Književnost. ^Domovina" zval se bode nov poličen - gospodarsk list, kateri bode pričel izbajati začetkom tega meseca v C.elji. Izdavatelj in urednik mu bode Dragotin Hribar, tiskar v Celji. Prihajal bode dvakrat na mesec in stal do konec leta le jeden goldinar. List, katerega potrebo so spozuali ondotni svetni in duhovni voditelji naroda, prinašal bode celjske, spodnje-štajerske in slovenske novosti sploh. Poročal bode o dogodkih v Avstriji in po širnem svetu na kratkn ; gojil bode pravo avst rijsko domoljubje, priporočal verno, krščansko življenje in poudarjal v zvezi s temi načeli slovensko zavednost in rodoljubje. S politiko se bode le toliko pečal, kolikor zabtevajo ondotne posebne razmere. Neopravičene napade nasprntnikov na poštene slovenske zavode in domoljube zavraeal bode vselej krepko. Prva številka izide prvo soboto meseca velikega travna. Naročnina naj se pošilja pod naslovom: Dragotin Hribar v Gelji. Podobe za nazorni nank. Druga knjiga. 150 barviinih podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin. Slovensko izdajo priredil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. Založil in prodaja J. Giontini v Ljubljani. Cena 3 gl. 50 kr. To je naslov najnovejši knjigi, ki je prišla na svetlo v založbi našega podvzetnega in za naše domače slovstvo zaslužnega knjigotržca gosp. J. Giontini-ja. Ker je bilo po tej knjigi že več let popraševanje in občna želja naših ljudskib učiteljev, da bi se priredila slovenska izdaja, ustregla je tej želji tvrdka Uiontinijeva in izdala prekrasni učni pripomoček za nazorni nauk pri rastlinstvu. Knjiga obseza 30 tabel, ki nam kažejo v živih barvah 350 podob najbolj znanih strupenih in pitoinih rastlin po naslednji vrsti: 1. Strupene rastline; 2. Glive ali gobe ; 3. Zimske cvelice; 4. Spomladanske cvetice; 5. Poletne cvetice; 6. Jesenske evetice; 7. Povrtnina; 8. Zdravilna zelišča; i). Kupčijske rastline; 10. Pašne in predivne rastline; 11. Žito; 12. Bučnate rastline; 13. Koščičaste, grozdične in jagodne rastline; 14. Koščioasto - sadne rastline; 15. Pečkato - sadne rastline; Koščičaste rastline in 16. Gozdna drevesa. — Vsaka rastlina je ob kratkem opisana, kolikor je namreč učitelju vedeti treba, da si na podstavi tega opisa prireja potrebno gradivo za poučevanje dotične rastline. Poleg navadnega domačega imena pridejano je tudi nernško in latinsko ime vsake rastline, kar bode našim učiteljem velike koristi za njihovo lastno nadaljno izobraževanje. Kakorprva, tako je bila tudi ta druga knjiga za nazorni nauk jako potrebna in hvaležni moramo biti ne samo gospodu založniku, ki nam je knjigo založil, marveč tudi gosp. Tomšiču, ki nam je slovensko izdajo te knjige priredil. Mi od naše strani želimo, da bi je ne bilo slovenske ljudske šole, ki bi ne iinela tega za našo šolsko mliidino prepotrebnega uoila. Cena jakn okusno opravijeni knjigi je zelo nizka, ako priiuerjamo nomške jeclnake knjige, ki so ninogo dražje, dasi se mnogo laže in mnogobrojnejše razpečavajo nego li naše slovenske. V priložnosti izpregovorili bodeino še kaj več o tej knjigi. »INiiiilndni gflasi" posvefeni slovenski mladini. Uredil in založil Cirilski. V Ljubljani 1X91. Tisek »Katoliške tiskarne«. Cena 30 kr. To je naslov lični knjižici, katera je zagledala te dni beli dan in ima 18 kratkih in daljših sestavkov v vezani in nevezani besedi, kateri so pisani poljudno in lahko uinljivo za našo inladino ter delajo vso čast. pisatcljem gg. bogoslovcem ljubljanskim. Vsebina: »Angeljskemu raladeniču«, spisal A. Medved, je uvodni pozdrav sv. Alojzija. »Sveti Alojzij Gonzaga«. V tem sestavku narn opisuje gosp. pisatelj I. Benkovif življenje zaščitnika šolske mladine sv. Alojzija, v spomin 3(X)letnice njegove smrti. Koncern sestavka podaja g. Benkovič kratek jedrnat pouk, kako naj mladina praznuje to 3001etnico in kako naj posneina svojega priprošnjika. G. M. Opeka opeva v »Pozabljeni cvetici« hvaležnost. V sliki: »Mlado življenje« nam opisuje g. A. Rovan zgodbico ubožnega dečka in ponosnega bogataškega dečka in deklice. Tn slika ne zdi se nam toli prikupljiva za mladino, ker labko vzbuja sovraštvo do bogalaškib otrok. G. Tone Korinjski šiba izborno v svojem »Pastirček Miha« otroško razvado o nakupovanji nepotrebnib rečij, posebno pa dečka, ki si na nepošten način pridobi potrebnega denarja, a zraven je tudi lep vzgled kesanja in spoznanja, da si tujega blaga ne smemo lastiti. »Sirota« je povestica malega Jernejčka, katerega so mati v nežni mladosti ostavili. Mičnosti je dovolj v tej povesti, tudi lep vzgled sočutja; le olilika pisave naj bi ne spominjala toliko na izmišljene pravljice; veznik »pa« je tu našel preveč milosti. G. Podgrajski naj v bodoče v tein sniislu nadaljuje. V. S. nam opeva v »Planinki« lepi dom, da je povsod dobro a doma najboljše. »fludno drovo« je pravljica ubožnih dečkov, kako je ž njiina ravnal kruti grajščak. G. V. Steska graja tu neusmiljenost ter kaže, kako že Bog mi tem svetu prej ali slej to kaznuje. G. A. Medved opeva v mali pesinici »Pred pomladjo« veselje nad bližajočo se pomladjo. Posebno se bode vsakemu prikupila povestica »Marija pomočnica«. G. A. Stroj je tu pravo pogodil, kajli otroci so radovedni, kaj slike na raznib krajib pomenijo. V »Utopljenein zvonu« nain pesnik opcva življenje in konec roparjev. »Na počivalu" je pravljica, v kateri g. V. Jakolj opisuje, kako Bog kaznuje togotnika in preklinjevalca. »Dedek« nain kaže, kako se v teku leta mnogo na zenilji spreineni. Res krasna je malo daljša povest: »Cerkvica v gozdu« spisal I. D. V njej se nain v pravi podobi kaže preimenitni dan prvega sv. obliajila. V pesmici »Nagrobne misli« vzbuja g. A. Medved spomine na unirlo niater in na bodoče vstajenje. »Alojzijeva slavnost« spisal J. D. »Volk« spisal A. Medved in »V Rim« spisal J. D. so lepi proizvodi v dramatični obliki, lahko izpeljivi v vsaki šolski sobi ali na prostera. Gotovo bodo prijali za razne šolske slavnosti. Niso dolgi, toiej se jih lahko učenci dobro na pamet nauče. Prvi je resen, a druga dva sta šaljiva, da vzbudita mnogo smeha. Gg. pisateljem bodi srčna hvala za to knjižico in le želeti je, da pričeto delo nadaljujejo. Oblika in lisek knjigi sta liena ter cena 30 kr. nizka. Vsaka šula naj si kupi to knjižico za svojo knjižnico! Ksacerij. Narodnc legende za slovensko mladiiio. Na- bi-al, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središn. III. zvezek. Gena 1(1 kr. V Ptuji. Natisnil \V.. Blanke. lSttl. Kar smo povedali o II. zvezku narodnih legend, velja tudi o tretjem. Večkrat se je pri nas že poudarjalo, da ne manjka utitelju na deželi lepe prilikc v nabiranje narodnega blaga. Med uoitelji, ki jo vporabljajo. nahaja se tudi g. Anton Kosi. kajti mcd izdanimi legendami najdeino zopet nekaj našib narodnih. Nekaj jih je ponatisnenili iz raznih starejših listov in knjig. Tako bi se lahko tudi druge povestice izbrale iz raznih knjig in listov in dobili bi marsikatero dobro knjižico za mladino. Tudi ta zvezek »legend« je dobro došel. Cena 16. kr. je jako nizka. Priporočamo ga slovenskemu učiteljstvu in šolskim vodstvom v nakup za otroške knjižnice. M. J. V pojasnilo! »Navod k početnemu risanju iu oblikoslovju. izdalo pedagogiško društvo, cena 35 kr.«, lahko učitelj z jednakim piidom rabi pri Eichlerjevi zbirki kakor pri Grandauerjevi, ker risarska metoda ostane bistveno taista. Grandauerjeva zliirka ima to prednost, da je liolje sestavljena kakor Eiebleijeva, katera iina preveč gradiva in — izbiranje najprhnernejšega za pouk je precej težavno. Eichlerjeva zbirka je pa zaradi manjših listov učitelju priročnejša pri pouku. Bogato gradivo druzega dela bi se na višji stopinji prav dobro uporabIjalo pri posamezneni pouku, ako bi ne bili narisi kot predloge za učence nekoliko preinajbni. J. B.