Odgovorni Vrcussilis Profesor Valentin Konic k. Slovtusku novim: pridejo vsak teilcu na svetlo: rcna za netortinko leta 50 kr. { po pasti 1 gol. er Za plačilo so tudi oznanila razglasijo. »Pp.V«! rs V Wll }J v!>'l;?ri On-ivin« «0»« »wt.J k«. > mi tii OvijitluS iC>--U. KOV VCtilil ZVUil v Cclji. Leta je bila zadela Celjane huda nesreča, — cele mesto razuu osem hiš je pogorelo) oil cerkve Matere božje pri ,\li-nirotili ui drugega ostaio kakor černo zi-dovje iu cerkvene klopi, pri farni cerkvijo bit zvonik (Thuru) pogorel iu zvonovi so se bili raztopili. V bogi Celjani, ki so skoro ob vse peršli, so uar poprej zi svoje božje Jliše skerbeli. Xar pred so svojo farno cerkev popravili, zvonik so pokrili, sccr ui zdaj tako u^tik iu lep, ko je poprej bil, pa se mora pomo lili, v kakih nadlogah so tačas Celjani hili. Iver se je za zvonove tačas le leško denar vkup spravil, so prosili rajuccga ce-sarja Frančiška, da bi jiui veliki zvon Xov-klosterskc cerkve, ktera se je morala z drugimi vred po vkazu cesarja Jožeta opustiti, podaril. Cesar Franc je v to dovoliv, pa l.lošterski kmeti niso hotli zlepim zvoua dati, torej »o vojšaki iz Celja vi\ov-kloš-ter primarširali, iu zvon sc jc kmetam z silo vzel pri tej priložnosti je terdovratnost kmete tako daiječ gnala, da so morali zavolj tega eni srnert storiti. Tud so prosili rajneega Cesarja Frančiška ua bi jim zidovje klošterske cerkve prepustil, iu tud v to je dovolil. Z velikimi stroškami so cerkev popravili; todc jc zdaj manjša ko je poprej bila, veliki oltar zdaj tam stoji, kjer je popred šipovuik bil. (»dsigdob je pel v Cclji Kloštcruki zvon, in veljal jc za nar večega. I»a za tako mesto kakor je Celje, je bii pre majhen, ker ima skoro vsaka fara ua deželi, če sc I:olj-U ;j šteje, večiga. Torej je bila tud io davna j želja Celjskih farmatiov. si veči zvon pripraviti, ilajnei visoko-časti vredni a:ia». i-Vau: Ivs. Suejdcr, rojen Celjan, je v letu I-'-'- sest >to goldinarju v za novi zvon dal, a: ta denar je ?»I i tcav.dj za pripravo veli-i.v,;; zvona. Mrcpl.o to lansko leio, sa-»lašrj; visoko - časiivr^kl..! gospod apat, .\Za-»!;a Vodušek, to reč poprijeli, iu kitro »o Cv!j !;i purgarji, farmam ia dru-i orebivavci v C-lji «cpo šum« tlcuarja zložil:*, tako da smo v četertek, to je 10. dan lega mesca posvetovanje velikega zvona imeli. licrščcu je ua iiue svetega Frančiška Ivsavcrja, kakor je bilo rajuccmu gospodu apatu ime. Zvon je .ti centov težek, ju zlil ga jc naš slavnj zvonar iu purgar, g. Jur Sleiumetz. Ce suio že tega zvonarja tačas hvalili, ko jc bilo posvečo vaujc S t. Miklavškega zvona, k te >-ga je tud on zlil, toljko več f'a moramo zdaj hvaliti, ko smo vesele glase Celjskega zvona zaslišali. Glas novega zvona se lako lepo z starimi zvonovi "snriine, da bi uobedcu ne verjel, da so še trije siari zvoni v zvoniku, ampak vsak misli, da no vsi šterji novi: — ja godci ue morejo le »še goditi, kakor zdaj zvonovi pojejo. Hvala iu slava uašeiuu zvonarju; oa je zdaj sonet pokazal, da je pravi naslednik rajueega zvonarja, Kayscr, kter je ualjcc okrog uar slavnejši zvonar bil. Co.nou Jur Stciuiucc je tud skazal, kako de on ovoju domačo faro ia tarmaue, kteri so zvon j»ri-nravli, časti. 1'oscbno sc mu morr.:::c zavolj tega zali valiti, ker je on tisi;:::* ust-zaperl, kteri so vedno mcrmr^Ii: „čia.;: jo nov zvon'{ saj so itari šc- dobri.4* — Val nasprotniki so ziiaj obaioičaii, iu pevsoii uc sliši uov zvoa hvaliti. Ls Celja. A e tlelo iž. te^a mesca smo v našemu mestu v r. b 1 c n c e k ■» r is»o j; u v m e ti četo stajarskih prosto vo!u'i.:; :. irel-cov, kteri so biii pred i., dan ;?. Cra»:ca prišli. iVed sudbeno i:išo jc igrala ceii da.» n.uzka, »uU se jc slišala slav .iu-t !i a pesem peti od iirabrca l^aaa Jelaelča. Pristopilo je vo-^eia fantov, kterili v- .: jo po prisegi Li) eoiil. srebra ua roko uS-i'.. V Alarburgi, kjer >o prodni dan vabili, so le o fantov dobili. Stajarski strelci so .sc ur. I ai !;.- -bro obnašali, iu »o si veliko »V:.ii> /. .. iv : ? I Vior želi k te; če jr .' . iti, naj . e le v Cclji j,ri zapovcJui.iu i/cijako naroda^-straže, gospodu Gurui "? oglasi. V Craiieu seje ijilo t v v a «• 1 e li j e ie bolse sostavc icljoti no moremo. i)a •>«'» mi- • ni. U'1-Mvo vsakemu pjnaiuosnen.u ni vstrcrjlo to jo gotovo: alj kdo /..uuore vsim vslrcči: ~ Gledalo so jo pri razsuovreju okrajnih s o d niši o v na k r a j 11 o i o g o, na i c-1 j c veči š (ovil a p r e h i v a v e o v ni na o k o l j s t a v e, p o k t o r i h j o m ogoči- pripravno poslopje tli žt-v i ž z a . r a ;! u i k o j. r i il obiti. Kar krajno lego zadene, so se morali izbrati taki kraji, "kteri v sredi sodniškega okraja ležijo, in so psi zlo povoženi cesti. Kraji, kamur je prihod težaven, niso za sod-ništva pripravni, to vsak spozna. Tej potrebi je miuisterstvo tud popolnoma zadosti storilo. Drugi načel, ki je miuisterstvo pri raz-stiovanju vodil, so bile želje v e č i š t c-v i I a p r c b i v a v c o v. Tukaj jc bila nar veča težava; zakaj kdo znmoro vsim prav storiti? Torej pa tud ininisterstvo v predgovoru reče, da* je morata ua tenjko prev-uariti muogovcrstno prošnjo prebivaveov, ktere so si večkrat ravno nasproti bile in mnogokrat žalibožc iz sebičnosti izviralo. Zategavoljo je miuisterstvo umno, zaupa vredno može, kteri deželne oko!j*tave na-tenjko poznajo, za sovet poprašalo, in tako je njemu mogoče bilo, želje spoluiti. ktero . ima vcčištcvilo prebivaveov, kar lud vsak poterditi mora razuu tistega, kogar oči nc peljajo črez ograjo svoje gorice.. Posebno morajo Vranšani visokemu ini-uisterstvn hvaležni biti, da jc Vrauska za sedež okrajnega soduišlva povzdigucna. Po tej napravi se jim bo povernilo, kar jim bo zclcžmca odnesla. Kar število, prostornost iu snažnost pohištev, izobraženost prebivaveov z.idcuc, jc Vrauska gotovo pervo *elo (vas) v Celjskemu krogu; pa še neki drugi imenitejši vzrok jc, zakaj da Vrauša-naut to dobroto iz serca privošimo; — poglejmo Vransko cerkev 7.vunaj iu znotraj, — tdiuio na Vransko pokopališč, in čudili se bodeiuo tako lepoto iu krasuost uajdti, ktera glasno priča, da so Vrausani hrabri moži. Kuor ua (o vižo Uoga hvali, iu tako svoje inertvc časti, jc vse hvalo vreden. Tretjič sc mora lud skerbeti za pripravilo poslopje za pisaruicc iu vradniške staniša m za njih živež. Vraduik dobi suho plačilo od Cesarja, živež si mora kupiti za lo plačilo; torej je pa lud potrebno, da za-niorc za gotovi denar živež si kupili. Že enkrat sina v Novinah od tega govorili, da .so v nekih krajih ljudi lako tožlivi iu vtrag-livi, da ni mogoče oil njih uar potrebucjše-«a živeža, postavim .aleka i. t. d. za gotovi' denar dobiti. Potreba jo tedaj, da :;c sod-nišlva v tergo alj večo r>cla postavijo, kjer nc vmed večini Ijudstvciiim štcvilaui lud lajšo živež iu druge potrebe prikupijo. Uavuo za tega voljo je visoko miuisterstvo okrajne soduišlva v veče kraje postavilo. Zahvaliti, ja prav lepo zahvati;i so moramo :ni .Slovenci ministru, gospodu Aleksandru lunini, ki nam jo sopci očitno pok;.-zal, kako poMeuo pri/.adcva enakopravnost vmed uarodami dogotoviti. V Cclji S. dau Augusia i«j»i). U. Iz za - ; Jave, 51. Augusta #) lim% vel® dar boijl. :)ra?;ino veli!:.:, j;.;, e izrečeno . »um korunov beg ur,!;;.:.•;:!. !• .alosluo . r. j«-j10* dve leta Evropa, kioro je ta nr.-.:i . a iu menj zadela, vnjo^o'o dcato ... - > riko ozirala. Ino kdo dopove jok iu straji pred siradežu, posebno med revnim Ijuuimj zakaj komu jo nar boljši občni živež ybo-zniga stanu! Velika 4alo. » je sereo Iiišnin očetov topila, ker so, ialiboži! vidili in dobro občuliii, kakošuo dragiuo jo njegova ločitev naklonila. Vzrok tO nadlogo jo gotovo bila volja modriga, pravičnika lioga, in sicer le za lo, de bi on zlo šibo v svoji roki človeško ošabno iu prederzno basanje ponižal, ino hudobijo ljudstev s p .manj/.au-jem pokoril. So mi po ušesih šum; nekdanjo gerdo, širokoustuo preklinjanje zavoljo korona, ko so bili ljudje že njega, kakor Izraelci v pušav i mane, presiti. Cele dve leti jc ta nadloga ljudstvo terla, dokler se niso poboljšali, iuo se s pomanjkanjem zadosti spaiuctvali. Iz vsili sere so goreče molitve k nebesam puhtele; eu glas, ena prošnja, ena želja je bila; iu ta želja sc začne letos mahoma spolnovati. Prišel je ta gorečo pože-ljcui čas. Od vsili straui se čuii, de jc nas letos ljubezniva roka Očeta nobeskiga do-hrotlivo lote nadloge rešila, ino koruuu dozdaj svoj posebui blagoslov dodelila. Ali ni to vesela reč? Dobrota, ki jo uatu leios nebeški oče z koruuaiu deli, jo »ako rekoč, ncprceeuljiva. Nadjaiuo so, ue bo vsira, gospodu v gradu ko pastirju ua paši, lo darilo, od milost božje nam poslano, v seree seglo, ino sedanjo dragiuo sčasoma zatcrlo. D c ga nam pa dobro tli vi 3og še v pri.ioduo gnjtlobo obvarva, skazimo so torej hvaicztu nebeškima Očetu za prijete doorotc, bod:u»o v bratovski, pravi slovenski ljubezni iuo v lepi zastopnosti vedno zcdinjeui v varj.vo svoje drago domovine, v hramboi svoji ;.. svctliga Ca s a.-j a Franca Jožeta! T.siiai p;., kteri so ošabno ino prederzno tlohruie nc-boškiga Očeta v hudo, namreč v prekliva;.Jo oberuili, odpustimo iz serea; pa ji.; »udi v ljubezni opomiuaji.io. naj se poboljšajo. :..«» prosimo itaga, Učc.a vsmile;.j;:, ;.aj -»..lajne šibe: vojsko, stradež i..o uevarne, ;.;... -• bo-lejzui, ki nam z".!ib>>ži — da;:««.aa*u;i od vsili krajov krog i., kro., :...«;....v». od nas odveroe, »le ne za«.o;:e i.jv-ova roka hvaležne z nehvi.iožuiati! Ti pa. Večni! k» v svoj; • '?ez.:o;u*;n modrosti cel f vet vodiš, ki s:v..'\... č!o\o.'.-kiiu lok iu blagor daš. .vi v svoji rok; :;!»:.-dež za potrebuo pokorjenje iiuds:o\ i..;a.';; odverui od nas zaslužene šibe: vojsk dož iu sedanje nevarne, l.ade boiejzui. **) Častiti S- l»i>atcij a o:; /. U i.; s.t /n.-.' vslrc^ot, i« i *•''•.«» ga, »1» tu.i jM-.a.-la.^ nc poaaui na Slov. rJovinc« V.vJ. Iv/s! :;a avs^ijans-io - siavju&hii ZčUiijj. (Daljo i ii konec.) Gibraltar sliši Britaucam, • jia leži notri y nsturuih moja!: Jpanijc : tudi Eala (Calaic) je eu.;rai Crilaneau; .-dišalo iu vonder je mo-:o v ua:ori.il: mejah 1'Vancije ležalo. Dogodivši-ue ..as uče, de so sc »»tujo I i ud.;:/;; v majhnim števi!u na priioorjau dežela naselile, Itlere so že druge ljudstva v posestvu imele. Večkrat je- jrimorjo nerodovitno bilo iu ui mikalo km^ovavsko narode tam naseliti se. ;)o-vc.j:!; so tedaj ptujim ribolovcoui ali brod-uiknm prostor zasiti, kteriga sami niso liotli porabili; ampak to dovoljenje ui premaknilo meje dežele, katere narava .:ama je postavila- Kadar )e bilo Katalonskim riboloveam uo voljeno, se blizo r.Iarsilje naseliti, zemlja, ktero so zasedli, ui postala špaujska, ostala je francoska. Pot do morja, velika cesta, kiero vsiga mogočni saiu je človeštvu daril, ne zrno nobenim velikim narodu od majhne množine ljudi, kateri vosku zemljišč uoleg morja zasedejo, zaperta biti. Veliki nf.roui. kakor velike reke, išejo natoruo mejo pri moriu iuo razveržejo z svojo neizmerno močjo majhne zaderžke, ktere njihov tek vstaviti hočejo. Tukaj bi se nam znalo proligovo-riti, de gore natoruo meje delajo, iuo dc kakor reke gore prestopiti nc zamorejo, ludi uarodnm ni treba jih prestopiti. Dc gore večkrat naravno mejo delajo je gotovo, ravno tako j«' pa tudi gotovo, ile večkrat jo ne delajo. Planine ločijo nemško ravnili o od lombardske, ampak Apcaiue ue ločijo Italijo od Italije. Oore storijo za res dobro iu močno natorno mejo med ravninami iu ravninami. Oni so dvojni overik, uazrjor gredočim velik, nazdol sc podajočim za prav nikakoršiu zaderžik. I.ocijo tcucj razloži: * ljudi ki pred liribam iu ljudi ki zn liribam prebivajo. Slavjanski narod pa ne stoji za hribih Tcrsla, on stoji na hribih. On jc od nc oomljivih časov gorsko ravnino obcedil, katera od Cela iu Ljubljane v jadransko morje -sega. Ako bi ena reka od gorske ravnine jadranskim morju prite-k; la, narava jo ue bi vstauovila. iu ravno tako .sc ue najde en zaderžik, ena natorna meja za slavjanski narod, kteri jo le najde pri morskim bregu. Tam kjer gore ravnine od ravnin ločijo, storijo dobro iu lerjuo mejo. Auinak lesa ne storijo pri Tcrsti. Xc najde to dru- e ravnine pred gorah, ko vaiovjc jadram.: iga morja. Gorske ravnine pogre-v.ucjo .svoje korenino gioboko v morje iuo mesto jc zdeloma na vmctalsko zueseiii zemlji, /.deloma na uedoli hriba sozidr.no. CJorc storijo tudi za :o dobro natorno mejo, ;.:;»• .,u uaiaruo branilo uarodam, kateri ..j na. prebivajo. So terdajave, katere je .5«. •„• uar m. a. i, daril. Ampak na nogi goro :ic »a«o m-bcue:: drug narod stati, ko listi, i.: na vcrliu :-toji; ne Mac za to ker no more. »Jiavjaui, ■ -eri sami so do Občine orebivavci poroke ravnine, imajo ab&oluitto, ncprcuc- Idjiv.) oblaki ce/. kraj, kicriga 'I cr^ ... do. J:u ziifijo uiiruo iu broz tlr;.l:u na: nje mc.„a tudi z ptujim ui.roduii: v;*; zakaj on nc zamori:, uaj si b»»do tudi moc..;i ino številat, posestvo proti ustim \ x»cri so ga ou narave dobili, iz .rorsl.e r-v-niue dol se zr.gnaje. zamorejo, kottjo, mesto pod njimi razdreti iuo a^e^ovc pru-bivavec v mo. ie pregnati. ..mpak Tcrst, ki sc ne more bran'.; proti oldajočim gor;.mi, >.amoro br;.:;:.i vsaki nevarnosti proti morju, za more tio».°o vjcrden, vsaki brod, kateri semn v jo.r..Ž-iiim namenu bliža, na nic .-prav.'.i, razsoden dokaz, kakor menimo, do takoj uo gora, ampak morje narav uo mejo siori. t orsf sliši A us trii i po dvojni pravici, po dobrovoljui pogodbi i o ta i^j'; ii.o svoji /.emijopisni legi notri v naravnih jau, kiero »o »iavjanskiui i.a.'ou'ru.. pi.t.ar-Ijene. ki so svoje poiitiške o n.do z uni.n dru;,ih dežela zciiluiii. Me-jo siiši pa Au-slr.ji tudi po močnejši pravici — miuui jkr t.-"jcujtf. Ouločcu od tuoi'uig.1. živila d.e res.-., kiero ga rodi in ohrani, bi Vorst, šibka ia nezmožna veja, ua tla razpadel. Jih je morebiti mnogo ljudi uo.ri v m.*-jah tega mota, uoržatljatii • pn.jih dežel, kterili serea Ic uagibe za s v«.j o domovin«*, • iu nobeno za Auslrijo ue čulij«.. To pu^uoi> valjati. Njihove serea uaj bodo njihovi do-moviui oberuciii. Tukaj vživajo Ic goiliv-nost. za katero so prosili, ampak ue minejo nikoli pozabiti, dc le gospodar v »roji hiši pravico ima in uo gost nima dru-e pravice kakor to, hišo zapustiti, ako mu v nji uc donadc. Punlocenit y.C—r. (Slav. Rodoljub.ji Cil i>». ci»c str:.ai ;/.ii.'j.i »»moč oil ci! druije p.i iiulj mvitiu. bii.i.: vi čujejo, prozerajo ^a iu »uej, bci.osii iu lamo!i. Upluk pa prevd.:rimo, koš ca omejen razloček jc m«'d iji.J.ai iu druge stran:'? .lako sc li razloči čiovok prostima mi človeka višji;;-;. ,s4aau V .*.a: voro ljudje višjiga z ljudmi nižjima sta Ju'/ To jo vse njih pogovarjanje z njimi: iii.ri to aii uoo, prinesi t i. «.»iue*i, virtzi iiu., pa samo psa vanje! .si ,;..rcuilV ;i si tak, ti tak. ako mi še cukra* to po;.r.biš bos čutil, ako ;ui še ea-rai storiš, .c izpnslim iz službe! To so vs?.!; ia..j; ... vr#r. -iospodc v. s!;:iabnii'.i. ,'»wrjo pa. .«.ar jih i>/a";šiijejo, k«; ia aii nni d ::'eiw! 'Jaki so pogovori z ke.iai«.: Ijad- r.;, j:o ;ovoru r/. ..tcriJi atKakor-... o:i;i^t; dobivajo, iz kieriii j;u nič kari?«:.: i«. ;.,.-snoviiiga uc izkaja, amoak .• • .ikr... i.ri.iejj tako ob »tojii ;;;au.i tjres.i« Tudi - is-: - i:r.-;'-cč.r'uJc. jiii v Iciii vlcriluje in Jik še d.-ljc V ' ■• \:odbe >11 vraže zapeljuje. Niiičo no želi, Ca U vi-k slednji pogovor i»obr«4«nig» tlo-v .-. z neizobraženim kil iz pridi»o, kate-,-li lir. kako raz-'ovar;.".njc iz kitko vcli.or.ti, ampak ram«. Ktitfer u