )., koje obseg je tuli za Kranjsko velepoučen. Očita se sodiščem, da so pri registrovanju zadrug iz zakona z dne 14 aprila 1873 št 71. državnega zakonika doslej do sedaj brezbrižno in največkrat proti postavno postopala, ko so v zadružni register vpisala vsako zadrugo, ki se je ravno tako imenovala, dasi ni zadruga v smislu navedene postave Ministrstvo pravi, da so se tiste zadruge v smislu navedenega zakona ustanovljene, v katerih člani skupno gospodarsko delujejo, med nje pa ne spadajo kapitalistične asocijacije Upamo da bo posebno deželno sodišče v Ljubljani v tem oziru v prihodnje vestnejše izvrševalo svojo dolžnost, kakor doslej
—   Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v zadnjih   treh mesecih   darovali:    Visoko c. k. ministerstvo za uk in bogočastje za revne  slovenske   visokošolce na pravniški in modroslovski   fakulteti   dunajske  univerze,  380 Kron ; slavno hranilno in posojilno  društvo v Ptuji mes.  nov. pr   1    120 K. m   dec   p. 1. 90 K   in m   januarija 1900    120 K., skupaj    330 K, si. posojilnica za Stari   trg, Lož   in sosedstvo.    40 K , Slovenci  v Litiji po g. Iv. Jenku, 40 K: si     posojilnica   in hranilnica v Moravčah,    20  K.; g. Vilj     Polak v Ljubljani   (frančiškanski    trg    12) 20 K;    po 10  K.   so darovali    gg.  Dr   Klem.    Seshun,   dvorni in sodni odvetnik na Dunaju; Mih. Vošnjak, velepos   i. t   d vGforici; Al.  Kremžar, mag    svetnik na Dunaju,    Ant.    Svetina,  c   kr. notar v Pliberku; slavni  »slovenski klub"  v Celovcu;   France Majdič, c   kr.    osr.   živino zdravnik v Logatcu,    Makso    Ple-teršnik, c.  kr.  prof v v Ljubljani,   Jos   Stritar, c   kr   prof   na Dunaju;   po 6 K   Štef.    Lapajne. c   kr. nadkomsar v Littji; Alojzij    Karba, c. kr.    poštni   pristav na Dunaju;    Dr. Josip Mantuani, c. kr. amanuensis   dvorne   knjižnice;   France Hra-šovec   c   kr.   okr.   sodnik v p   v Gradcu    France   Oolak, c kr. poštni   kontrolor na Dunaju, gospa Fani Picek, v Ribnici (na Kranjskem):   Ivan Arb, c   in kr   višji upravitelj na Dunaju: France Svetič,   vzgojevatelj v Hauensteinu (na češkem): preč. g.  Ant.    Lednik,   župnik v Ločah   pri Konjicah. 5 K.; gospa Alojzija Kunaj,   posestnica v Konjicah in gospica Milka Pirnat,   učiteljica v Konjicah,   po 5 K.;   Ferd.   Seidl, c.  kr. prof. v Gorici, 5 K; And. Svetlin iz Podborsta,  4 K.; Egidij Fux, c   kr. poštar v Ljubnem, 4 K : neimenovan na Dunaju, 4 K ;   Bogumil   Vošnjak,   sedmošolec v Gorici,  2 K ;   Ivan Stanič v Kanalu,  1 K    20 v.    Blagim   darovalkam in darovalcem bodi najiskrenejša   zahvala!    Društvo  je tekočega šolskega leta razdelilo:   Meseca novembra pr   1.  44 velikošolcem 244 K. v denarju,   356 obednic,   skupaj 422 K; meseca decembra   pr. 1.   46   velikošolcem    280 K. v denarju   in   208 obednic, skupaj 384 K.; mes.  januvarija t 1, 38 velikošolcem 314 K.,  141 obednic,   skupaj  384 K. 50 v.  V treh mesecih je društvo   razdelilo  1290 K. 50 v.   —  Društveni   odbor iskreno   prosi, da vsak po svoji   moči   daruje za bedne   mlade rojake na dunajskih visokih šolah. Darove bode hvaležno sprejemal društveni   blagajnik.  Gosp. Dr. Klem.   Seshun,   dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse štev. 7,
—   Književnost. „Der Suden". — Organ fiir die po-litiscben, culturellen und wirtsehaftlichen Interessen der Kro-aten und Slovenen 1. februvarija izišla številka tega na Dunaju za hrvaške in slov. koristi izhajajočega časopisa ima sledečo vsebino: Und wo bleiben wir? — Noch iiber die Verfassungs Krise in Oaterreich. — Mittheilungen: Bosnien und Hercegowina: In den Delegationen; An der Pariser Aus-stellung. Karnten: Die slowenische Volksschule in Volkermarkt. Die Wirtschaftsgenossenschaft in Sinča Vas. Krain Ein Cen-surstuckchen. Die Laibacher Strassentafeln. Offentl. polit. Ver-sammlung Gemeindewahlen in Tržič Zur Haltung der kath. nationalen Parthei. Kroatien und Slavonien: Aus dem Landtage. Die Kroatische Krone Kiisteniand. Reichsraths. Ersatzwahl. Eine Ernennung. Eine Eaquete iiber die Weinclausel Ge-meindewahlen Steiermark: Die Geschwornenliste des Kreis-gerichtes Cilli. Gerichtsverhaltnisse in Steiermark Bezirksver-tretungswahlen. Zur Landesaustellung — An der Heimat. — Allerlei: Aus der slavischen Welt, Vereinswe3en Spenden fiir durftige Hochschiiler slovenicher Nationalitat in Wien. — Ta lis izhaja trikrat na mesec na Dunaju. Naročnina znaša: Za celo leto 8 K. za pol leta 4 K , za četrt leta 2 K — Rojaki ! Razširjajte ta, za naše politične razmere prepotreben list povsod: V društvih, gostilnicah, kavarnah, mej prijatelji in mej znanci.
—   Lepa beseda Ministerski predsednik Korber je izdal na vse deželne voditelje navodilo k uradnemu občevanju s strankami. V tem pismu se zahteva, da morajo voditi pol. oblasti pri strogem izpolnovanju zakonov izključno stvarni prevdarki in blagor ljudstva opaziti morajo s paznim očesom potrebe ljudstva ter povsod pomoči, kjer ima pomoč kaj upanja na uspeh K temu je potrebno, da so oblasti vedno v zaupnem dotiku z ljudstvom. Naredba strogo zahteva, da ne sme nobeden uradnik pri uradnem poslovanju pokazati svojega političnega mišljenja. To so pač lepe besede, toda — bob v steno. Dokler nam pošilja vlada nacijonaine nemške uradnike, ki niti našega jezika ne umejo, dokler so voditelji naših političnih uradov modrokrvni grofje, ki se bojijo, da jih plebejec že od daleč omadežuje, tako dolgo ni misliti na dotiko teh uradnikov z ljudstvom, in Korber lahko svoje doneče navodilo vtakne v žep 1
—   Letošnje premembe o garnizijah Evidenčni bataljoni polkov št. 7 , 17., 47 in 87 v Celovcu, Ljubljani, Mariboru in Celju bodo nadomeščeni z drugimi bataljoni istih polkov
—   Konservativno obrtno društvo v Ljubljani prireja v zadnjem času prav pridno shode, razpravlja ki se pa vseskoz v okviru tistih načel, ki so bila že pred 20 leti v navadi. Izvzemši g. M. Kunca se obrtniki vse premalo zanimajo za današnje gospodarske razmere in prave potrebe obrtnikov. Sploh diše ti shodi močno po agitacije v volilne namene, zato pa tudi udeležba ni dosti prida.
—   Blagoslovljenje delavskih hiš „ Slovenskega delavskega stavbinskega društva" v Vodmatu se je vršilo dne 4. t. m   na slovesen način.
—   Romanje v Rim po odpustke in milosti sv. leta snujejo nekateri ljubljanski duhovniki. Kdor hoče v Rim, naj se do  15. februvarja oglasi pri svojem gospodu župniku.
—   Tatvina. Jednoletnemu prostovoljcu J. Samcu v Ljubljani je bilo iz vojašnice pešpolka št 27 ukradena suknja, v kateri je bilo poleg raznih druzih stvarij tudi 100 gld. denarja.
—   Zverinjakov je na Kranjskem šest in sicer so 3 na Dolenjskem, 2 na Notranjskem in 1 na Gorenjskem. Največja sta last kneza  Windischgraetza.
—   Samomor. 361etni posestnik na Bregu pri Tržiču se je obesil.
—   Ustrelil se je v Ljubljani trgovski pomočnik Gustav Kavčič, ker mu je bila radi njegove malomarnosti služba odpovedana.
—   Grozna nesreča zgodila se je 26. januvarja na Vitanu pri Središču. Središki tržan Iran Kolarič je hotel napajati konje iz necega vodnjaka, a zgubil je<ravnotežje in padel v 30 metrov globoki vodnjak. Seveda se je pri priči ubil.
—   Demonstraija v gledališču V gledališču na Reki, so priredili demonstracijo — igralci. V neko igro je bil uvrščen mažarski ples „Kor" Igralci bi morali zaplesati a nihče se ni odz7al Godba je svirala poskočno melodijo, igralci so se pa smejali v orkester. Občinstvo je udarilo v plosk. Ma-žari sedaj res nimajo mirnega trenotka na Reki. Najbolje bi bilo, da upoštevajo svojo priljubljenost na Reki in poberejo šila in kopita
—   Generali ki jokajo, so najnovejša špecijaliteta — Angležev. Nedavno je opisoval nek angleški vojak generala Gataereja. kateri je jokal kakor otrok po njegovem porazu pn Stormbergu Nek drug vojak o i Cast-Surrey polka poroča iz Cliveley-a: nNaša parada zjutraj po bitki pri Colensi je bila pomilovanja vredna. General Hildvrrd je jokal kakor — dojenček, ko je korakal ob ostalih vrstah Bodo pač še jokali angleški generali in ljudje bodo jokali, ko se jim ne posreči dobiti v kremplje zlatega Transvaala; a najbolj bo jokala Anglija in njena blagajna kadar potožita svoj zadnje zolze generala Roberts in Kitchener, na katere se še zanašajo v skrajni sili.
—   Največjo sesalko sveta Največjo sesalko (pumpo) celega sveta ima bakreni rudnik „Calumet Hekla" v Kaliforniji, kajti ta velikan izvrši največje delo mej sedanjimi sesal-kami Pumpo rabijo za izpiranje zmletih rudnin, katere je očistiti od primesov kamenja itd. za katero svrho se rabi ogromne množine vode. Ta sesalka dvigne v 24 urah nič manj nego 270 000 hektolitrov vode, to je v eni minuti 188 hektolitrov. Ako bi se jo hotelo pa prignati, dvignila bi celo 337 000 hektolitrov vode v enem dnevu. Proti tej sesalki so takozvane „ Mamut"-pumpe, le igračice, ker največja istih dvigne'samo  135 hktl. v minuti ali  194 000 hktl.  v dnevu.
—   Mrlič v kovčku. To je bil te dni dirindaj v poštnem vlaku južne železnice. V III razred je stopil v bližini Celja nek mož v vidni razburjenosti. Plašne poglede je pošiljal na kovček, katerega je prinesel seboj. Iz kovčka se je širil sumljiv duh Vsi potniki v vozu so bili prepričani, da je plašni mož — morilec in da ima v kovčeku zaprto svojo žrtev. V bližini Gradca je hotel mož izstopiti, a potniki so ga zadržali in v Gradcu izročili policiji. Na kolodvoru so odprli kovček. Iz kovčka je šinil nepopisen smrad Policaji so se morali prijeti za nos, v kovčku pa so bili veliki kosi pokvarjenega — štajerskega sira. — Bil je mrlič, v njem pa polno življenja.   —
—   Kako se izračuni hitrost vlakov ? Vsakdo ki se vozi po železnici, lahko opazuje, da vl,ak, ki teče po tiru, pritiska z svojo ogromno težo na tračnico, ki se pod to težo nekoliko upogibljejo, ko pa odide vlak, se zopet dvignejo v prešnjo lego. Ker je del tračnic pred vlakom še prost, stoji tora nekoliko višje, a pri teku čez ta del se čuje neko udarjanje, ki je značilno mej vožnjo železuiških vlakov. Na teh udarcih toraj se da izmeriti hitrost kakega vlaka. Vzemimo tri razne dolžine tračnic tako od 6, 9 in 12 metrov. Pra-šajmo sprevodnika, katera dolžina se nahaja na omenjenem tiru in na podlagi tega izračunamo. Treba se je zapomniti tri številke: 22, 33, 44 to je toliko, kakor 2X11, 3X11 in 4XH, kar si je lahko zapomniti. Kolikor udarcev naredi vagon na 6 metrov dolgi tračnici v 22 sekundah, toliko kilo-
Stran 51.
metrov preteče vlak v eni uri.   Pri 9 meterski dolžini tračnic je računati vdaree v 33 sekundah, pri dolžini  12 metrov dol zine,   toraj [v   44   sekundah,   50   udarcev, tedaj je pretekel-omenjeni vlak v eni uri 50 kilometrov
— Žid na delu. Hrvatje imajo to srečo, da jih židje sleparijo kakor hočejo Prilezujejo se jim na vse načine in se zlasti prikupljajo s tem, da s« hinavsko pojavljajo za „dobre Hrvate in velike patrijote" (prav kakor povsod, kjer jim diši „pečenkaw!) Te pijavke imajo nastop v najboljše hiše in v najodliČniše družbe, s kratka tija, kjer vohajo denar in imetje. Dočim je judom vedno ohranjen prvi stol pri mizi, se dostikrat dogaja, da je pravim in značajnim domačinom zaprt ustop v meščanske hiše zlasti v trgovske, — vse to po preračunjeni kani judov. O resnici tu povedanega nas kaj krasno pouči sledeči slučaj V Zagrebu živi jud % Moritz Schoter, ki biva v ulici št 40, rojen pa je na Ogerskem v Nagjmartonu, predstavlja se trgovcem Moritz Schotter je skušal si pridobiti si znanja pri duhovščini v Zagrebu in ko se mu je to posrečilo, je znal to znanje prav vrlo izkoristiti Izmislil si je stvar takole: dal si je od več kanonikov izročiti (ali si jih je sam napravil in podpisal druge) nekaka priporočilna pisma, s katerimi pismi je potem romal po župniščih kakor „ trgovec s starinam", to da dela iz zabave, ker se mu kakor „častniku" ne ljubi več biti pri vojakih, a denarja ima dovolj. Župniki so mu dajali stare cerkvene stvari, za katere je jud obetal prinesti novih. Jud se je pri župnikih delal najboljšega — kristjana, hodil ž njimi v cerkev, se do tal priklanjal pred oltarji, preknžaval se in molil v cerkvi in tudi pred — obe-dom, na kateri so ga Župniki vabili in se sploh obnašal tako, kakor najuzornejši duhovnik Toda kmalu se je sleperija razkrila in prišlo je vse skupaj v novine. Tu se je upozarjalo na Schotterja, da nabira staro mnogo vredno cerkveno opravo in jo zamenjava z novo, ki ni vredna ničesar. Jud, ki se ne da tako hitro odpraviti, se je po novinah branil in zagovarjal, da on ni jud in tudi ni hodil z sleparskim namenom po župniščih, marveč trgovec, ki ima dobro vest. Pozneje se je pa celo pokazalo, da je Schotter uganjal sleparije celo z svojim poklicom: tu se je predstavil za Častnika, ondi za trgovca, drugod zopet za naravoslovca in zopet drugod se je delal poslanega od tega in onega. No, redarstvo je naposled izvedelo pravo: „ Moritz ScLotter, rojen v Nagvmaitonu ko-mitat Šopron na Ogerskem, je trgovski agent. 45 let star, Mojzesove vere, oženjen in oče sedem otrok", katere hoče vzgojiti v sleparije Ljudstvo po Hrvatskem in drugod si iz tega slučaja pač lahko vcepi svarilo, da z judi pretrga vsaktero dotiko, ako noče izgube.
Stran 52.