------    224
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
82.
Mrtvo morje.
čudno morje ti je mrtvo morje! Kar nam pripo-veda sv. pistno v I. knjigi Mozesovej o tem tajinstvenem morju, pa ob poginu mest v dolini Sidimskej, vse to so do dobrega potrdila novejša raziskovanja. Veda se popolnoma vjema z razodenjem. Mrtvo morje je pregrozni spominek, ki nam pripoveda, kako je udaril Bog izprijen rod.
Od Jeruzalema do mrtvega morja bi bilo osem ur hoda, ako bi se spustili kar naravnost, ali ker se mora zaradi strmih gora narediti ovinek na Jeriho, toraj se potrebuje vsega vkup dvanajst ur. Naša karavana je odrinila z Jeruzalema velikonočni torek ob devetih. Pri vratih sv. Štefana sta nas čakala dva dobro oborožena beduinska načelnika ali šejka. S previdnosti smo ju naprosili za spremljevalca po njunem kraju. Zajahali smo v Oljsko Goro ter si jo ogledali. Po vzhodnem rebru smo se spustili doli v Betanijo, kjer smo pogledali grob Lazarjev. Prišli smo k vodnjaku, kateremu vele „pri apostolih^', potem smo hiteli na Jeriho. Solnce je nemilo žgalo v teh golih apnenikih. Vsi zdelani smo slednjič srečno dospeli v dolino Jordanovo ter si postavili šotore ob Elizejevem studencu. Lep večer je bil, ki ga ne pozabim kmalu. Blizo nas je kipela v viš ogromna in strma gora Karautanija, s katere je razkazoval hudič Gospodu veličastvo sveta, in pred nami se je smejala živo zelena hosta, v kat^rej so drobile tiče pevke. Po vrhu, da se popolni ta groznoromantiška slika, napravili 80 Beduinci pri svetlobi bakelj svoj ples. Naslednjega dne smo prišli v treh urah do Jordana, kjer smo obstali in počivali. Čez poldrugo uro smo bili pri mrtvem morju.
Najpreje naj navedem na kratko novejša znanstvena raziskovanja. Mrtvo morje je bilo več stoletij nepreiskan in skrivnosten kraj ljudem. Groza je prijela človeka samo če je pomislil nanj. Niso je raziskovali, vsaU se je ogibal velikih nevarnosti, ki so spojene s takim raziskovanjem. Vrhu tega niso imeli primernih brodov, brez njih pa ni misliti na vsestransko znanstveno raziskovanje. Prvi v našem stoletju je obhodil peš vzhodno obrežje mrtvega morja severonemški učenjak Setzen. Za ajim je prišel  Burkhardt,  in še drugi   drzni  potniki in
raziskovalci.    Irec  Costigan se  je 1835. 1. uže vozil  po mrtvem   morju.    S sredozemnega   morja   si  je  dal prepeljati mal brod in spustil se je z enim   samim   sprem-nikom  na zloglasno morje. Ali smeli mož je drago plačal vožnjo.  Obolel je vsled prehude vročine,   presilnega napora pri vesljanju,   in vsled pomanjkanja hrane.   Z naj-večo težavo se je pririnil na severno obrežje,  in kmalu umrl v Jeruzalemu.  Dve leti pozneje sta poskušala dva Angleža,   da preiščeta   mrtvo   morje.    Na   močnem in z vsemi   potrebščinami   previdenem   brodu   sta se spustila na slano vodo. Videti je bilo, da jima bode raziskovanje povoljno uspevalo. Ali čez osemnajst dni so ju popustili vsi  Arabci,   na katerih   pomoč sta   se   oslanjala,    in ni jima kazalo   drugo,   kakor   vrniti se in znaostveno raziskovanje ustaviti.
(Dalje naslednjič.)