tako da jc na našem krasu izmeril trdote voda ter jih p rim erjal s posamez­ nimi hidrološkimi elementi teh pokrajin (s spec. vodnim odtokom, z odtočnim količnikom, s količino padavin itd.). V študiji so prikazani ustrezni podatki za 23 rek, 20 kraških izvirov in 3 curke pronicajoče vode na stropu Postojn­ ske jam e. Čeprav je študija po obsegu kratka, zasluži glede na zgoščeno vse­ bino več pozornosti. P ri prim erjavah so se avtorju izluščile posamezne soodvisnosti med trdo­ to vode in vodnim odtokom. Te opozarjajo na določene zakonitosti, k i jih je avtor prikazal na petih diagramih. Na prvem gre za korelacijo med celo­ kupno trdoto in odtočnim količnikom, na drugem za razm erje med vodno tr ­ doto in specifičnim vodnim odtokom, na tre tjem za korelacijo med specifič­ nim odtokom in korozijsko dinamiko, na četrtem za razm erje med padavinami in vodno trdoto in na petem za^ razm erje med intenzivnostjo pronicanja in trdoto vode v Postojnski jami. Škoda, da diagramom, ki so jedro razprave, ni priložil avtor tudi še karte, ki bi tujim geomorfologom •— njim je namreč študija nam enjena —omogočila vpogled v razporeditev kraških izvirov in rek glede na namočenost in vodni odtok. Uvodoma je avtor sicer na kratko p ri­ kazal poglavitne značilnosti obravnavanega ozemlja, vendar prostorska pred­ stava brez karte ni mogoča. Nazoren je zlasti prvi diagram, ki kaže, kako je trdota v obratnem sorazm erju z odtočnim količnikom. Čim večji je odtok, tem nižje so trdote kraških voda. Tako pojem a vodna trdota od Julijskih Alp proti Istri. Korela- cijska k rivu lja je precej izrazita, čeprav gre za reke z različnim deležem kraškega porečja. Ker na diagramu niso označene vse reke in vsi podatki, zbuja diagram v metodološkem pogledu več vprašanj. Podobno velja za tre tji diagram, k je r se vsilju je drugačen potek korelacijske krivu lje glede na to, da imajo posamezne skupine kraških izvirov različne celokupne trdote ob enako namočenem zaledju. V celoti so v tej razpravi soodvisnosti med posa­ meznimi korozijskim i fak to rji prikazane bolj pregledno kakor v študiji, ki jo je avtor objavil 1966. leta v Geografskem vestniku. Vpogled v zakonitosti, k i jih je avtor skušal osvetliti s pomočjo zbranih podatkov, je nedvomno koristen prispevek pri razreševanju korozijske pro­ blem atike ne samo našega, temveč kraškega reliefa nasploh. Ta problem atika je seveda tako obsežna, da je potrebno še veliko potrpežljivega in v z tra j­ nega dela. Avtor pa ima vsekakor prav, ko meni, da je različnost slovenskega krasa dobra osnova za tovrstne študije. Darko Radinja France Habe, Das Pivkabecken als hydrographisches Dach des Inner- krainer Karstes. Beiträge zur Klimatologie, Meteorologie und Klimamorpho­ logie. Salzburg, Band 3, Salzburg 1973, str. 229—248. Y publikaciji, k i jo je geografski inštitut salzburške univerze posvetil sedemdesetletnici znanega avstrijskega klimatologa Tollnerja, je F. Habe ob­ javil zaokrožen pregled o dosedanjih krasoslovnih proučevanjih Pivške ko t­ line. Predvsem je avtor prikazal vsa dosedanja spoznanja, ki so pripeljala do današnje predstave o razvoju kraškega reliefa, kraškega podzem lja in kra- ške hidrografije na obrobju te kotline. Na prvi pogled se nam zdi odveč, da je Habe tako sistematično prikazal dolgo in raznovrstno raziskovalno trad i­ cijo te pokrajine. Na koncu pa spoznamo, da je imel avtor pravzaprav na­ men, da ob tem prikaže, kako je slovenska znanost p re jšn ja spoznanja obo­ gatila z novimi ugotovitvami. V te j luči pa je celotna zasnova Habetove štu­ d ije smiselna. Ob te j prim erjavi je namreč avtorju uspelo prikazati nove raziskovalne dosežke zlasti glede ponikalnih sistemov na obrobju Pivške kotline, pa tudi razvojne značilnosti postojnskega krasa in njegovih jam. P ri tem je umestno opozoril, da se ta spoznanja opirajo na ugotovitve raz­ ličnih strok, poleg geomorfologije in hidrologije zlasti na geologijo in arheolo­ gijo. Avtor je ta razvoj toliko lažje predstavil, ker je tudi sam prispeval k raziskavam severnega obrobja Pivške kotline. Tekst smiselno dopolnjujejo 4 kartice, 2 prereza in 3 podobe. Darko Radinja Ivan Gams, Physisch-geographische Faktoren, die das Klima der Dolinen- und Poljen beeinflussen (auf G rund neuerer Messungen in Slowenien). Bei­ träge zur Klimatologie, Meteorologie und Klima-Morphologie. Band 3, Salz­ burg 1973, st r. 249—264. V isti publikaciji je tudi razprava I. Gamsa, ki osvetljuje klimo naših kraških kotanj v prirodnogeografski luči. Avtor se pri tem opira — veči­ noma na lastne — meritve, s katerim i se odpira vpogled v različne prirodno- geografske faktorje, ki oblikujejo mikroklimo vrtač in krašk ih polj. Mikro­ klime vrtač ni ugotavljal avtor samo po enem modelu, temveč je upošteval njihovo raznoličnost. Tako m arsikje poudarja, da so posamezni meteorološki elementi v skledastih vrtačah drugačni kakor v kotlastili, v travnih vrtačah drugačni kakor v gozdnih, na gruščnatih tleh drugačni kakor na ilovnatih itd. Zato se je avtor zavedal kočljivosti p rehitrega posploševanja zaključkov na osnovi zbranih meteoroloških podatkov. K ljub te j problem atiki pa izbrana metodologija proučevanja ustreza, zlasti k er upošteva tudi ugotovitve tu je literature. Gams je n a jp re j osvetlil vplive, ki jih imajo na mikroklimo kraških kotanj vegetacija, zračna vlažnost in relief, in sicer na osnovi izbranih m er­ jen j na matičnem Krasu (Krajna vas, Divača), N otranjskem krasu (Notranj­ ski Snežnik, Babno polje, Logatec), Dolenjskem krasu (Globodol) itd. O brav­ naval je tudi še vpliv snega in prsti na klimo teh kotanj. Klimatske značilnosti kraških kotanj se kažejo po Gamsu zlasti v tem, da je v njih obdobje brez zmrzovanja občutno krajše, kakor izven njih. V kraških kotanjah je tudi večja vlažnost zraka, posebno v času radiacije, dobivajo pa tudi več padavin. V skledastih in lijakastih vrtačah, ki so po­ raščene, so dnevne temperature višje, nočne nižje. Vpliv nadmorske višine pa se kaže v tem, da se uveljavlja inverzija z nižjimi temperaturami zlasti v vrtačah med 600 in 900 m nadmorske višine, kar naj bi bila posledica manjšega temperaturnega gradienta v prosti atmosferi teh višin. V celoti vzeto imajo po Gamsovih ugotovitvah vrtače v tem peraturnem pogledu bolj kontinentalno klimo, v vlažnostnem pa bolj oceansko. V celem pa imajo vrtače posebno vrsto mikroklime. Slednjič obravnava avtor vpliv izoblikovanosti vrtač na različne oblike tem peraturne inverzije. Gamsova razprava je nedvomno koristen prispevek k m ikroklim atologiji našega kraškega sveta. Je tudi tematsko svež prispevek k doslej preveč eno­ stranski, morfogenetski obravnavi kraškega reliefa. Pomeni pa tudi bolj kompleksno usm erjenost glede na dosedanje prirodnogeografske raziskave. Pozitivno je opiranje na dejanske meritve, čeprav so k ra tko tra jne in vzorčne. S tem se sicer odpira nevarnost prehitrega posploševanja, vendar pa to spod­ bu ja k nadaljn jim raziskavam, k a r je samo pozitivno. Gamsova študija odpira zanimiva vprašanja tudi glede poljedelskega izkoriščanja vrtač zaradi njihovih m ikroklim atskih posebnosti. Darko Radinja Peter Habič in Rado Gospodarič, Die hydrologische Problematik und die Erdkundung der Zusammenhänge unterirdischer Wasser im Karst der Nord- west-Dinariden. Geol. Jahrbuch, Hannover 1972, str. 213—226. V hannoverski geološki reviji je objavljen referat, k i sta ga av torja ime­ la na 2. simpoziju o sledenju podzem eljskih voda oktobra 1970. leta v Frei- burgu. A vtorja sta sicer na kratko, a zgoščeno in zaokroženo prikazala usm er­ jenost in povezanost kraških voda na slovenskem dinarskem krasu in to tudi