w k I Jlie Oldest Slovene t^aily in Ohio B@st Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. — LETO XIX. PROTI IZOBRAZBE CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 25, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 201 Jlrmada delo iskalcev V Cle- Nemški protestanti- I 1,1 -v zem kritizira Hit veiandu stalno narašča ') da je proti temu, da od učiteljev zahte-,!u ki se jih ne IjanoT - RG- ^^^(Isedniški kandi-či tli goy je imel sino- %vil ()_T' katerega je cd aiiierižt-t^''?.^^ temu, da bi se ^'^goln-\ zahtevalo Učili koj . ne bodo %lo!i naj principov ali ^lerigifn ^^ v nasprotju z 1^% nedvoml^T J® ® da ip t, ^°tel pobiti trdi-^jti ijp. ®^rstov varovanec, časopisje se ^Mbo + ®Sreva za splošno ^%|je za ameriške ^%eriškg X 1 poudaril, da ^%Qo smejo priti pod ^ J ' kar se smatra ^^Oega ^ proti ustanovitvi ^ ^ departmen- veria "V Kan- oatir''": in šole — jav- ^zoe knnf — izven ^fej -jp J ^olj kot kdaj ""stanejo dandanes, da ^Bove v fT ^^°braževalne u- Vzlic povečani industrijski aktivnosti je na clevelandskih cestah vedno več ljudi, ki iščejo dela in jih bo še več in več. Clevelandski dnevnik 'Press' je hotel dognati, zakaj število Clevelandčanov na relifu ne pada vzporedno s povečano indu- tistiko Ameriške delavske federacije, ki kaže, da je v ZdruV ženih državah danes 1,900,000 več delamožnih oseb ali delois- strijsko aktivnostjo ter pri tem i kalcev kot 1. 1929, potem zna-dognal, da drži tudi za Cleve ■ I ša ta prirastek za Cleveland, land, kar je bilo napovedano ki ima v svojih mejah en od- za Združene države nem, namreč, da bo večani industrijski v sploš vzlic po- stotek prebivalstva Združ. žav. 19 tisoč oseb. dr- , , delavnosti i p^si je produkcija v Ameriki na delovnem trgu vedno vec m , , .ggS stalno naraščala ie ^ ^ j UU A • -1- i/ L/ o UcL 1X1\J U'OOCC'A d- y *1 vec brezposelnih delavcev ml . , w , , , , , , stalno naraščalo tudi število delavk. Clevelandu bj ostalo <0 . . . , , , : brezposelnih, ki je naraslo do tisoc brezposelnih tudi v slu-:, mon , . m , , . . , ., , 1. 1929 na tri milijone. To je caju, da bi se industrijska aktivnost dvignila na stopnjo iz bilo število "normalno'' brezposelnih. Produkcijske metode so se od tedaj neprestano izbolj 1. 1929, ko je bilo v mestu 30 tisoč brezposelnih, dočim iih je IT , ^ •' I sevale, stroji so hiteli in se hi- bi lo 1. 1925 samo 15 tisoc. Pom-1. , ,• . , , . , , , , , Ite metati nadaljne tisoče delav- niti je namreč treba, da so bih % rokah posameznih ob- tekom depresije stroji zelo izboljšani in tovarne rabijo čedalje manj delavcev, obenem pa prihaja na delovni trg vsako leto svež prirastek z mladino o-beh spolov, ki hoče dela in zaslužka. Kriza je pognala na delovni trg mnogo ljudi, ki bi drugače morda nikdar ne iskali dela. Ko je na primer družinski oče izgubil delo, so morali za delom mati in starejši otroci, ki so potem večinoma za stalno o-stali na delovnem trgu, čeprav je oče medtem 'de- delavcev. v '• ^r^^^e^ndahes Več (J svobodni vladi.^ večino teh ljudi je treba ^ v je javna izobraz-1 j računati. Te ljudi je bi- cev na cesto. L. 1923 je 188 tisoč deloiskalcev našlo 77 tisoč del, 1. 1929 pa 276 tisoč deloiskalcev 79 tisoč del. Vedno več deloiskalcev in vedno manj dela! Boljši stroji prinašajo povečano produkcijo, ne da bi bilo treba najeti več delavcev ali podaljšati delovne ure. Nasprotno se je v mnogih slučajih skrčilo oboje. Neka tovarna trgovskih strojev, ki je še 1. 1933 zaposlila 1200 oseb, jih ima danes na plačilni listi še 700. T ki JO je spre _|lo težje spraviti na plačilne 11- Neka tovarna -jeklenih VimrluJne usta. je pred krizo zaposlila 7000 delavcev, kadar je bila produkci- lerja Nacijski diktator je bil napaden s prižnic svojega proticerkvenega stališča. Eden ruskih zarotnikov izvršil samomor BERLIN.— Protestantski pastorji širom Nemčije so v nedeljo na prižnicah čitali javno o-krožnico, ki ostro kritizira Hitlerjev režim zaradi njegovih proticerkvenih tendenc, ki so zlasti očitno izražene v podpiranju novega nemškega paganiz-ma, ki zahteva povratek k "veri pradedov". Okrožnica pravi, da MOSKVA. — Nihajlo Tomsk!, načelnik sovjetske državne založbe v Moskvi, ki je bil ob-zaradi^®^^®" udeležbe pri zaroti proti Stalinu in sovjetskemu režimu, je v soboto na svojem podeželskem domu v Boljševi, 50 milj od Moskve, izvršil samomor. Tomskijeva revolucionarna ka-rijera se je začela 1. 1904. ko je postal komunistični organizator v Revelu, pozneje pa v Petrogradu (Leningrad), Moskvi in inozemstvu. Bil je zaradi svojih revolucionarnih aktivnosti večkrat zaprt pod carskim režimom. Ko je po revoluciji postal član "desničarske opozicije,'" je bil 1. 1928 iz- se gre zdaj za to, ali se bo kr-ščanstvo v Nemčiji obranilo ali komunistične"^ran >-»r\ fSlli Sa TTO Iro Irny 4^ CO TT ne. "Nezaslišano kakor je, se v Nemčiji z nezaslišano silo zatira evangelij", pravi protestantov-ski protest. "Dasi je že sama misel, da bi se Nemčija kdaj obrnila proti evangeliju, za protestante nesprejemljiva, se baš to dogaja." Okrožnica nato navaja več vplivnih nacijev, med njimi dr. Roberta Leyja, voditelja nacij-ske delavske fronte, o katerem pravi, da stoji na stališču, da nacizem in krščanstvo ne moreta delovati skupno in zahteva, da prvi nadomesti slednjega. Zaključena je z zahtevo, da se dovoli nemškemu ljudstvu odprto izpovedati svojo vero, da se preneha s cerkveno špijonažo in da se oprosti cerkveni tisk in do- nacijčkik Nnov avtokratičnihl^te, kakor spraviti jih z njih. % /rosta iznhrovko ,rl Tudi ženske, ki začno delati v izobrazba vi ■ "Pičena." da dejal, da ver- 'zpaziti o enako pra- ^ialJ°^^ politično, ver-državii ° kot vsak r socii politič- Idealov%oda ^ poudariti, kadar izražajo Je dodal prepri- g. ■ "To ni kansaški gover-svobode lj3%ovania (dostojnosti drugih |^Uove» ®'r3.nih v njihove ie t .. (HaL ' »varil proti «a S. str) I tovarnah, potem nerade ostanejo doma. In če prištejemo še naravni prirastek na prebivalstvu mesta Clevelanda, ki znaša okrog 25 tisoč glav na leto, je pred nami kar nič vabljiva slika, kolikor se tiče situacije na delovnem trgu. Vedno več deloiskalcev! In vedno manj dela! Če se vzame za podlago sta- spon. Okrožnica je bila prečitana v ja na višku, danes pa jih zapo- navzočnosti nacijskih tajnih a-sljuje samo še 2800! gentov, ki so v več krajih zaple- Skupaj vzeto — na eni stra- kopije te okrožnice, predno ni stalni prirastek na delov- ^ile prečitane. Posebnih inci-nem trgu, na drugi pa nepre- Centov ni bilo. stano izboljševanje mašinerije — to ne more pomeniti drugega kot to, da tako v Clevelandu kot drugod po deželi ni izgledov, da bi se situacija na delovnem trgu mogla izdatno izboljšati, dokler ne pride do temeljitih gospodarskih reform. alarmiran h ^ JE bn vso noč «ete '!) katN?" "^°čne po-kancler - napadalne baie % Schusch-sil , J^Host ov strogo pri-boio... oboroženih protinacij- ain PUcetji pred Pod^ Lischu, 2l i^^ortu, II, ^ ""irl v West Nick, star ^boto Lehi^ poročila Miss 202o,^®Ve, hčerka Mrs. ' ' Ave., in sicer , Colombian,. '^Oi, ^teiip Eleanor Plo-E. 152 St. ^ z 386 E. 149 ^nih ' East 55 8ert Dri • Lakeside j. lah-na domu. Clevelandčan brzojavil Hitlerju Abraham Pickus, predsednik Majestic Oil korporacije, je poslal nemškemu diktatorju Hitlerju brzojavko sledeče vsebine: "Časopisi poročajo, da je poplavila Nemčijo proti-ruska propaganda, ki dolži Rusijo vojnih priprav v Baltiškem morju. Ta obdolžba je neresnična. Rusija je pripravljena podpisati nenapadalni pakt z Nemčijo in drugimi državami. Pomagati španskim rebelom proti ustavni in diplomatsko priznani španski vladi je proti vsem človeškim principom. Vsaka vlada, ki pomaga kliki morilcev generala Francisca Franca, izvrši s tem največji zločin na svetu. Na podlagi mednarodnega zakona ima vsaka vlada pravico prodajati o-rožje ustavni španski vladi. Prosim, da odgovorite." V premogorove Mr. Andrew Gerl, Jr., sin poznanih Gerlovih z E. 200 St., solastnik Bliss Coal Co., se je podal V Charleston, West Virginia. Ogledal si bo tamkajšnje premogorove. Društveni asesment Nocoj je zadnji čas za plačati vaš društveni asesment. Društva, ki zborujejo v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. bodo pobirala asesment v spodnji dvorani. VELIKO NAROČILO ALUMINIJA NEWTON, la. — Tovarna Maytag pralnih strojev je ta teden dobila iz New Yorka veliko pošiljko aluminija, ki je bil z ladjo pripeljan do Milwaukeeja, od tam pa z vlakom v Newton, Iowa. Ta pošiljka aluminija, ki je vredna tri četrt milijona dolarjev, bo zadostovala za 50 tisoč pralnih strojev. Maytag Co. ima eno največjih livarn aluminija na svetu. ke, ki ga je pa leto pozneje zopet sprejela nazaj in mu zaupala važne vladne pozicijo. Tomsk i je bil svoječasno tudi član političnega biroja in predsednik vseunijskega strokovnega sveta. Izjave sedaj na smrt obsojenih zarotnikov so ga spravile v zvezo z zaroto in odrejena je bila preiskava. Tomski, ki je pred izvršnim odborom založbe, kateri je na-čeljeval, priznal, da je strankinemu vodstvu prikril, da je bii 1. 1929 udeležen s Kamenjevim pri protirevolucionarnih pogajanjih, se je bržkone zbal posledic ter sam napravil vsemu konec. Pravda, uradno glasilo ruske komunistične stranke, je zapisala, da je njegov nastop pred izvršnim odborom sovjetske založbe "dokaj jasno osvetlil njegovo izdajalsko početje.'' Prosta vožnja Krichman in Perusek Furniture Co., 15728 Waterloo Rd., daje ta teden z vsakim nakupom v vsoti $10 ali več prosto vožnjo na jezeru do Cedar Pointa na Slovenski dan, ki ga tam priredijo v nedeljo Orli in South East Improvement Association. Smrt pod vlakom Neki nepoznan moški je šel minulo nedeljo v predor N. Y. C. železnice pri Harvard Ave., kjer se je vsedel ter začel jesti, ko je pridrvela lokomotiva, ga zgrabila ter ga vlekla s seboj dve milji in pol. Nesrečneža je pri tem pretrgalo na dvoje. V avtni nesreči Miss Rose Kranz, 19006 Mohawk a ve., se je poškodovala v avtni nesreči in je bila prepeljana v bolnišnico, sedaj pa se že nahaja v domači zdravniški oskrbi. Hitler podaljšal obvezno vojaško službo BERLIN. — Nacijski diktator Adolf Hitler je včeraj podaljšal obvezno vojaško službovanje z enega na dve leti, s čemer bo izdatno povečana nova nemška armada, ki je v marcu štela 650 tisoč mož. Zadevni dekret je takoj stopil v veljavo. Hitlerjeva vlada trdi, da je bila ta odredba potrebna zaradi rastoče boljševiške nevarnosti. — "Zgodovina nas je naučila," pravi Hitlerjev dekret, "da je v svr-ho ohranitve miru bolje doprinesti potrebne žrtve kot utoniti v komunističnem kaosu." PARIZ. — Francoski diplomatski krogi komentirajo Hitlerjevo odredbo, s katero je bila podoljšana vojaška službena doba v Nemčiji na dve leti, da je Hitler zjutraj ponudil Franciji roko v znak sprave, zvečer ji pa prisolil krepko klofuto. Hitlerje va nova odredba je namreč prišla za petami prepovedi izvoza orožja in vojnega materijala v Španijo, kar se ie smatralo za spravno gesto Hitlerja napram Franciji. Sodi se, da bo novi Hitlerjev korak imel za posledico, da bosta komunistična in so-cijalistična stranka v francoskem parlamentu nehali zagovarjati skrajšanje francoskega vojaškega roka, ki takisto znaša dve leti. Slike v sredo Grdinove slike bodo kazane v sredo zvečer v Collinwoodu na dvorišču Grdinove prodajalne na Waterloo rd. ob navadnem času, ko se bo zmračilo. To pot bo zopet druga zbirka slik. HOČE BITI OBEŠEN LOS ANGELES. — Winston B. Gardiner, 23-letni mornariški radijski operator, ki je v navalu ljubosumnosti umoril svojo 19-letno ljubico Murrielo Lucillo West, prosi oblasti, naj ga takoj obesijo. "Ubil sem jo," je večkrat ponovil v svoji celici v policijskih zaporih, "torej me obesite!" Španske rebelne armade napredujejo Predsednik Azana je baje pripravljen na beg iz glavnega mesta, ki pa je mirno. Maroški legijonar ji so pokončali več delavskih oddelkov Rebelni zračni napad na madridsko letališče uničil 18 vladnih letal. ZADNJE VESTI GIBKALTAK. — Angleški rušilec Cyprus je sinoči zaplenil tri španske tovorne ladje, ki jih je zalotil v angleških vodah (po-Gibraltarja) brez luči. španske* ladje so vozile bojni materi-jal vladnim četam v Malagi. LIZBONA, Portugal. — V guadarramskih gorah se vrši silovit artilerijski dvoboj med vladnim in rebelnim topništvom in vsi znaki kažejo, da je pričakovana rebelna ofenziva v teku. V bližini Navalmorala se je vnela huda bitka med rebeli in vladnimi četami, ki skušajo zabiti zag\'Ozdo med rebelno južno in severno armado, Asturski rudarji, ki oblegajo Oviedo, so prodrli skozi prve rebelne bojne črte in začeli napadati z dinami-tom tamošnje rebelne glavne postojanke. Madridska vlada poroča, da so bila tekom zračnega napada na Madrid sestreljena na tla tri rebelna letala. Predsednik španske republike Azana je včeraj obiskal bojno linijo. Vladne čete so obkolile Cordobo in so na več mestih že vdrle v mesto. Rebelne sile kontrolirajo približno štiri petine španskega ozemlja s 14 milijoni prebivalcev, vlada pa eno petino z 8 milijoni prebivalcev. Vojna sreča pa je bilo doslej spremenljiva in se ni nagnila odločilno na nobeno stran in je izzid civilne vojne Š3 zmerom v dvomu. * * » DEČEK OBTOŽEN UBOJA WELLSEBORO, Pa. — Včeraj se je tu začela porotna obravnava proti 14-letnemu Lylu Westu iz Andoverja, N. Y., ki je po nesreči ustrelil 8-letnega tovariša Hugha Townsenda, s katerim sta lovila žabe. Lyl je bil obtožen nenameravanega uboja. Mary Gabrenja umrla Danes zjutraj je nanagloma umrla Mary Gabrenja (Vidič) rojena Faletič, stara 56 let in stanujoča na 891 Addison Rd. Tukaj zapušča žalujočega soproga Mika in štiri otroke: Olgo omož. Vogrič, Angelo, Alojza in Elvero, ter brata Jožefa in več drugih sorodnikov. Doma je bila iz Srednje vasi na Primor skem, kjer zapušča sestro Ma-rijano omož. Leban, brata Pavla in več drugih sorodnikov. V Ameriki je bivala 23 let. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave., ob 8:15 v cerkev sv. Vida in na pokopališče Calvary. Letošnji avgust je vroč Clevelandski zvezni vremenski napovedovalec Ralph C. Mize je včeraj izjavil, da je letošnji avgust najbolj vroč, kar jih je Cleveland doživel v zadnjih 65 letih. Včeraj je vročina zdelala 35-letnega Josepha Janiesjew-skija, ki se je zrušil mrtev na tla pred poslopjem kriminalnega sodišča. Novo poslopje v naselbini Slovenski pogrebnik Frank Zakrajšek je kupil Ziemovo poslopje na, St. Clairju in vzhodni 60. cesti in namerava tam zgraditi moderen pogrebniški za^od. Staro poslopje že rušijo in novo se bo začelo takoj zidati. Upa se, da bo do novega leta že gotovo. George Voinovitch, mladi ssbski arhitekt, dela načrte za novo poslopje. MADRID, dne 24. avgusta. — Poroča se, da je predsednik Manuel Azana spričo vesti o napredovanju rebelnih čet na južni fronti ukrenil vse potrebno, da se umakne iz Madrida in da je bila njegova prtljaga že poslana v pristanišče Valencijo. Rebeli z vseh strani pritiskajo proti Madridu in vlada se boji, da njene čete ne bodo mogle vzdržati silovitega rebelnega navala in da bo Madrid padel v rebelne roke. Vlada se tudi boji, da bi v tem slučaju čete anarhističnih miličnikov ne vrnile rebelom milo za drago ter se maščevale za masakriranje tovarišev v raznih španskih mestih po rebelih s pobijanjem rebelnih simpatičar-jev, ki jih je v madridskih ječah kakih dva tisoč. Resna bojazen obstoji, da bi prišlo do krvavih represalij, ako bi se zgodilo kaj hudega sinu predsednika socija-listične stranke Caballere, o katerem poročajo, da je ujetnik rebelnega generala Mole v Se-goviji. Toda madridsko prebival stv6 je spričo vseh teh govoric ipirno in ne kaže nobenega razburjenja ali bojazni. V gorovju Guadarrama se bije bitka za posest prelaza Alto de Leona, 52 milj od Madrida. Rebelnim četam se doslej ni posrečilo omajati vladne fronte v tem sektorju, toda rebelni generali trdijo, da se bo to zgodilo vsak čas. Uradniki Španske banke, ki hrani v svojih podzemskih tre-sorjih zlata v vrednosti 700 mi-(Dalje na 3. str.) Frank Miklaučič umrl V noči med pondeljkom in torkom ie preminul pionir Fr. Miklaučič, stanujoč na 22401 Beckford Ave. v Euclidu. Rajni je bil star 68 let, doma iz vasi Malo Mraševo, fara Leskove pri Krškem. V Ameriko je prišel pred 40 leti. Družina Miklavčič je prepotovala mnogo držay na zapadu, rajni je delal v več državah v premogorovih, živel je z družino v Wyomingu in po Illi-noisu v Lassalu, Jolietu in drugod. ko\anj \' poslednjih časih pa hi hilo ra/.viduo, da ima liuli tu pi'o.siula lii-pofi/.a, žli'za možganskega podaljška s\'oje pt sle \ nies. Za "piis|»e.šiie\' poroda uporabljajo že dalj rasa neki hormon i/, te žleze. Sedaj se je izkazalo, da se količina (e,i>a lioi'inoiia v temi po\'eča. ('e so dani v.si dru.i^i po,%oji za porod, tedaj oh,stoji večja možnost, da se lo porod zgodil ponoči, ko je več le,i>a iior-nioiui. Zanimivo je. da se ponoči v tej žlezi pomnoži tudi količina hormona, ki zadržuje delovanje ohisti in nreja "vodno ;;()s)todar->t vo" člo\ e.'^.kexa telesa. Tako prinaša zna-nest o hormonih čedaljt^ \t>čjo jasnost skrivnost hivloške^a ilo^ajanja. bencin brez duha \ Ameriki so izumili heneiii, ki nima noheni'Ma duha, izumili pa so »a baje nala.šč za to, da lii se tndi ženske, ki tei>a dulia ue prenesejo, lahko spojuijateljile s krmarje-njem in o.--krho\'anjem a\ timiohilow \' ostalem poročajo amAiški listi, da so od iznma avtomobila jta do danes zgradili že 11,000 razUčnih tipo\ teh vo/il, danes pa je n-i 1r-"'u kakih 200 modelov. let Mogoče. Stvar je le ta, do j ■ a , , . i ta trditev M da natančno | dan, ker je hotel: "ja 15 do 2o dn,, dva do tn tiskati kajti zanesljive in .a- vsak vojskovodja prikupili vla-|t»>Sn« Pote", ko se je komar Ltne viemenskc podatke ima-kanu na ta način, da jo nekaj J".?"'' bube, postane S|X,S0 mo šele iz zadnjih 100, 150 leL | prispeval za ta živalski vrt. To- Kdo naj torej ve, kakšno vreme j te živali niso bile namenjene je vladalo nekje proti koncu 12; samo radovednosti, njihov na-stoletja? ;men je bil precej grozovit: po- igostoma so jim ob velikih verskih slavnostih polagali človeš-;ke žrtve. Trupla teh nesrečneže v so metali živalim. H tem ------je bil združen neki kult, kate- Na svetu je danes okrog 180 j.^ga podrobnosti pa nam niso imenitnejših javnih živalskih Prvi živalski vrtovi znane. vrtov in približno isto število zasebnih, Motil bi se pa, kdor bi mislil, da 30 takšne ustanove kaj novega. Že več tisočletij pred našim štetjem so ljudje po-' skušali držati živali najrazličnejših vrst za samo ogledovu-j nje. Komarji - naši sovražniki ben za ploditev. V teku poletja si sledijo lahko štiri pokolenja komarjev, če je vreme stalno toplo, pa tudi šest pokolenj. Izračunali so, da utegne iz ene same samice v štirih'pokolenjili nastati 200 milijonov komarjev, med temi je polovica krvožejnih samic. Komarji st-, kakor znano, pojavljajo o mraku, n;ijbolj neznosni so med večerno in jutranjo zarjo, a tudi ponoči ue dado miru. 1'odnevi se skrivajo pr; d Gtara leta za nekatei varna, vendar inisli'^'^ Keržo še zmerom , ^ malo zaletel ie. v sti. se je. . ^ včasih vsakdo zaleti ■4 Ampak, jaz mu " h 'il ti: bil prav tako svetoval rimskemu ^ 0^' se pobota z združi krščanstvo z ' katerim ima J "skupnega'' kot mi ^ Domovino." Kot star bivši ^ bi Kerže moral to ve . I* menda ni taval vsa po naši veliki vasi snovi v slini tudi ze primeri zastrujiitve no hudi so piki v zgornje ustnice. Proti komami ^ rimo na razne način®; vsem je treba odpi'^'^^^g J. potrebne mliike, ribn' / virja in druga zbir^ii"'^ kamor odlagajo y l v.ah-go. Pozimi je tr® iiih, posebno kletnih V j,i uničiti vso svoj-it sa '»ri-zimujejo. Poloti čenje čim več ličink ta namen uporabljani^ kocine, ki jih vlijeni" ill po koncu prebave. nas v poletnih večerih in nočeh v , ^ , ,, pikajo in nam pijejo kri, med Koliko ie mogoče ze Babilon- ' , , , z\oiiK.u je o tem ko se siunci miroljubno za- ce in Asirce eva i nu i gamo z rastlinskimi metnike živalskih vjtov, bodo,^^^^. ' srkanje krvi so aami- pokazale nove e v o ini opremljene z dolgimi, tenki- Evt'rata Pri kgipcanih naha- . ' , . .njviiaua. ' _ mi sesalnimi rileki. jamo toliko miiHii ciiaiii ziva Komarji se od mnogih drugih li v grobovih, ^ si je mogoit razlikujejo po tem, d;i - — ——------------------imajo samo eno dvojico kril. Pristopajte k C'aukarjevi u-'med tem ko^ je druga dvojica stanovi in naroi'ttjt« st'ua "Can- komaj uaznaetua. Okrnjeni nje že prenesli karjev Rlasnik". Pokažite, da krilci sla tisU, ki povzročala s svetlobo v gozdno senco, pod liste, v jame in temne kote člo-1 površine, kjer ličink® veških ter živalskih bivališč. H žive. jtiJ" Samice komarjev so tiste, ki svojimi riiei prebodejo samice človeku kakšno podkožno žilo in se nalokajo s pomočjo sesalne a-parature v svojem ti lesu krvi. To kri prebavljajo od dva do tri dni, nove krvi se na pijejo šel( Olje, petrolej, naft'^^. ^ razširijo v tenki pi® čez vodno ])ovršiiio. . einke in bube s svoji'^^! (g. mi odprtijiami dotakneJ^|j|,c^ Li, vdere več ali I kočiiie V njih dihala S svojimi piki morejo komar-'poginejo zavoljo P^'^^g ji, posebno če nastopajo v veli ' zraku. Poleti je- ti'£-'b^. V' kih množicah, človeka in žival'duro večkrat ponovit'' ^ nadlegovati do skrajnosti. Ma■'jiomočnice v boju lenkostno izgubo krvi bi iia za d Jem so mnoge domače. toda ob piki. ki iie jo njih jajčeca. , n pride v ranico vedno malo ko- bube, tudi race uni®^ »opi marjeve sline in ta ima /a po- go m razvitih živali-sledico izpuščaje ki ;^:rbijo člove- izvraliMi lir-vec; na koM^^ k a po več dni. Po šievdiiih pi- Ameriki gradijo P^^*^ "j Poznamo tri skupine komar- kih pride lahko do oteklin in bo- . ,i v,; ioj^irje, ki p'' na predli jaki »o /nmno samo Ru- svojim tresenjem značilni glnb, voriti, temveč t"di ustvarjati, g katerim so izdajajo bližajoči liadar se za nekaj zavzememo! sc komarji. r<»kažinio, da krepki iu čili in se ne inisl""« še podati j, v, ki pijejo kri, to so domači, jlezenskth }>.)javov (L'U),;- vn ■ - , č.-■ !: vuii.-v.n^ žival'« reakciji! ' gozdni in travniški komarji. Vse j zgodile so se zavoljo strupeniti pravijajo na lov. KO' ^5' avgusta, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN t ^Walni umetniki v živalstvu tali smo često či- stem da" ponašali brez več tednov bolnike ki , manj za ^'aniem v, ° ®^ušali z odtego-fačim sjt J^abasati žepe na g'Jtmecih množic. nešteti značaj imajo »tradania dolgotrajnega '"Zanikani ■ ^ je v dobah K)trebnn j neobhodno 'f^Onopih^ časa in v e živaiH lahko vzdr- Na čel,, i. otroška igra. ''tov v žival ^ umetni- la neka je men- #nju lij. f ^ kobilic, ki že v ^ tč traja tn . dolgo nam-to stanje pri nji. -iil ^er v posebnih % kZ in se raz- 'o) "letnico v za pravo feit ^ dovoli ri^ ^^danju. Imamo ij(( ki živali, zlasti mxkab^ skih zimah v led in vztrajajo v njem kakor mrtve često dolge mesece. Ko se ozračje segreje in prejme voda nekoliko sončne toplote, se ribe prehude v normalno življenje. Nekaj podobnega opazujemo lahko tudi pri naših ribah, ki imajo tudi sposobnost, da jim zamrznenje ne škoduje. Prav to izkoriščajo ribo gojci in jih zato pošiljajo umetno zaledenele po svetu. V otrplem stanju vzdrže te živali tudi po dva meseca, ko se led otaja, pa nanavo zažive. Z zgornjim izvajanjem bi lahko pripomnili še to, da je zimsko spanje mnogih živali tudi lep dokaz za to, da morejo živa bitja prebiti dolgo časa brez hrane in da se človek v tem pogledu nikakor ne sme preveč ponašati s svojimi rekordi. račun. Da pa stopijo godrnjav- oni v Madridu slabi. Zato se bo- ke v akcijo, je bilo treba večinoma kakšne malenkosti z otroki, j Za časa kraljice Viktorije je žena prebijala svoje življenje v svojem domu, bila je ničemur-na, razvajena in zato prepirljiva. Žena v dobi Edvarda VIII. pa živi bolj zunaj nego med svojimi štirimi stenami, neredko je zaposlena v kakšnem poklicu. Denar prinaša v skupno blagajno in porablja svojo od-višno energijo za pametne stvari. Žal se često dogaja, da je mož finančno celo od nje odvisen in mora doma brez dela počivati, med tem ko ona lahko dela. Potem mora biti to mir pred popolnoma naravnim viharjem." ®'štvu It • °^^bno kače . C.' stavko^ ^ačno z gla- i' znan je pri- 11;) I Zavrta t- ^^''iškega žival- ^ f štiri leta do- 0,1 "Ned klfl ^rane in je f ^ '^0 kačo imeli tudi 18 nu!. || ^^Oeoadnn potem pa S neka?"" sa- ^ ^ dohi "možnosti, da ^ ki jo hnmi ^ Klasi^ Klasi- to. ^vek i 'nabira mast. a" manj v mišicami, drugodi. S leti vzdržijo lah- ^^nzacii hrane. * pred '' I*** &dž. kisa ' w^'^^keui „ dvajset mese- ik^ ^rbno da je živ. na neki (kie Pa _ 2'vljenja. Ne 3e V..V., ]e hinnTvi« r.j__ »il, i 'ti fst j % brpJT' '***0 pre- , Ma 1 pridno iz- ^^k)h(%h 1:^" "°'eh Od člov vedejo <*%^^0da^,eLih t* %hiJ seboj v ^ naselij, £^ Voje J Polžev ki kupe i" 'eti zaradi :: konzerve. ,— rznejo v sibir- Po •ci Pa % Ne fešii Ffi Poma zdra-steklen; ^ začel la : OUoawin. Ah^&i bol J ^ ostalem več ' *^%^kikdikopr» Zakonski prepiri v Londonu je zbujal precej pozornosti proces, na katerem so poročeno ženo obsodili, da se je morala pismeno obvezati, da se ne bo nikoli več prepirala s svojim možem. Juristi so bili s to razsodbo zadovoljni, drugače pa je bilo s široko javnostjo. V velikem londonskem dnevniku je znana pisateljica Helen Simpsonova n. pr. zapisala naslednje : "Narave človeka ne moremo spremeniti s popisanim kosom papirja. Gotovo imajo mnogi ljudje naravnost praznoverno zaupnje v pravilnost in moč žigosanih papirjev, toda zaupanje, ki ga kaže mož te dame v bržkone dobro mišljeni podpis, je vendarle prehudo. Kdor se nagiba k prepiru i ngodrnjavo-sti, sledi nekemu impulzu, ki je močnejši od slavne sodni je. On ali ona se priklanjata, ker hočeta obračati pozornost nase kakor slabo vzgojeni otroci. Go-drnjači so ljudje, ki trpijo za tem, da se čutijo premalč upoštevane. Ou n. pr. ima rad dobro srn jo pečenko, pa tudi v mesecih, ko ni mogoče dobiti tega mesa. Če mu žena pojasni na lep način, da ima srn je meso prav tako svoj čas kakor jagode in beluši, ji tega noče verjeti. "Je vedno ista," se hudu-je, "kadar hočem nekaj imeti, imaš vedno pripravljen izgovor. Zakaj ne morem dobiti v svoji hiši dostojnega obeda? Zakaj ne morem jesti niti tako dobro, kakor mi gre pri X. v slast?" Žena ugovarja, da pri X. tudi dvakrat toliko zaslužijo. "Lepo je, da mi to v obraz poveš," pravi on, "torej je moja napaka, če nimava toliko, da bi se lahko do sitega najedla. Torej nc zaslužim dovolj, denarja? Dobro, sedaj pa ti moram povedati." — In sedaj sledi znani družinski prizor, kakršne imajo skoraj vse burke. Vzrok je vedno kakšna malenkost — jed, nova pričeska ali nepričakovan ŠPANSKE REBELNE ARMADE NAPREDUJEJO (Dalje iz 1. str.) rim proti njim." SAN SEBASTIAN. — Tisoče vladi vdanih prebivalcev tega od rebelov obleganega mesta je včeraj navalilo na mestno ječo, razkačeno vsled rebelnega bombardiranja San Sebastiana in hoteč se znositi nad rebelnimi simpatičarji, ki so tu zaprti. Da ni prišlo do masakra, se je zahvaliti takojšnjemu nastopu komunistične milice pod osebnim vodstvom vojaškega governerja Jezusa Larranaga, ki je množico odgnal od ječe z grožnjo, da bo ukazal streljati, če se ne razide. Tekom dneva so padle na San Sebastian tri rebelne granate in to je prebivalstvo silno razkači-lo. Larranga jim je baje moral obljubiti, da bo dal ustreliti pet rebelnih ujetnikov za vsakega prebivalca, ki ga bodo ubile rebelne granate. MADRID. — Vladni letalci so store, ki vodijo kladnici. k državni za- li jonov dolarjev, so pripravljeni, včeraj napadli zgodovinsko da v slučaju rebelnega vpada v j mavrsko trdnjavo Alcazar v To-mesto poplavijo podzemske pro- ledu, v kateri so zabarikadirani rebeli, ter spustili nanjo osem po 200 funtov težkih bomb. Rebelne čete skušajo z juga prodreti do Toleda ter rešiti oblegane tovariše, toda doslej se jim to ni še posrečilo. BARCELONA. —- Vladni u-radniki so priznah, da so spremenili tukajšnjo tovarno General Motors kompanije, ki jo je katalonska vlada zasegla pred tedni, v tovarno za izdelovanje municije. V preurejeni tovarni izdelujejo zdaj letalske bombe in Stene te zakladnice, ki se nahaja sedem nadstropij pod zemljo, so iz jekla in betona in sedem čevljev debele, in smatra se da je nemogoče vlomiti vanjo. Zakladnico varuje posadka 50 mož, ki so popolnoma priprav-Ijenni na enomesečno obleganje. BADAJOZ. — Čete španske tujske legije, ki se bori na strani fašističnih upornikov, so vče- raj stopile v akcijo pri Somossi-1 priprave za spuščanje teh bomb. eri, kjer so popolnoma uničili: vlada je ustanovila posebna so-petnajst vladnih oddelkov s dišča, ki bodo obravnavala vse strojnimi puškami. Legijonarji so se pri tem poslužili puščavske bojne taktike, se plazili po trebuhih proti vladnim postojan- slučaje "prestopkov fašističnega značaja." WASHINGTON. — španska ljudska vlada je obvestila ame kam, dokler se jim nosi približa- ^iški državni department, da bo li na deSet korakov, nakar so! plačala polno odškodnino za a-med divjim kričanjem planili na j meriško posest v Španiji, ki bo noge ter z bajoneti navalili na zasežena tekom civilne vojne od vladne borce in jih poklali do j gtrani vladnih oblasti v vojne zadnjega moža. Na delavski gvrhe. strani je pri tem padlo nad sto mož. Neki ameriški poročevalec je po bitki vprašal nekega legi-jonarja, zakaj se bori proti madridskim četam in mož je odgovoril : "Jaz sem vojak. Borim se za armado. In armada misli, da so Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. LANDON PROTI CENZURIRANJU IZOBRAZBE (Dalje iz 1. str.) "bližnjicam", to je proti pospeševanju razvoja ameriškega šolskega sistema od strani zvezne vlade. Ameriški šolski sistem ni bil ustvarjen čez noč, je dejal, temveč je sad. vztrajnega prizadevanja, trudapolnega dela in požrtvovalnosti. "To je vzelo časa, to je res. Toda procesi demokracije so bili vedno počasnejši kot oni močnih vlad, zato pa tohko gotovejše prinašajo ! dobre posledice." Glede ameriške mladine je dejal, da se ni treba bati zanjo, a-ko se jo bo podkovalo v ameriški filozofiji in tradicijah, da bi ji proučevanje tujih vladnih sistemov škodovalo. Potem je podal svarilo, da je treba spričo "prizadevanj doma in na tujem, kjer skušajo razni voditelji priti do oblasti s tem, da se postavljajo na čelo ljudskim masam", posvečati posebno pažnjo poučevanju principov amerikanizma, da bodo bodoče generacije opremljene z razumevanjem in inteligenco, ki jim bo omogočila lO' čiti resnico od stalno naraščajoče propagande." Landon si je privoščil tudi Rooseveltovo administracijo, ko je opozoril na splošno rabo zvezne vledne mašinerije z namenom da se ohrani sedanjo administracijo na oblasti", kar je po njegovem mnenju nedopustno. Na demokratsko obdolžitev, da je uravnovesil kansaški državni proračun na ta način, da je znižal plače učiteljev, je Landon odgovoril, da gre v Kansasu 40 odstotkov vsega davčnega denarja za vzdrževanje ljudskih šol. Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Tour Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Nei-vou»ineii^ l«o»6 Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, ^Circles Under Eyos, Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need take chances. All druggists now liave nie most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast—safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feci 10 years younger in one week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. LIFE'S BYWAYS 'P'cfc '1,^'^': That our- ak'p Sxe IF Shavtv pančjl Music -oz. a „ T'I/-iT£// 7d /I iQujrrrE f % I m Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakur tudi islaršein, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI). KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' &> & To je jiovcst treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. { Gena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. N, NAROČILA SPREJEMA EN AK OPR AVN OST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO ANEKDOTA Slikar Whistler je bil že za svojega življenja zelo slaven po Angleški in je prejemal vsakovrstna priznanja. Nekoč so ga bili spet odlikovali. "Kako to, da prejemaš toliko odlikovanj?' ga je vprašal neki prijatelj. "Kolikor vem, jih imaš sedaj že tri." "Gotovo," se je zasmejal Whistler, "tretje odlikovanje sem dobil, ker sem imel že dve, drugo, ker sem imel že prvo, in prvo, ker nisem imel prej nobenega." Ta odgovor je krožil po An- ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja Jn zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše; "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. gliji in ljudje niso prav vedeli, ali je govoril mojster tako zavoljo skromnosti ali zavoljo -ba-havosti. Tako so ga vprašali nekoč v neki družbi, ali je res, da trpi večina umetnikov za neskromnostjo. "Da, da, pa še kako!" je odgovoril Whistler. "Poznam na pr. slikarje, ki trdijo, ne da bi zardeli, da znajo prav tako dobro slikati — kakor jaz!" IZNEBITE SE GLAVOBOLA Olajša mesečno trpljenje Brez opija ali kinina ; Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat lOc, 12 za 25c. GARFIELD Prašek proti glavobolu 7 1 nT All 11 Pišite za brezplačen I UNJ! p iskus Garfield pra-^ will#I proti glavobolu— ludi Garfield čaj proti zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y. Dreko JUŽNE PROGE Soinčna stran Atlantika Najhitrejša direktna proga VULCANIA SATURNIA 8. sept. — 26- sept. — 15. okt-SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 ur ugodne železniške vožnje do vaše domovine C rli SAVOIA »TO'-Ifajpn C. ai v parnik n;i morju) 29. avg. — 5. sept. — 19. sept. — 5. okt. — 10. okt. Na naših parnikih boste dobivali najboljšo hrano, dobro postrežbo in luksuriozne prikladnosti, radi česar je postala Italian Line glasovita. Za pojasnila in rezervacije se obrnite na kakega našega agenta ali na našo podružnico na: 1000 Chester Ave., Cleveland, Ohio UPY •. (najhitrejši pa mik na južni progi) NORGE.. ONLY IN IlUHUL DO TOV GET THE PLUS VALUE OP BOLLATOM SEPRIGEBATIOM # Part of ptm nJam la Norge is the plus oold-m*kinc power of the RoIlatOK. It it able to make more oeld than youll ever need, is timpie in construction, smooth in operation, uses hardly any cnrrcBt, is almost everlasting. By actual test, the RoQatar improves with use. The extreme ffficifnty and dependableness of the RoQatoc is the basis of saving in both food and refrigeration. RoQatar Refrigeration enables Norfa owners to saw up to $11 a mnmth. THE ROLLATOR... Smtotb, e*ty, rolling p»w»r prtvidtt m»rt l0s$ flPvmA tM* #*n 00 10* BEFORr y^oi; * Wbeayoabtqr anevwarfM, yoa expect it to (Ira yoa Tears et quiet, drpmriahie, tiwiU# freeaervioe. But do yoa teaBrc that, Croa the standpoint of dependable pexftsxnanoa^ tba most important part a washer h the part yea aerer see? If# the tiHininiviton. And otslj tba Norg# wwhcr has the "AdtoboBt" transmission, with its iff stem of "tako-np points" which makes # the Korgs truly a Bfv Wmtm wOk Pmwt* Omenit« MtWXrt SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 25. avgustu Carica Katarina ifom Gregorjem Orlovim ne bo'morala njegova hčerka klatiti bi mogel dobiti to nevarno ose- slim, — odvrne Katarina. j ostalo brez posledic, je svoji po svetu kakor ciganka, potikati bo v svoje pesti. | Grof Panin je odšel v ozadje okolici zapovedala o vsem mol- se je morala iz mesta v mesto, j Carica je molčala in razmiš- sobe. Zgodovinski roman čati. S svojimi dvornimi da- iz države v državo, da pa je ljevala. Bila je zelo razburjena, mami je odšla v Carsko je selo, lahko živela, je morala varati, kamor ni smel nihče nepokli- lagati in prodajati se! cano priti in v tej samoti je — Grof Panin, ali vidite, tu- ne: rodila otroka. — Veličanstvu je treba samo vreden ta človek, ki je svojo ukazovati! 1 ljubezen vedno samo prodajal! — Kaj je torej s to hčerko? j Grof Panin, kako me je sram, — nadaljuje Katarina in nagr-1 da se ta človek lahko pohvali, banči čelo, ker ji je neka slut-^ da je bil nekoč čas, ko sem jaz nja govorila, da bi ji ta ženska bila njegova last! zares lahko odvzela carsko kro- Katarina si zakrije z roka-no. — Videla je, da se je na ob-jma oči, da bi skrila svoje sol-zorju njenega vladanja pojavi- ze. la prikazen, ki bi mogla postati j Ko pa je zopet povesila rone varnejša, kakor je bil sam ke, je minister videl obraz, ki upornik Pugačev. Grof Panin,;je bil ves rdeč od sramu, povejte mi predvsem, čigava j — Veličanstvo, — reče Pa-hčerka je ta ženska? Ali je nin čisto tiho, — nevreden člo-njen oče kozaški hetman Razu-jvek vas je dobil v svoje roke, movski? zapeljalo pa vas je vaše srce, — Ne, Veličanstvo, — zajec- ki je edini zapeljivec. Ija minister Panin, — Razu-j — VeUčanstvo, vi pa ste se movski ni njen oče! energično osvobodili tega člo- — Ni — kdo je torej? veka, ko ste spoznali, da ni Grof Panin vstane. Katarina' vreden vaše ljubezni, da ni vre- je videla, kako je njen zvesti den, da bi dihal isti zrak. ki svetovalec razburjen. Tega ne-;ga vzdihavate vi! — Grof Panin, ali mislite, da sem se ga osvobodila? — s vzklikne carica. Grof Panin pa se je silno začudil, ko je videl. , rt, , , . di # je usoda stra- nepravočasno opoamnU na ' Ce pa bo grof Orlov kedaj šno maščevala! .. , . ^ ižensko. Ta zvedel, da se nahaja na svetu — oh, če bi videla sedaj gro- hčerka carice Elizabete, bo fa Gregorja Orlova pred seboj, prepričan, da je njen oče ko- bi mu zaklicala: žaški hetman Razumovski. — T\-oja hči je postala pu- Katarina si je z roko podpr- stolovka — blodnica! zna. SI ni navadnega razburjenja znala raztolmačiti. Tudi Katarina je vstala svojega stola. — Panin, — vzklikne carica i da carica joče. — Kako naj bi — vedeti hočem čisto resnico! |si mogla misliti, da sem se ga Ali slišite — čisto resnico! Zdi j osvobodila, ko pa moram ved-se mi, da bi mi radi zatajili ne-!no znova trepetati pred njego-ko strašno tajnost. Vprašam j vimi namerami, ko sem prise-vas: kdo je oče te deklice? Ali j I jena mu izročiti vojsko ter mu je to oseba, ki jo poznam, —-dajati visoka odlikovanja? Grof ki mi je bila morda kedaj bli-| Panin, mar je to osvobojen je, ko moram mirno gledati, kako mi uničuje njega, ki ga ljubim? — Oh, grof Panin, še vedno čutim težki jarem, pod katerega me je spravil ta človek in edini cilj mojega življenja je, rešiti se tega jarma. — Veličanstvo, vse to je od visno samo od vas! — reče grof Panin in skomigne z rameni. — Že mnogokrat sem vam dejal,- da bi bilo «ajboljSe,-če bi grofa Gregorja Orlova brez vsakega obotavljanja prijeli ter ga zaprli v Petro-pav-lovsko trdnjavo. Iz trdnjave pa vodi pot v Sibirijo — ali pa na morišče. Carica ne odgovori ničesar. S sVojo svileno rutico si je brisala solze z oči. — Vem, grof Panin, — reče Katarina, — vaš nasvet je sicer prav dober, toda neizved- pustolovko moramo uničiti! Prav nič ne dvomim o tem, da bi ne bila pustolovka! Prijeti jo je treba! Zapreti jo moramo , ... , !v rusko iečo, iz katere ne bo več la glavo. Njene lepe oci so se Katarina je planila s svojega' svetile, na ustnicah pa je poči- sedeža in se razburjeno spreha- ^ val peklenski smehljaj. jala po sobi. Prsi so se ji hitro — Veličanstvo, odvrne grof To je izvrstno! — vzklik- dvigale. ne Katarina. — On je ne po- - tem bolje, - tem bolje! - ^^dar pripovedo- Grof Panin, sedaj pa mi vala, - nadaljuje grof I anin -povejte tudi vse drugo, kar ve- jc hčerka pokojne carice Eli-eko nxyi IkknnmnUkL cabdb.tkpa ^ pofnmjannM^ Grof Panin je vzel iz svoje P()tovaiijUi prispela nsiposAed torbe zopet nekaj papirjev, jih tudi v Italijo m se je v Be-pogledal ter nadaljeval: "^tkah in v Firenzi spoznala z - Deklica je zelo lepa, se zna ^^^kim uglednim in bogatim kne- aristdbmtaki obnašdi seje adiekimk^ah %va šo tekmovalko, Veličanstvo-onpoveduje najneverjetnejse __ . ^ ^ da bo ta ženska prišla v Rusijo! stvari IZ svojega življenja. Tr- = . ^ di da ie rojena leta 1772, da je « ovojem deiinstvu. Ona žeinnogo,xAovala uitud: ck so })i%?pdjahvSkb^ la pod različnimi imeni. Tako se "j®- je bila se ze!o mlada, od tam pa k perzijsKemu sahu. — Od druge strani pa sem Katarina stopi k oknu in po- Naenkrat pa plane in vzklik- gleda v park. Premišljevala je, kako bi se rešila svoje nevarne tekmovalke. Najti je morala mrežo, v katero bi vlovila to _ , , „ -------- Ta mreža pa bi morala to nevarnost! Imate prav! To!,... . , . j , , , ___________ _ biti tako močna, da bi naenkrat zajela očeta in hčerko. Grof Panin, hvala vam, da zu? Panin — povejte mi resnico! Minister pa še vedno ni hotel govoriti. — Težko je dihal, u-stnice pa so mu drhtele. Plaho je gledal carico. —Oh, Veličanstvo, — vzklikne minister Panin, — to je najtežji trenutek mojega življenja! Nesrečen sem, da sem prav jaz moral najti te listine, da sem baš jaz tisti, ki vara bo povedal resnico o Elizabetini hZer-ki. — Seveda pa sem jih moral baš jaz najti, kajti jaz edini i-mam dostop v arhiv. — Grof Panin, prosim vas,^ nikar ne hodite kakor mačka okrog vrele kaše! — ga prekine Katarina. — Kdo je oče moje tekmovalke? Kdo je bil ljubimec carice Elizabete? — To je bil človek, ki ga Vaše Veličanstvo zaničuje in sovraži, — človeka, katerega sem vedno smatral za največjega in najnevarnejšega sovražnika . Vašega Veličanstva! Na žalost se mi je zelo pozno posrečilo Vašemu Veličanstvu odpreti oči. — Ha — še slutim! — vzklikne Katarina. — Grof Panin, govorite! Kdo je oče one deklice? — Grof Gregor Orlov! Katarina se opoteče. Carica ruska je omahnila v svoj naslanjač. — Vedela sem — slutil^ sem, da me je varal! — Ha — pro- i Katarina je bila namreč prepričana, da ji je Bog pokazal pot, po kateri bi se lahko osvo- bodila svojega sovražn^ pred pol ure ni vedela, ^ bi se znebila osovražen^ fa Gregorja Orlova, pri tem ne bilo treba vraštva njegove strank? volucije. Sedaj pa ji je Bog pokazal to tekmovalk^ je zvedela, da je mGd "H in med črnim grofom ^ Mar bi se ne V^^-. pot? J I Ik (Dalje j 11 Ijiv na žalost! Vi veste, da grof Orlov ni sam! Z njim so vsi plemiči in če bi ga dala zapreti, bi v moji državi nastala takoj revolucija. — Ne, — Orlov mora zginiti s površja, — poginiti mora, nikakor pa ga ne smemo kaznovati javno! — Oh, njegov otrok — njegova hčerka — se mu je rodila prav takrat, ko sem ga ljubila, ko sem mu zaupala in ko sem se mu udala! — Oh, ta Orlov je bil pret-ikan! - Grof Panin, sedaj pa mi kleti! Medtem ko je ležal pri, . , ... , , . . I pripovedujte vse, kar veste o mojih nogah — ko me je s pri-1 ^ ^ . šegami prepričeval o svoji ljubezni — ko sem mu jaz dala vse, kar more žena dati možu, katerega ljubi, — kajti pred vami, grof Panin, nimam nobenih tajnosti, — ko sem mu jaz darovala svoje srce — se je ta podlež \tihotapil v palačo carice Elizabete, splazil se je k starki, katere se je že smrt do taknila s svojim mrzlim prstom! — Oh, kolikega preziranja je Proda se ali zamenja Hiša za dve družine s proda jalniškim prostorom se proda ali zamenja za farmo. Vzame se v račun tudi hranilne knjižice ene ali druge banke ali posojilnice. Poizve se na 18202 Rosecliff Rd., KEnmore 3376-M. Naprodaj Mala restavracija se proda za nizko ceno. Vprašajte na 6603 St. Clair Ave. I njegovi hčerki. Ali je skrbel zanjo? — Veličanstvo, — odvrne minister Panin, — Gregor Orlov svoje hčerke ne pozna! Ko je carica Elizabeta začutila, da njeno razmerje z gro- Farme se zamenja ali proda 35 akrov, blizu Painesvillea, dobro poslopje, orodje, pridelek se zamenja za hišo v Cleve-landu 50 akrov, blizu Chardona, poslopje, orodje, krave, konji in pridelek. 52 akrov, južno od Geneve, 23 a-krov trte, drugo sadje, dobro poslopje in licenca za prodajati vino, čez 40 sodov vina, se zamenja za hišo v Cleve-landu. Za podrobnosti se vpraša pri D. STAKICH 15813 Waterloo Roa«! KEnmore 1934 je imenovala na primer že Frank Pranvuelle, izdajala pa se je tudi že za orijentalko Ali Ernet-ti. Živela je že skoraj po vseh velikih mestih. Sedaj se nahaja v Benetkah, kjer živi kot grofica Pineberg. Pisal sem svojemu zaupniku, angleškemu zastopniku, ki me je po svojih ljudeh obvestil o vsem. — Nekateri trdijo, da je grofica hčerka nekega praškega krčmarja, angleški konzul v Li-vornu pa mi je javil, da je to hčerka nekega nemškega peka. — V Parizu in Londonu je o-sleparila mnogo* ljudi. — V Parizu se je seznanila s polskim poslanikom Orginskim, pozneje pa s knezom Limbur-?om. Ta se je radi nje popolno-na uničil, obljubljal ji je tudi ženitev. — Brez^Sroma bi bila ta deklica postala kneginja, če bi ne bila storila nekaterih stvari, ki ?o jo popolnoma onemogočile. Knez jo je odpeljal na svoj dvorec. Tam je živela kot gospodarica in je imela vsega, česar ji je poželelo srce. Ona pa je varala svojega dobrotnika in o-boževalca, varala ga je z drugimi moškimi, dopisovala si je z mnogimi visokimi in uglednimi osebnostmi, največ pa s poljskimi begunci. Od svojih prijateljev pa je izvabl-jala ogromne vsote denarja. '— Ti poljski begunci jo sedaj podpirajo v njenem prizadevanju, ko se izdaje za tekmovalko Vašega Veličanstva in vam poskuša ugrabiti carsko krono. — Kakšna pustolovka! —vzklikne Katarina. — Medtem ko se je grof Gregor Orlov dvigal tukaj od časti do časti ter je dosegel moč, ki je v Rusiji doslej še nihče ni dosegel, se je Panin, —to najbrž ne bo tako lahko! Pustolovka se ne nahaja v Rusiji, temveč je sedaj na o-zemlju toskanskega kneza, storiti ne smemo ničesar takega, kar bi medsebojne odnošaje še poslabšalo! — Radi tega ne smemo na noben način uporabiti sile, pre-ostaje nam torej le še eno in to je: prevara. Skrbeti moramo. Samo po sebi pa je umevno, da moramo biti pri tem delu zelo previdni! Gotovo je tudi ona zelo pretkana! — Zato mora biti vaša past zelo previdno nastav- zopet slišal, da jo jo vzgojil ne- Ij^na, če hočemo, da se bo pti-k". glasbenik, potem pa je baje ujela! odšla v Italijo, kjer je spoznala kneza Radzvila. — Grof Panin, ali bi mi morda že lahko kaj predlagali? — Naj bo, kakor je. Veliean- Veličanstvo, priznati vam; stvo, ugotovil pa sem, da je i da nimamo še nobene- j francoska vlada pripravljena načrta, upam pa, da mi bo podpirati težnje te pustolovke. pomagal ? - Ona živi v Benetkah v hi- - Počakajte, da malo premi- ši francoskega poslanika. Če pa pride na Dunaj ali pa v Prago, stanuje zopet v palači francoskega poslaništva, če pa pripo-; Čistimo in likamo vsakovrstne obleke Pridemo iskat tuje v Dubrovnik, ložira vedno pri francoskem konzulu. — Povsod jo sprejemajo kot' • rusko princeso, na njenih pismih pa stoji: Njenemu carskemu Veličanstvu Carici Ruski. Pravijo, da se je tudi že zvezala s Carigradom in da so naši tur-' ški sovražniki pripravljeni, da bi jo priznali za carico. j — Veličanstvo, kakor vidite,, — nadaljuje grof Panin, — je' stvar zelo važna in je skrajni čas, da bi napravili to pustolovko neškodljivo, brez ozira na to, če je hčerka pokojne carice Elizabete ali pa ne! — Zato se obračam na Vaše | Veličanstvo, da bi mi poverili to nalogo in me pooblastili, daj Rogel Dry Cleaning 6526 St. Clair Ave. COULD NOT DO HER HOUSEWORK •O^HEN every. " thing you attempt is a burden —when you are nervous and irritable—at your you need for extra energy; Mrs; Charles L. Cadmus of Trenton, New Jersey, says, "After doing just a little work I had to lie down. My mother-in-law*- recommended the Vegetable Compound. 1 can see a wonderful change now." VEGETABLE COMPOUND HIŠE IN LOT NAPRODAJ Hlfta /a eiio drii^.lnn. I ko- ill kirl imkI rein liiAo iin T,r.,.u,e Av.. $2800 Hiia T X Rolmnii in kopulnico na Nl('ht»las Ave.. l»ll*u 2»o St. Fakoj V »uino na Nauman Ave., blizu East 200 St. $350 I>ahki plačilni pogoji. Vprašajte la Mr. Garapic pri ROBERT S. JAMESON REALTY CO. 18950 Lake Shore Blvd. KEnmore 3164 Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domaČi tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ^ Enakopravnost 6231 St. Clair HEnderson 5811 THE KRIGHMAN & PERUSEK FURNITURE Posebnost Augustov^ Razprodaje! N< Ne izpreglejte to I veliko posebnost , Navadno $105 CENA ZA AVGUSTO-VO RAZPRODAJO Vzorec in izdelava tega MODERNEGA KROEHLER ugajala. Blazine v tem setu imajo na stotine so garantirane po izdelovalcu, KROEHLER. Izbera barv. Dva kosa KroehlerSetf sprejemno $74li Vzamemo hranilne knjižice Internaional, Custodian in drugih posojilnic za plačUo na pohištvo. NORTH CAN $20 DELfWC DOLAR ZA 100 TEDNOV ZA PLAČATI — NOBENIH OBREDI 9x12 OBOJE PREPROGA IN SPODNJI PAD 1*1 in Pad za sp®^* Velika izber'^ proge so te; žkc in majo trpežmo** boljših prepi"®^ Navadna $42.50 vrednost $27 .i prepi trot* sto Z vsakim nakupom $10 ali več damo P'^Vj njo po jezeru do Cedar Point na Slovei»*^jji( katerega priredijo v nedeljo, 30. avgu»t» South East Improvement Assoc i KMCHMAN & kW Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. Odprto KE« * ZRAVEN BEN FRANKLIN 5 IN 10c TRGO AMERICA'S BEST c£ču±/ PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS FICIRANI IŠČEJO SB I'OVEKJENCI %# nabil-anje pod»tkov v vuki koloniji. Dostojen xasluick ob malem trudu u tane-tljivo, inteligentno in poinano osebo. PIŠITE! %r ^^TOV l/toVENCCl/^, \\9. IVAN Ml 156 Fifth Avt. Urei isir Ntw 'RBO^