SLmetsko ma^saj© o Bame* ravancm naoinu r«kvirira- mta žitift. (.Dopis iz kruetsklh krogov.) Z^ ozirom na Vaš dopis , Nov način rekvinranja žita1* v*št. 8 ,,Slov. Go^podarja" bi omenil, da bi bU ta način oddaje dober, namrec preračunjena cnkratna oddaja žita in raznih drugih pridelkov, 5e se ne r>i preveč naložilo ali zahtevalo in fte bi se oddaia pravično razdelila. Pa če bi se toliko računilo m atir ložilo na nektar, kakož se je lansko leto glede Krorupirja zgodilo, ;oteni je ta reč neizpeljiva in naravi>09t nemogoSa. Nadalje bi se moralo nn posamezne posestnike rafiunati za oddajo tol.iko žita, kolikor je lanskn lela sploh kdo svojih njiv resnično obdelal, ne pa preraTuniti. koliko ima kdo njiv po mapi. Veliko njiv iežr seciaj neobdelanih radli pomanjkanja živine, gnoja in delovnih mo6i. Nekaj njiv pa tudi »luži v druge naraene. Tudi vrste obsejanih in nasajenili pridelkov bi se morale primerno razdeliti po lanskem popisovanju, da se ne bi zahtevala sama, pšenica itd. Na vojaško pomofi, kakor se obljubuje v Claryjevem predlogu, se ni zanaSati. ker ta pomoS v odaaljemih krajJh sploh ne pride v poštev ali pa navadno pride prepozno. Nadalje bi se moralo razvrsliti dobVe njiv« na ravnioah in slabe bregovite nj:ve z rujavo zemljo, ka era vrže komaj tretjino pridelks dobrih njiv. Nadalje bi se moralo doloftiti najmanjše števila živine, kolikor si je sme posestnik obdržati, 5e hoče pognojiti in obdelati svoje njjive. To živino bi mu rekvizitor ne smel odvzeti. N. pr.: 1—3 orale ojiv -=dv» kravi ali vprežhi živjni: H—5 oralov njiv —» trf živine nad dve leti starš; ali: toliko in toliko oralov imaž posestva brez gozdov, toliko živine si sme& oodržati. Tukajšnji rekvizitor namreč pravi, da ima nalogo od okrajnega glavarstva, na pet oralov po^estva pustiti samo eno kravo. Med obdelovanjem zcmIjišč v ravnicah s prhko zemljo in v bregovih s težko zemljo je velika razlika. Zato pa so ljudje z lahkim obdelovanjem in dobrimi njivami bolj nagnjeni na enkratno oddajo in doloftitev žita, dočini so poseStniki, ki imajo slabo zemljo, bolj za stari način rekviriranja. Sploh pa ponavljam še enkrat: Ta ree je neizpeljiva in naravnost nemogoča, fce bi se oddaja žita zahtevala od vseh njiv, katere: 1. služijo drugim nasadom ali vrstam pridelkov, n. pr. od nekdanjlh njiv, ki so sedaj spremenjene v pašnike, travnike, deteljiSča. 2. Ce se oT5enem strogo ne dolofii kljuC oddaje živine in doloei živina, katera se na kmetskem pose stvu ne sme rekvirirati. Ce se bomo na eni strani Zfivezali oddati toliko in toliko žita, na drugi strani ra nam poberejo vso živino, potem smo izgublje-ni. To je ravnotako, kakor <5e bi se od tistega, ki nima krave, zahtevala oddaja mleka. F. V., kmet iz ptujskega, oki1. «._ _ _ . ! "~ I Kmetske žene iz ptujske okolice nam. pišeio: 1Dovolite, da se tudi kmetske žene in dekleta iz- I razimo o novem ria&nu rekvizicije žita: Naša občini se Že lahko zaveže, koliko bo oddala žita, če nam dr- žava jamči, da se bo tudi toliko pridelalo, kakor ona raCuna. Naj skrbijo gospoaje, da ne bo mraza, toSe. lsuše, pa tudi ne preveč dežja. Ali mislijo napra ili iz njiv tovarne? V tovarnah se lahko doloCi, kolikr. > se fiesa lahko izdela, U se ne pokvarijo stroji ali če rse ne prigodi kaka druga zapreka. Kakšno vesel.ie imamo letos, ko nam vse poberejo, do setve in iivi noreje, o tem pa drugokrat. Cirilova.