■T 180. itevllki • Lunu. i ml m mm m ILH. leto. Vpiavalfttvo i KnaflOTV m odgovor dopisnica ali I tfcjldsj, dvorišče levo), telefon it. S6. Posredovanje pollshcia kluba. Za dan 17. avgusta je načelnik (»oljskega kluba sklical voditelje vseh ;»arlamentnrnih strank na pOSVCto-k anje o pogojih, pod katerimi hi se ialo zagotoviti mirno in stvarno delovanje državnega /.nora v prihad-njein zasedanju. To akeijo je smatrati pač samo ;i u v <» d k razbistrenju položaja, zakaj da bi se kar na kratko doseglo *>! mrazu tuljenje, to j«' skoro nemogo-■ »pričo ostrili. \ prav nepremostnih nadprotstev. ()hstrakcija slovenskih klerikalcev in njihovih zaveznikov ni tista irlavna ovira, ki onemogoča redno delovanje drž. zbora. Vlada se je ob-»trukcije preklicano hitro tznebila in ohstrukcijo vred celega parlamen-ta in bi zaradi obstrukeije lahko prav mirno spala, posebno ker se kr-«i število prijateljev te brezvestne in iz najbolj umazanih osebnih nagibov nastale •obstrukeije tako zelo, da so slovenski klerikalci že popolnoma . isamljeni. Pravi vzrok akciji, ki jo je začel Inik poljskega kluba je spozna-ijr. da vlada in njena poljsko-nem-šku večina nimata dovolj moči za \zdrževanje vodstva v parlamen' u in da parlament ne bo mogel izhajali, če se \ tem ozira razmere ne premene. To sjR>ziianje ni novo. Ž«- med nasedanjem državnega zl>ora je polj-»ki k 1111» opetovano izjavil, da želi premeniho dosedanjih razmer v tem Miiisin. da se pritegnejo vladni večini tudi različne slovanske stranke, -t o ječe v opoziciji in ni dvoma, !> tem se bodo najbrže razbila irnjaujn, ki jih je sprožil načelnik >kega kluba, ako ii" bodo Poljaki afegnričiiu nastopili. ("soda vlade in sedanjega siste-ia ji* namreč v rokah poljskega klu-a. Samo v zvezi s Poljaki imajo Nemci, kadar jim pomagajo Italijan:, večin«) v parlament u. brez Poljakov razpade večina in je vladi izpodmnk-njeno stališče. Da poljski kliib ni zadovoljen s sedanjim sistemom in I gospodstvom nemškn-poljske večine v parlamentu, to pričajo ne samo različne njegove izjave, nego tudi dejstvu, da se je eelo solidarnost poljskega kluba začela krhati in tla se je poljska ljudska stranka opetovano ločila od drugih poljskih poslancev. Že skrb, da se ohrani edinost in solidarnost poljskega kluba, je zadosten vzrok, da hi si' Poljaki z vso silo zavzeli za obnovitev koalicije, in če t<> store, je naposled neizogibno, da se bodo nemške stranke rade ali nerade udale. Ali se imenuje taka ustanovitev nove parlamentarne večine koalicija ali samo »Arbeitsmajoritiit«. to j" naposled vseeno. Tudi ti>ti Slovani, ki so nasprotniki koalicije, ne bodo vstopili v tako večino, če se ne rekonstruira ministrstvo tako, da bodo dam1 garancije, tla se ne bo vladalo proti Slovanom in samo na korist Nemcem. Skrb za državne interese sili vlado, tla se bo prilagodila sklepom, ki jih store — ako jih sploh store — načelnik:] klubov 17. t. m. Država potrebuje denarja, mnogo denarja in okleniti mora trgovinske pogodbe največjega pomena. To so naloge, ki jim vlada ne bo kos, če se bo naslanjala sanm na nemsko-poljsko večino, in ki jt) silijo, tla skuša dohiti večjo oporo in zaslombo v parlamentu. Akcija, ki jo j«' začel načelnik poljskega kluba torej ne more imeti drugega namena, kakor ta, ki smo ga navedli koj v začetku: razširiti in povečati večino v parlamentu s po-močjo Slovanov in doseči sporazum ljenje med temi strankami glede take rekonstrukcije ministrstva, da bodo zadovoljni tako Slovani kakor Nemci. Ali ho kaj kruha iz te moke.' Težko je na to odgovoriti, zlasti z ozirom na razmerje meti Nemci in med Cehi. Ako s«' ne posreči akcija poljskega kluba, ako tudi to posredovanje ne pomaga iu se ne ustanov: velika parlamentarna večina, ki hc obstruk«-ij«)niste pritisnila ol, zid. potem bodo že v deželnih /borih in na jesen v državnem zbora taki viharji in take krize, tla je nemogoče vsako ugibanje o njih koncu. Konferenca 17. avgusta. Dunaj, *K avgusta, (ilabinsl i je razposlal danes vabila na konferenco. Razgovor bo veljal političnim razmeram pred sklicanjem deželnih zborov in parlamenta. »Nis«'in tak «)ptimist«, pravi li labinski, »<><•. demokratov so dobili vabila na konferenco vodje vseh strank. Povabljeni so med dragimi sledeči slovanski poslanci: Kramar, Paca k, Maštalka, Stnpinski, Stnnek, LTdrzal, Hruban, Slama, Choe, Ma-sarvk, Ivčevič, Ploj, Šusteršič. Ro-manezuk in \Yasilko. Nemška nestrpnost. D u u a j , i), avgusta. Češko društvo Komenskv je na včerajšnji dan napovedalo v Hernalsu sh«>«l; Nemci ]>a so že davno pred napovedano aro zasedli lokal in k«> so prišli prvi i V-hi. so jih dejansko napatili. Policija je nato vdrla v lokal ha spodila iz njega Nemce, nakar se je obljubili podpirati tudi Kar-listi. Hoji v Maroku. M a ti r i ti . 9. avgusta. Pogajanja zunanjega ministra s poslanikom maroškega sultana so bila doslej popolnoma brezuspešna. Generalna stavka na Švedskem. S t «) k h o 1 m , 9. avgusta. Vlada je izdala izjavo, v kateri opominja k miru in redu. Obžaluje, tla sta obe stranki odklonili njeno posredovanje; na ta način bo časten mir tem težji. Vlada i/javlja, da bo javni red hranila z vsemi sredstvi. S t t) k h o ! m , 9. avgusta. Vsled velike vročine je pomanjkanje ledu prav občutno, kmalu ne bo nobenega svežega živeža dobiti. Največ trpe trgovci, ker delavci sedaj kupujejo le zelo malo. L O n «1 o n . 9. avgusta. »Dail\ Telegraph« javlja iz Stokbolina: Doslej sicer še ne primanjkuje živeža, toda cene so neizmerno visoke. Prebivalstvo je mirno, bati pa se je, da izbruhne strast. Tu ni več mogoče dobiti orožja za nobeno ceno, vse je razprodano. Stavkajoči odklanjajo vsako pogajanje, dovolili so pa grobarjem pokopavati mrliče. Vodja socialistov Branting pravi, da stavka ne bo končana v enem tednu. Najbrže ne bodo imeli iz tega konflikta nobenega dobička m* industrijalci ne delavci. S t t) k h «) 1 m , 9. avgusta. Glavni stavkarski odbor bo jutri pozval vse gostilne in pekari je, da prenehajo z delom. S tem bi generalna stavka zadobila nepregledne posledice. S t o k h o 1 ni , 9. avgusta. Vzrok stavki leži v sledečem: Meti švedskim delavstvom vre že del j časa. Znižanje plač in mezd, ki so ga delodajalci sistematično proizvajali, je bil zadnji povod za to ogromno solidarnostno stavko, katere se sedaj udeležuje nad 300.060 delavcev. XXIV. glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. (Dalje.) Blagajnikovo poročilu se glasi: Čast mi je, poročati Vam ob 24. veliki skupščini o denarnem poslovanju — družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1908. Kakor razvidite iz tiskanega računa, imela je družba sv. Cirila in Metoda leta 1908 dohodkov 136.268 K 09 v, potroškov pa 93.483 kron 72 v in je znašal prebitek koncem računske dobe 42.784 K 97 v, kateri se je prenesel na novi račun za let«) 1909. Leta 1907. imela jt1 družba dohodkov 95.151 K 03 v in presegajo tedaj dohodki zadnjega leta one iz leta 1907. za 41.117 K 8(5 v; nasproti pa so znašali potroški 1907. leta 70.100 K 67 v in presegajo tedaj potroški zadnjega leta one iz leta 1907. za 17.323 K 05 v. Da so se tudi naše podružnice ojačile, dokaz temu, d i znašajo prispevki podružnic 49.020 K 80 v, dočim so znašali leta 1907. 36*106 K 55 v in so se tedaj pomnožili za 12.920 K. Podružnic je delovalo 122, tedaj 19 več nego leta 1907. Od teh odpade na Kranjsko 59, na Štajersko 42, na Koroško 5, na Goriško 11, na Trst in okolic«) 5, skupaj 122. Na vsak način pa štejemo premah) podružnic; skrbeti bode tedaj treba, da se v vsakem večjem slovenskem kraju ustanovi nova podružnica. Na Kranjskem je najkrepkejše delovala šentjakobsko - trnovska po-druznica, ki je izkazala 2282 K 50 v LISTEK. zadnji rodovlne Benalla. 1'o vest. (Dalje.) IV. Domača zabava v hiši barona Kvzebija Benalje je privabila vso 'šl<» dame peljali do hišne gospodinje. Meti prvimi, ki so prišli, je bil haron Lenard Henalja s svojima se-* t rama. Starega Kvzebija j«' nekako zeblo, ko j«' >voje sorodnike zagle-'i.d preti sabo, kakor ga je zazeblo l«-j, kadar je moral pogledati SVO-jeimi netjaku v oči. Ko je bilo zbrano že lepo števi-■ " gostov, j<* vstopil Mihael Kržinar. Nihče ga ni pričakoval, "liko pozabi jen j«* ž«* bil, ker se več tednov ni prikazal v mestu in se ni čulo ničesar drugega «> njem, kot da na Lesnem brdu meri h bule in hodi nn lov. Mihael je izgledal utrujen, ka-kor da se je mnogo mučil s težkim delom, a bil je izjemoma prav zgovoren in je prijateljsko pozdravil m- I«* \ s«« dobre znanee. nego tudi druge povabijence. Iienati se je približal nekako plaho in jo kratko pozdravil. »Dolgo vas ni bilo videti,« je rekla Renata. .Opravki so me zadrževali na Lesnem brdu,« je odgovoril Mihael. Poleg Renate je stal prazen stol. A Mihael ni dal Renati časa, da bi ga bila povabila, naj se vsede. Naglo je izpregovoril nekaj brezpomemb nih besed in se umaknil, čim so prišli novi gostje pozdravit hišno gospodinjo. Renata j«' z napeto pozornost jo gledala na Mihaela, ko ga je njen mož seznanil z Lenardom. Na Mibae-I«>vem obrazu j«* hotela čitsiti kako mu ugaja ta sorodnik njeii«»ga moža To«la na Mihaelovem obrazu se ni sprenmnila nobena poteza, *»amo v nj«*govih očeh je zaplapolalo nekaj, kar si j«' Renata tolmačila kot začu-denje. Samo nujna vadnejše pozdravne bened> sta izpregovorila Mihael in Lenard, zelo ceremonijelnn, kakor je to zahtevala družabna navada, a oba sta si bila svesta, da ne bodeta nikdar prijatelja. * Prihod ljubljanskega škofa je nji in pogovoru naredil konec. Vsa družba je silila naprej, da pozdravi priljubljenega škofa, ki je obiskoval vse priredile v odličnejših ljubljanskih hišah, se rad mudil v družbi izobraženih dani in tudi sam večkrat prirejal v škofiji zabave, na katerih se je prav tako veselo plesalo, kakor v zasebnih hišah. Pozdravljaj je ■ ljubeznivostjo finega moža, zdelo se je, kakor da ima za vsakega posamezniku poseben usmev in poljubil hnrtmici K«»nnt: roko. Vsa družba povabljencev se je strnila okrog škofa in baron Kvzebij je hitel mu pndstaviti tiste, ki jih šk«if še ni poznal, največ le mlada dekleta. Tudi Lenard in njegovi sestri sta bili predstavljeni škofu. 1'remotril jih je s hitrim, a ostrim pogledom in se potem obrnil do barona Kvzebija. »Kje pa ste doslej skrivali svoje sorodnike, tla se niti vedelo ni, da so na sv«>tu?« je šegavo vprašal škof: »Mislil sem vedno, da ste vi zadnji svojega rodu; sedaj imam upanje, da slavno ime barona Henalja še dolgo ne izgine.« Kvzebija je spravilo škofovo vprašanje v veliko zadrego, a na srečo mu ni bilo treba odgovoriti, ker je vsa družba govorila obenem in je tudi Lenard hitel pripovedovati, da je živel na kmetih in se preselil v Ljubljano samo zaradi sester. Škof se je vsedel poleg baronice Renate iu kramljal ž njo prav prijateljsko. Dočim je mladino nagovarjal, naj se ne da motiti po njegovi navzočnosti, nego se naj zabava in kratkočasi, kakor ji je drago. »Najbolj mi ugaja mladina,' ki je vesela,« je dejal škof. »Mladi svet naj se veseli življenja; taka mladina, ki ne ljubi zabav in plesa, ki je resnobna in kritična, mi ni všeč; samo ljudje, ki se znajo smejati in veseliti so dobrega srca.« Skoro celo uro je ostal škof v hiši barona Kvzebija. Za vsakega, ki se mu je približal, je imel prijazno besedo, vse njegovo vedenje je pričalo, da je bil salonski mož. A nihče ni zapazil, kake bistro in kritično je motril zbrano družbo in kako vprašujoče je večkrat obstal njegov pogled zlasti na Lennrdu in na njegovih sestrah. Ko se je škof že poslavljal, je zagledal Mihaela Kržinarja. Nasmehnil se mu je, ga pozdravil z očmi in z roko in mu dal z glavo znamenje, naj mu sledi. Zapazila je to družba in vsled tega ni silila v predsobo, kamor je Mihael sledil škofu. Samo baron Kvzebij je hotel spremiti škofa do stopnic, a škof je to odklonil. V tem, ko je vsa družba ugibala, kaj da moreta škof in Mihael Krži-nar imeti tako nujnega govoriti, je škof v predsobi položil Mihaelu roko na ramo. »Kje ste bili toliko časa, prijatelj!« »Na Lesnem brdu, Vaša milost«, je odgovoril Mihael. »Torej kupčijske stvari,« je menil škof. »No, to je prav. Povedati Vam moram namreč, da sem bil nekoliko v skrbeh za Vas.« »Kako to t« se je začudil Miha« 1. »Kaj se je takega gov«»rilo, da ste bili Vaša milost zame v skrbeli »Govori se. ljubi prijatelj, da -^e hočete ptuočiti z gospo Terezijo Ah-činovo. Lepa j \ mlada je in bogata, a «lov«dite mi, ljubi prijatelj, da Vam povem svoje mnenje: za Vas to ni prava žena.« Mihael je odstopil za pol koraka, njegov obraz se je zresnil in pogled njegov je postal teman. »Dovolite mi, Vaša milost, spoštljivo opomnjo, da sem že šestintrideset let star in torej zmožen sam izbrati ženo. Gospa Terezija A hči nov a bodi k maši, k spovedi in k obhajilu, je torej dobra katoličanka in sodim, tla s cerkvenega stališča ne morete ničesar reči proti njej. Sieer pa se mi zdi, da v zakonskih zadevali nimam dolžnosti, poslušati svete.« »Kržinarji ste vsi strašni ljudje,« se je smejal škof z vso dobrohotnostjo, dasi so bile Mihaelove besede malo uljudne. »Poznal sem Vašega starega očeta in poznam vašega očeta; vi ste ravno taki, kakor ona dva. Ponosen in samosvoj. Vidite, Mihael, to mi ugaja, take ljudi imam jaz rad. Dovolite mi pa vendar, da povem, zakaj mislim, da bi gospa Ahčinova ne bila prava žena za vas.« »Prosim pa, Vaša milost, da pri tem ue razžalite gospe Ahčinove,« je z vso resnobo rekel Mihael. (Dalje nriaoamJML) dohodkov, na Štajerskem ženska podružnica v Ptuju, ki je izkazala 1304 krone 60 v dohodkov. — Na Koroškem šele lani ustanovljena podružnica v Borovljah, ki je imela 200 K dohodkov, na Goriškem moška jk>-družnica v Gorici, ki je izkazala 1700 K dohodkov, na Tržaškem moška podružnica v Trstu s 7405 K 12 vin. dohodkov, katera je i>oleg ženske podružnice v Trstu (ki je imela *U84 K 79 v dohodkov) bila najagil-nejša in najbolj delavna in ji za to tudi v preteklem letu priStoja prvo mesto med vsemi podružnicami. Od podružnic na deželi pa je najbolj delovala ona v Velikih Laščah, ki je imela 1280 K dohodkov, dokaz, kako more prosj>evati pinlru?.-nica. če so člani prepojeni domovinske ljubezni. Tudi v zadnjem družbenem letu nas niso pozabile rodoljubne naše občine, — denarni zavodi in narodna diuštva, ter so nam naklonili podporo v zensku 0917 K 66 vin. tedaj za 25;54 K 73 v več nego leta 1907. Slovenski časniki so nabrali za družbo li2.8:>9 K 06 v. in med temi »Slov. Narod« 11.935 K 34 v. Ti dohodki presegajo one iz leta liMIT za 0271 K o0 v, tedaj skoraj za polovico. Prodaja družbiiiib užigalic se je tudi v zadnjem letu dobro obnesla, dobili smo celih 6000 K. Računski listki so nam oonesli 5519 K 53 v, tedaj za 4003 K 77 v več nego leta 1907. Prepričan pa sem. da se bodo dohodki iz računskih listov še bolj pomnožili, če bodenu* dosledno zahtevali po vseh slovenskih gostilnah in kavarnah naše računske liste. Družbeni nabiralniki so nam dali 141.38 K 24 v dobodkov, ker *} nam donesli leta 1907. le 1318 K 50 vin. so se ti dohodki pomnožil] za 12.818 K 68 v. Narodnega koleka se je razpečalo za S404 K 13» v tedaj za 3.457 K 90 v več nego leta 1907. Potroški za šole in druge druž-bine zavode so znašali 50.074 K 78 v tedaj za 0224 K 28 v več nego leta 1907. Ko govorim o denarnem poslovanju naše družbe, moram še posebej omeniti sledeče vesele pojave. Lansko leto priredili sta na korist naše družbe ljubljanski ženski podružnici sentkla\sko - frančiškanska in šentjakobsko - trnovska v »Narodnem domu« veliko veselico naslovljeno »izza kongresa«, ki nam je naklonila 4305 K. Xaj bode tedaj iz tega mesta izrečena še enkrat vsem tistim damam, na čelu jim go-spej Franji dr. Tavčarjevi, iskrena zahvala za ves njih trud in delo, s katerim so vprizorile to krasno veselico. Dokler nas podpirajo v naši m boju za narodne pravice v tako obilni meri naše rodoljubne žene. nismo še zgubljeni. Pa tudi naši bratje na obal i h sinjega Adrijanskega morja, na katere iz zadnjih časov sem gleda z opravičenim ponosom ves slovenski svet ter se divi nad uspehi, katere --o v svojem narodnem boju dosegli, nas niso pozabili. Priredili so na korist naše dražbe sijajen ples. ki nam je prinesel 1042 K dohodkov. Hvala iskrena tudi Vam, dragi bratje, ki uvažujete delovanje naše družbe. In kaj naj perečem o naših amerikanskih bratih, ki so s solznimi očmi zapustili svojo domovino ter šli v daljno Ameriko, da se tam opro gmotno v boju za življenje! Tudi v daljni Ameriki niso pozabili na svojo staro slovensko domovino, ter pazno zasledujejo vse naše delovanje. V svoji domovinski ljubezni spominjali so se nas ob raznih veselih in žalostnih prilikah ter naši družbi do-poslali 4 4-U K. < V pomislimo. kako težko >i služijo ti naši rojaki denar, mora nas njih dar naravnost ganili. Hvala tedaj tudi Vam, iskrena hvala, ki v«*sto ceniti tudi na tujih tleh pomen naše družbe. Dne 20. snšca lanskega leta z*i-mrl je v Tržiču doslej največji dobrotnik in mecen naše družbe — in-žener Viljem Polak. Mož, ki je veliko let živel v tujini, ni pozabil svojega naroda, zasledoval je tudi na tujem naše žalostne razmere ter velik del svoje imovine velikodušno naklonil naši družbi sv. Cirila in Metoda, dobro vedoč, da je stremljenje družbe ohranitev in okrepitev slovenskega naroda. Vsled zapuščinske razprave znaša to njegovo volilo družbi 190.187 K 04 v. posebej pa je volil otroškemu vrtcu v Tržiču, katerega vzdržuje naša družba, znesek 2000 K z določilom, da se naj obresti te glavnice uporabijo vsako leto ob sv. Miklavžu za nakup obleke in drugih potrebščin ubogim otrokom tega vrtca. Po vsebini njegove oporoke sme družba uporabljati le vsakoletne obresti te glavnice za svoje namene, obresti pa ji pristojajo šele po smrti njegove gospe vdove in odnosno njegove sestre in stopi potem la-kem družba v užitek teh obresti šele po smrti njegove gospe vdove in odnosno sestre. To je največje volilo, katero se je doslej naklonilo naši družbi, in dokler ne izgine zadnji Slovenec iz zemeljskih tal, živel bode njegov spomin med nami, družba sv. Cirila in Metoda pa se ga bo ved- no hvaležno spominjala kot svojega največjega dobrotnika. (Dalj« prlhodmjfte.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. avgusta. -)- lz deželnega odbora. Deželni odbor je zavrnil zahtevo mesta ljubljanskega, da bi se prodali dve parceli »Ljubljanski kreditni banki« od bivšega sveta, katerega je občina pri« dobila od nekdaj vojaškega preskrboval išča. Sedaj imajo beaodo Ljubljanski davkoplačevalci. X Klerikalna vojska zoper dr. Ploja ni samo jako humoristična, nego tudi poučna, ker priča kako velikanski strah imajo klerikalci pred izrednimi zmožnostmi dr. Ploja in njega velikem vplivu v vseh političnih krogih. Pravo križarsko vojno so začeli proti njemu, z betom so za njim, a dr. Ploj se zanje niti ne zmeni. Iz tuljenja iu cviljenja klerikalnega časopisja bi človek skoro sklepal, da je dr. Ploj bil tista moč, ki je klerikalce tako postavil na dilco, da se jim je kar »za obesit«. Ako je to res, potem je izvršil mojstrsko diplomat ično akcijo. Sinoči ga zopet napadajo, da je zoper edinost s klerikalci. Cpamo, da je to res. Edinost s podkupljenci nemškutarske šparka-se. edinost z zavezniki kranjskih nemškutarjev, edinost s temi najpo-dlejšimi denuncijanti, ki so na nas klicali vse rablje, sami pa so na shodu v »Ciiionu« govorili taka veleiz-dajstva in žaljenja veličanstva, !a bi jih bili morali žandarji uklenjene gnati v kriminal, edinost s takimi ljudmi je nemogoča. Siti smo te edinosti do grla. Klerikalci poznajo edinost samo v tem smislu, da bi jim naprednjak i delali tlako pri zasledovanju njih osebnih koristi. Ko se je septembra meseca, iz svežih grobov narodnih mučenikov še kadila slovenska kri, smo klerikalcem ponudil: roko v spravo, za skupno delo za n a -rod. A klerikalcem je bolj dišal denar »Kranjske šparkase« in zavezništvo z nemškutarji. kakor skupno delo za narodov blagor. Za šparkaso so šli v boj, naprednjake pa so denuncirali na vse načine kot revoluoi-onarce in veleizddajalee in s tem največ pripomogli, da so bili slovenski iz-gredniki tako kruto kaznovani, pre-livaleem slov. krvi pa se ni zgodilo ničesar. Nikdar bi ne bile izgrednike zadele tako strašne kazni, ko bi bili klerikalci stali na naši strani, ko bi bila vsa dežela edina. A klerikalci so raje slovenske može penal] v ječo in samo da so ohranili Sehvvarza in ostali v milosti pri šparkasi in pri nemškutarjih, niso hoteli ničesar vedeti o edinost L Zdaj pa. ko so v največji stiski, zdaj. ko se* se s svojo nespretnost jo zakopali do grla v blato, zdaj ko potrebujejo pomoči, kaki r potapljajoč se človek, zdaj kličejo po edinosti. Nanrednjaki naj jih rešijo, nnprednjaki naj jim pomagajo zopet na noge da bodo potem zopet uganjali politična lopovstva. Toda naprednjak i niSo več tako sentimentalni, kakor so časih bili in se le po zahvaljujejo za edinost s takimi ljudmi, kakršni so klerikalci. Ce j« tudi konservativni dr. Ploj zoper edinost s klerikalci, je to zanj 'e častno. : Značilno! Deželni šolski svet kranjski je dospel sedaj že tako daleč, da se uradno povprašuje, kako izvršujejo učiteljski kompetenti svoje verske dolžnosti. K malo bo vit 'Z Kaltenegger pobiral spovedne listke pri učiteljih! — »Cukarija« v Kamniku, izteklo nedeljo smo imeli Kamilicam časi, da smo videli papeževo armado. IJila jo precej **elika. saj se je tudi povdarjalo. d;i je zbran ogromen del t»- armade. Ce je pa to bil ogromen del, česar nimamo vzroka dvomiti, potem se nam pač ni treba bati groženj raznih žegnanih in nežegnanib govornikov. — V »Slovencu« se j ' zabavljalo, ker se ni priredila posebna maša za skupščinarje Ciril Metodove družbe. »Čuki« so imeli svojo mašo, vendar po našem mnenju maše niso bili del žni, akoravno so bili ves čas navzoči. Ozirali so se okrog, na njihovih obrazili ni bilo zapaziti niti sence pobožnosti, niso imeli niti molkov niti masnih knjižic, kakor se spodobi za pravovernega kristjana. Ce so bili deležni maše »Čuki«, potem so jo bili deležni tudi konji, na katerih so ■odeti Jeločnik, Tomanov Tine in Mesarjev Johan. Po maši so se zbrali na Mestnem trgu. Fra ter Jeločnik je dal povelje »Musik!« Ironični klici »Musik«, »Musik!« izmed nečukarskega občinstva so pripravili fratra Jeločnika k zavesti, da mora vsaj na tak imeniten dan igrati vlogo slovenskega narodnjaka. Zelo sramežljivo je nat3 dal povelje tudi v slovenskem jeziku. Nastopili so razni govorniki. Namestnik deželnega glavarja dr. Lampe je bil za ta dan poginoma odslovil bo&jega namestnika. Bil je samo ošabni, vsemogočni glavarjev namestnik. Grozil je, da bodo »Čuki« prisilili tudi mestne župane, da bodo dostojno sprejemali in pozdravljali »čukarske« falange. Bil je grozno užaljen, ker mu ni šel župan dr. Kraut vsaj do Homca naproti poljubit njegove blagoslovljene roke. Bil je čuden prizor.' >j^ad govornikom podoba K riža nega, ki je učil svoje učence ponižnosti, in ki je sam dal najlepši zgled ponižnosti, dober meter pod Križanim pa jevgrozil njegov namestnik županu, ker ga ni ta sprejel kakor kakega egiptovskega faraona. Bila ga je sama ošabnost! Zupan Mejač iz Komende je pretakal brid-ke solze, ker ni mogel i>ozdraviti udeležencev v imenu vseh županov kamniškega okraja. Govoril je tudi *> svoji veliki ljubezni. Učitelj Grinek v Komendi mu to lahko izpriča. Dr. Korošec je povdarjal, da hočejo pod zastavo čukovsko braniti slovensko mejo, kakor doslej tako tudi v bodoče. To zagotovilo nam daje malo upanja. Pod zastavo klerikalizma so izginili milijoni našega naroda. Povejte nam, vi najnovejši narodnjak«, kako so branili slovensko mejo vaši žegnani predniki takrat, ko še ni bilo razven duhovnika nikake slovenske inteligence! — Popoldne je obiskal svoje mladiče škof Anton Bonnveu-tura. Tudi glavar Kresse se je udeležil veselice gotovo zato, ker klerikalci niso — vladna stranka. — Res, vsega občudovanja je vredno, kako voditelji klerikalizma spreminjajo svoje nazore. Ni še tako dolgo, ko so duhovniki proglašali narodnostno idejo za paganstvo, ko so rohneli zoper telovadbo sploh, ne samo zoper sokolstvo. In danes.' Delajo se najhujše narodnjaki', ustanavljajo telovadna društva! Sedaj imajo krščanske zadruge, krščanske hranilnice in posojilnice, krščanske štacune. kr-šauske narodnjake, kršanske telovadce, kršnnske socialiste; nimajo pa še kršanskih svobodo m i sleče v iu kršan-skih anarhistov, pardon, imajo že tudi te, samo organizirati jih je še treba. Bes, čudili bi se, če bi ne vedeli, da je vse to le grdo hinavstvo, ki ima samo ta namen, da se obdrži narod slovenski v duševni temi in V riinsko-iiemškeni robstvn! -f- »Veleizdajniški« proees v Zagrebu. Na včerajšnji razpravi je predlagal obtoženec Bekič. naj se sliši kot priča načelnik zagrebške policije Sporčič in sicer o Nastičevih potovanjih. Nadalje je predlagal, da se zasliši ta kot svedoka dr. Lazar Car. predsednik »Hrvatske sokolske zveze« in dr. Josip Scheiner, predsednik »Zveze čeških sokolskih društev«. Zagovorniki dr. L. Mazzura, dr. Miljušević, dr. VVinter in dr. Hin-kovič so nato predlagali okrog 100 razbremenilnih prič. -f- lz šolske službe. Prov. učiteljica v Škof j i Loki gdč. Ivana V a -1 e n e i č je imenovana kot taka za ljudsko šolo na Dobravi pri Kropi. Za provizoričnega učitelja in voditelja enorazredniee v Ajdovici na Dolenjskem pa je imenovan dovršen učitelji senik g. Ivan M u h a. + Iz štajerske politične službe. Mariborski okrajni glavar Marij grof Atteins je imenovan za dvornega svetnika pri tržaškem nnmestui-štvu. Na njegovo mesto pride baje celjski okr. glavar baron Miiller. v Celje pa ptujski glavar \Veiss pl. Schleussenburg. — Odgovor Rosseggerju: Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg: 200. Klub »Narodni Ptpee« v Mariboru; 207. dr. Rrnesi Dereani, zdravnik v Gorici; 208. Ženska podružnica Ptuj (plačala 117 Ki ; 209. Janko Blei\veis vitez Trsteniski; 270. Neimenovani iz mariborske okolice; 271. dr. Karel Trillcr. odvetnik v Ljubljani: 272. Lavoslav Cvet nič. e. kr. pošt. oficijal v p. v Ljubljani; 275.—277. Uradniki mestne hranilnice ljubljanske 5 X 200 = 1000 ; 278. Županstvo v Ajdovščini: 279. Beranič Davorin, abs. phil. in Mirko Vasilij abs. phil. iz Brade*; 280. Andrej (iabršček, trg. Gorica: 2SL Ivanka (iabršček, soproga trg. v Gorici; 282. Simčič Vincenc, kmet v Ločah pri Beljaku; 28:5. Knez Ivan, veletržec Ljubljana (plačal 200 K); 284. Anton Zure, trgovec* Črnomelj; 285. Neimenovana iz Dolenjske; 280. Bregant .Jurij, nadiičitelj v pok. Maribor; 287. dr. M. Lemež, Slov. Bistrica; 288. Ivan Murnik, ces. svetnik v Ljubljani; 289. Brus Lavoslav in Zorman Ivan, dijaka v Ljubljani; 290. in 291. Robert Kollmann. veletržec in posest. Ljubljana (plačal (2 X 200 = 400 kron) ; 293. Anton Frbančič, posestnik Čatež pri Vel. Loki; 294. Julij Treo, Malavas pri Trebnjem; 29.r>. Skupina rodoljubov iz Trsta (plačali 200 K); 290. Žiberna Anton; 297. Ignaeii Čoki, učitelj v Kostrivnici: 298. L V. iz Ljubljane (plačal 200 kron); 299. Neimenovani Novome-ščan (plačal 50 K na račun); 300. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Slov. Gradcu; 301. Akademiki slov. iz Slov. graškega okraja; 302. Jak. Blažon, oficijal v Slov. Gradcu; 303. Neimenovan iz Slov. Gradca; 304. Ivan Kac, župan v Šniartnem pri Slov. Gradcu; 305. dr. I. Eržen, Gorica; 306. Neimenovani iz Litije (plačal 200 K) ; 307. Neimenovana gospodična iz Ljubljane; 308. dr. Fr. , Horvat, c. kr. notar v Brežicah (pla- | čal 200 K). — Nadvojvoda v LJubljani. Danes je prispel v Ljubljano nadvojvoda Karel Frane Josip. Nastanil se je v hotelu »Union«. i— Odličen francoski pisatelj v Ljubljani. Pred nekaterimi dnevi je obiskal naše uredništvo znani francoski publicist Gabriel Louis-Jarav, prislušnik francoskega državnega sveta. Lous-Jarav se peča pred vsem z avstrijskimi in jugoslovanskii.u razmerami in je eden izmed najmar-Ijivejših in najnadarnejšib pisateljev, ki jim je središče šola j>olitič-nih znanosti v Parizu. Posebno se zanima za Slovence, katerih pokrajine je prepotoval že pred leti in napisa! je ob tej priliki zanimivo razpravo: »Autour de Tritste«. Tokrat se Davi z gospodarskimi problemi. Namerava proučevati železu ično vprašanje na jugu Avstrije in vpliv, ki ga bodo imele nove železnične proge na raz-voj gospodarstva. Samoumevno, j**, da se obenem bavi tudi z narodnimi in socialnimi razmerami. Lous- Juray, ki je odpotoval v soboto iz Ljubljane v Zagreb, se je jako laskavo izrazil o povsem modernem značaju slovenske stolice. — Častno darilo slovenskim tekmovalcem v Luksemburgu in slika telovadcev sta razstavljena v izložbi trgovine Gričar & Mejač. Vodja vrste: dr. Murnik; tekmovalci: Ftichs (Metlika), Perdan (Novo mesto), Pristou (Škofja Loka), Babic (Vrhnika), Thaler in Vidmar (Ljubljana); sodnika: Bukovnik (Ljubljana), Novak (Idrija). — Čast, komur čast. Iz V odmata nam pišejo: Gospod Anton For-tič nekdaj liberalni agitator postal je kar čez noč najljutejši klerikalni zmaj iu najraje bi vse pohrustal. kar je naprednega! Pa kako tudi ne. Sedaj bo hodil (baje je postal najintimnejši zaupnik dr. Lampeta) skon-trirat loterijsko posojilo na mestni magistrat, posebno natančno bo pregledal glede kiavničnih pristojbui, v deželni bolnici bo odstavljal in nameščal strojnike in bogve kaj še vse. Lep značajček je ta Tonček. Svoje prejšnje prijatelje sedaj brez povoda (►koli obira, dovolj je, da še rodnemu bratu ne prizanese. Sedaj zabavlja radi vodomerov v Vndmntu. za časa državnozborskih volitev je pa vpil skozi okno svojega stanovanja (To-mažičeve hiše) »Kdor ne voli Hribarja DO dobil takoj vodomer v hišo«. Naravnost rečeno, da človek ne ve ali je znorel ta možic, ali kaj mu je! Ako bi dajali za izmišljotine odlikovanja, bi moral dobiti gospod Fprtič krom* z briljanti. Bodimo pa kratki: »Piši, kar hočeš, zabavljaj in zbadaj kolikor hočeš, odgovarjat ti ne bode nihče — ker sedaj te poznamo; ko te pa bodo tudi oni, katerim sedaj služiš, te bodo tudi siti do grla! Mi smo te bili že zdavna! — »Tabor« narodnega delavstva. Zbirali so se na tabore že nekdaj Slo venci in skupno zahtevali svojih stanovskih pravic in pravic svojega jezika. Pod tem velepomembnim naslovom je pa zbrala v nedeljo »NDO.« narodno slovensko delavstvo, sinove in hčere trpečega stanu, ki so ostali zvesti besedi, v kateri jih je odgojila mati. Prva je bila veselica, ki jo je \ tem smislu priredila »NDO.«. prvič je sklicala svoje člane in somišljeniki' na tabor, da si slovensko delavstvo odpočije v prijetni domači družbi za par hipov od moreči h skrbi. Na lepo in okusno okrašenem vrtu Narodnega doma so se zaceli zbirati gostje že zgodaj ]m>i>ohlne. Ob obeh straneh vrta so bili izstavljeni lični šotori, v katerih so nudile dražestne gospe in gospodične veselim gostom najrazličnejših okrepčil,: prodajale pa so tudi različne si>oinine in raznovrstne predmete za medsebojna darila. Cvetličarno in sladščičarno je vodila ga. Juvanova; jMonagale pa so ji gdčne Verčič Mar., Verčič Fr., Planko Fr., Klemenčič Fr. iu Lozej Marija. Poleg je bil zanimiv šotor »pri Ribenčanu«, kjer so prodajali okusno izdelano suho robo in domači >:lect«. Vodila je kupčijo ga. Feld-steinova in gdčni. Lozejeva in Milka Hober. Pod »Skalco« so točile rujno vince, ki ga je preskrl>ela »Zveza slovenskih zadrug«, jmm! vodstvom ge. Pipove ter gdč. Felberjeva, Lin-hardteva, Seljakova in Mrakova. Poleg paviljona je stal muzej, kjer je bilo videti najrazličnejše zanimivosti, nanašajoče se na naše slovenske razmere. Srečolov, za katerega se je zbralo izredno veliko res lepih daril, je vodil g. Kralj, pošto in tobakarno pa sta oskrl>ovali gdč. Brigita Jenkova in Tončka Fortunova. Na drugi strani je bil šotor za abstinente a la Rev. Crake in Mr. Stephens pod vodstvom gdč. Banove, Gregoričeve in Miei Jančigajeve. Okusna jedila so nudile v ličnem paviljonu za jestvine ga. Igliceva ter gdč. Dobrotova, Rav-nikova in Jesen kova, »pri Janezku« pa so zopet pridno točile gdč. Gorši-čeva, Lutkovska, Safčeva in Bogat a -jeva. Vse so bile ljubke in postrežlji-ve in so pripomogle k splošni zabavi, kakor tudi k gmotnemu uspehu ve- liko. Ob zvokih priznano dovršeno izvedenih glasbenih točk, ki jih je izvajal orkester »Slovenske Filharmonije«, se je polnil vrt, med odmori pa se je začenjalo živahno življenje in vesela zabava. Iz prijaznosti sta tudi sodelovala slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« in slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izmed pevskih točk naj pred vsem omenimo Zajčevo »Slava delu«, za veselice jako primerno izbran moški zbor, ki ga je pel oddelek »Slavca« pod vodstvom kapelnika Beni-ška s priznano dovršenostjo. Ravno tako se je odlikoval »Ljubljanski Zvon« s krasnim Novakovim moškim zborom »Gorski kraj«. Osobito zasluži vso pohvalp tenorski samospev g. Lumbarja. Vsa čast! Isti zbor je pel tudi Hudovernikovo »Zvezdo«, v kateri smo zopet enkrat čuli znanega nam baritonista gosp. Stamcerja. — Petje je bilo izborno. Po vrtu je plulo veselje, raslo in naraščalo je živo vrvenje, šumenje, donelo je petje in zvenel je nagajiv smeh. Posebno čarobno je bilo, ko so se prižgale luči in lampijončki, da je ves vrt zažarel v bajnem sijaju. Med gosti so prodajale pridne gospodične srečke in razglednice. Višek pa je dosegla veselica, ko so dospeli še gostje, ki so vrnili s sokolske slavnosti iz Št. Vida in s skupščine Ciril - Metodove družbe z Jesenic. Burno in navdušeno jih je vse pozdravljalo in nemudoma pritegnilo v krog vesele zabave. Za nabavo izobraževalnih sredstev vajenske skupine N. D. O. so prodajali vajenci in gospodične srečke za bačka, katerega so v posebno veselje otrok vodili okrašenega po vrtu in za katerega so nabrali res tudi lep sku-piček. Nato se je vršil slavnostni govor, v katerem je gos]). Škrlj najprije prebral pozdravno brzojavko dr. J. Mandičn, nato pa v krepkih in jedrnat ili besedah očrta 1 pomen N. D. O. in bodril slovensko delavstvo, da se združi v samostojno močno falango, v okrilju N. D. O., ki se bo potrudila mu dati to, kar nudijo druge socijalne stranke le v frazah. Sledile so številne napitniee in navdušeni odgovori. Mladi svet se je pridno vrtel v areni, spremenjeni v plesno dvorano, kjer je neumorno igral »Tamburaški klub« iz Spodnje Šiške. Pozno v noč je rajala neprisiljena vsestranska zabava, ki je nudila udeležencem obilo razvedrila, organizacijo pa podprla gmotno in moralno. Krasno se je obnesla i. njena veselica in v očigled dobri stvari želimo N. D. O. in slov. narodnemu delavstvu še več tako uspelih prireditev. — Ruski učitelji in učiteljice v Ljubljani. V nedeljo ponoči se je pripeljala v Ljubljano peta skupina ruskih učiteljev in učiteljic pod vodstvom profesorja trgovske akademije v Tuli gosp. Nikolaja D a m p 1 j a. Na kolodvoru jih je sprejel gosp. učitelj Rudolf Š k u 1 j.Včeraj so si ogledali Ljubljano, razne šole, 1'čitelj-sko tiskarno, muzej in druge zanimivosti. Povsodi so jih spremi je val i gosp. arhivar Anton Aškerc in skupina slovenskih učiteljic in učiteljev. Zvečer je bil v dvorani hotela »Tivoli« prijateljski sestanek. V županovem imenu je pozdravil ruske go ste gosp. arhivar Aškerc, v imenu »Ruskega kružka« gosp. dr. Lavren-Čič, v imenu slovenskega učiteljstva pa gOSp. R. Skulj. Zahvalil se je na pozdravih vodja ekskurzije gosp. profesor Dampelj. V svojem govori; je naglašal. da so prišli ruski učitelji in učiteljice v Ljubljano takorekoč z zavezanimi očmi. Za slovenski narod so jedva znali, kamoli, da bi ga spoznali. Prišedši v Ljubljano pa so n' prepričali, da biva tu bratski, visoko kulturni narod ,ki goji iskrene simpatije do Rusov in ki želi, da bi se kulturne vezi med slovenskm in ruskim narodom čim najbolj poglobile. V občevanju s svojimi slovenskimi tovariši so se ruski gostje prepričali, da žele Slovenci najboljšo in najsijaj-nejšo bodočnost ruskemu narodu. Ruski izletniki so Slovencem za ta bratska čustva iz srca hvaležni. 1/ Ljubljane odhajajo srečni, da so na dolgem, trudapohiem potovanju našli brate po krvi in jeziku, ki so jih sprejeli z odprtimi rokami. Da bi se mogli za bratski sprejem vsaj deloma oddolžiti, žele ruski izletniki, da bi se jim kdaj ponudila prilika. ]>o-zdraviti v svoji sredi slovenske tovariše, ki so lahko zagotovljeni, da bodo sprejeti z najiskrenejšo bratsko ljubeznijo. Gosp. Dampelj je končno napil slovenskemu učiteijstvu in srečni bodočnosti slovenskega naroda. Gosp. učitelj K r a s u o v je proslavljal slovenski narod, ki stremi ]K> svobodi in napredku ter napil slovanskemu bratstvu in slovanski vzajemnosti. Nato so ruski gostje zai»eli nekaj ruskih pesmi, ki so privabile množico slovenskega občinstva v dvorano. Na izrecno željo gostov je improvizirani pevski zbor zapel več slovenskih pesmi, ki so med Rusi vzbudile splošno pozornost. V imenu Slovencev se je poslovil od ruskih gostov gosp. arhivar Aškerc, želeč jim srečno pot ter izražajoč nado, da se bodo, prišedši v domovino, še ved- no radi spominjali svojega bivanja med Slovenci. Ruski izletniki so se danes zjutraj odpeljali preko Jesenic na Dunaj, odkoder se vrnejo preko Varšave v Rusijo. Med izletniki je :.:» učiteljic in 17 učiteljev. Zanimivo je, da sta se te ekskurzije udeležili tudi dve učiteljici iz Daljnega Vztoka — iz Harbina v Mandžuriji: Olga Nedobrovo in Ljudmila Koro-l.ievskaja. Obe ste učiteljici na državni železniški šoli v Harbinu. Iz Har-Miia ste se vozili 12 dni in noči. — Tovariški sestanek alpski h po- • iružnic »Društva poštnih uradnikov na Dunaju« se je vršil včeraj popol- !«' (d» prav obilni udeležbi v salonu hotela »Tivoli«. Zborovanje je otvori l predsednik ljubljanske podružnice gosp. Maver v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku in pozdravljal vse navzoče. Posl. Hribar odsotnost opravičil. Ljubljanske »družniee delegat poroča o doslu->učili: sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, naj organizacija \uŠa doseči, da se dosluženei brez iemc takoj, ko so doslužili, upokoje, t:i se določi službena doba 35 let in - upelje prisilna upokojitev po preteku teh let; prosta mesta se morajo lakoj razpisati. Delegat celovške položnice referira o zahtevah glede icdeljskega počitka ter se tudi tu . rejme tozadevna resolucija. O raz-erah glede dopusta poroča imenom iubljanske podružnice gosp. Maver »e sprejme resolucija, v kateri se ihte vajo zakonito urejeni dopusti, sicer za uradnike XI. čin. razreda 1 r dni in za vsak višji razred po en ileu več. Predsednik dunajske cen-pale g«>sp. Fibich poroča o stanovskih vprašanjih in obsoja, da ni pri- - 1 nikdo od ]>oslancev; obrača se roti pisavi »Grazer Tagblatta« od - !»ote, kjer se pravi, da so Ijuhljan- poštni uradniki »eine Kerntrup-Hribars« in da so zavedli nemške variše v hotel »Tivoli.-, ki je zgra-i i n neuslav iscben Stil« in kjer -■■ vrše »panslavistische Hetzereien«; ;i\i. da je sicer Nemec, a v stanov - - ih vprašanjih ne sme razdvojljivo plivati nacionalno in politično pre-> ičanje. Poudarja potrebi* stanov- - e organizacije. Opatijski delegat g. VVruss zahteva, da se opatijskim i radnikom priznajo draginjske do- lade in pomnoži osobje. Predsednik _ »p. Maver izreče zahvalo poroče-(Icu iz Dunaja in vsem drugim go-•rnikoni in udeležnikom. S trikrat-hoch« na cesarja zaključi zbo-vauje. Pošlo je mnogo brzojavnih »zdravov. Prihodnji sestanek •»<> v ' In riboru. — Krajevna skupina Ljubljana okoica zveze avstrijskih stroj-" !užbi industrije in prometa in naj pooštre nadzorovalni predpisi v to-(o, da se onemogočijo vsakotere neće v normalnih razmerah. Pri strojih -eh vrst poslujoče osobje naj se po \/.ame samo iz vrst strokovnjakov, ki ,rajo dokazati svojo popolno zmož • ost pri dotičnem stroju, za katerega imajo uporabljati. Seveda mora biti utičnik izučen tudi v rokodelstvu, ki J-otični stroki odgovarja, kajti le od 'ga se lahko zahteva odgovornost, evilo nadzornikov kotlov je treba po-v -ati in preurediti v to iko, da ne bo jkrog posameznika večji kakor tak, ga res lahko nadzoruje in torej za to nadzorovanje odpovarja. V oč naj se da tem tehnično visoko->ko naobraženim teoretikom prak- * čno izkušeue moči iz vrst strojnikov, ki imajo nalogo podpirati prve v njih ^žavnem in odgovornem poslu. Teh« učni nadzorniki, kakor tem prideljeni praktični strojniki morajo biti od države P ačani in so državni uradniki pride-Ijeni deželnim vladam in namestništvom Podrejeni pa neposredno nadzorniakemu uradu, ki naj se kreira pri ministrstvu 2a javna dela. Predpisi za izpite naj se preurede v toliko, da kandidata izpraša po preteku Šestmesečne preizkusne dobe nadzornik kotlov v navzočnosti treh strokovnjakov, ki se volijo v podrejenem delokrogu dotičnega nad- zornika, v prosti volitvi po strojnikih samih za dobo treh let. Vodstvu podružnice Ljubljana sveze avstrijskih strojnikov se nalaga, da to resolucijo predloži zveznemu vodstvu z zahtevo, da ta uvede potrebno akcijo v vseh krajih, kjer ima podružnice in predloži končno to zahtevo na merodajnih mestih, da se svoječasno, ko se o stvari razpravlja, tudi upošteva. Strojnikom pa se nalaga razviti najintenzivnejšo agitacijo za stvar, ker je le v moderni preureditvi zakona zajamčena boljša bodočnost stanu. — Resolucija je bila soglasno sprejeta. V imenu železniških strojnikov se je pri dru hl izvajanju g. Petriča in resoluciji g. Stajerc, ki je v tem oziru poudarjal prepotrebno složno dolo. Nato je g. predsednik obljubil, da predloži resolucijo zvezinemu vodstvu, se zahvalil na udeležbi ni zaključil zborovanje. — 1'inrl je včeraj dopoldne v deželni bolnici po kratki in mučni bolezni vpokojeni šolski svetnik g. Jakob V o d e b v (Ki. letu starosti. Pogreb se vrši danes ob pol 6. iz mrtvašnice v dež. bolnici na pokopališke k Sv. Križu — Slov. pevsko društvo »Slovan« priredi 22, t. m. svojo vrtno veselico na Osojah, spojeno i keglj'.i-njem za dobitke. Kegljanje se prime že to nedeljo 15. t. m. in sicer redno od 8. zjutraj do Bi zvečer. — Društvu za otroško varstvu in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana je v spomin na blagopokojnu gospo Ano M a v r naklonil g. lekarnar tlabriel Piccoli 25 kron. Popravek. V poročilu o skupščini Ciril Metodove družbe j*' stale pomotoma, da je poslala moška in ženska podružnica v Šiški UMI K mesto 1000 K kot čisti dobiček veselice. Postojnsko jamo p«»seča letos izredno iiinopi tujcev; v petek 7. t. m. prišlo je <>1 poljskih učiteljev in učiteljic iz Krakova, dinirali so v tukajšnji kolodvorski restavraciji g". Albina Zakotnika. Ponarejen petdesetkronski bankovec je /.menjal neki neznanec v večji mariborski trgovini. Bankovec je jako dobro ponarejen, le nekoliko manjši je od pravega in beseda »serija« je malo zabrisana. Kolesarsko gibanje na Goriškem. Kolesarska društva na Goriškem so začela intenzivno delovati. Društvo »Vrtojba« priredi slavnost z dirko dne 22. avgusta, društvo »Miren« pa dne 5. septembra, društvo »Soča« in »Brda« v Brdih pa dne 12. septembra. Goriška kolesarska društva so si ustanovila v okvirju »Zveze narodnih društev« po sebno »Goriško kolesarsko zvezo« z lastnim opravilnikom. Tržaško [namestništvo je zau-kazalo primorskim občinam, naj ne izdaj ej o več dovoljenj za ptičji lov, ker so lovci ponekod tako iztrebili ptiče, da so se vsled tega začeli v veliki meri množiti mrčesi ki so jih prej uničevali ptiči in ki zdaj mnogo škodujejo poljskim pridelkom. Gospod Fran Seliškar, pod uradnik državne železnice v Pulju praznuje danes 251etnico svojega službovanja. Tržaško kolesarsko društvo Balkan« priredi dne '2iS. septembra t. I. veliko cestno dirko ob progi: Ljubljana - Vrhnika - Planina - l*o-stojna - Razdrlo - Senožeče - Storje -Sežana - Opčina pri Trstu. Km HM), maks. čas 4 in pol ure. Ob tej priliki se bode dirkalo za: Jugoslovansko prvenstvo liM)9.« Nagrade so: 1. Velika zlata svetinja in nar. trak z napisom: /.Jugoslovanski prvak 1909.« II. Zlata svetinja, lil. Srebrno] »oela-čena svetinja z obrobkom. I V. Srebr-nopozlačena svetinja. V. Velika src brna svetinja. *'l. Mala srebrna svetinja. Maksimalni čas: bakrena svetinja. Nabadam je priložen diplom. Eventuelni posebni darovi bodo pravočasno naznanjeni. Cloga k dirki znaša S K in je treba poslati na naslov g. Anton Podhršček, ulica Stadion 11) I. — Zaključek prijav je dne 20. septembra t. 1. Navada je železna srajca, tako pravi neki slovenski pregovor, in da je to res, je dokazala ona starka, imenom Katarina 1 ngarian, o kateri smo poročali, da so na policiji v Trstu našli pri njej skoraj 1H.(MM1 K denarja, ko je bila predminoli teden aretovana radi — beračenja. Poročali smo že, da je bila ta »bogata be-račica« ininoli ponedeljek, dne 2. t. m. obsojena na tri dni zapora. V četrtek predpohh.e je bila starka izpuščena iz zapora, ker je bila prestala svojo kazen, a že v petek večer je bila zopet aretovana, in sicer zopet radi — beračenja. Nezgoda na Llovdovem parnikn. V soboto popoldne ob 4. je imel pri-pluti iz Kotora v Trst L#loydov paril i k »Borna Gautsch«. Ljudem, ki so čakali prihod parnika, se je pa javilo, da pride parnik šele o polnoči. A parnika ni bilo niti o polnoči: prišel je šele ob 3, zjutraj. Torej eelih 11 ur zamude. Kaj je bilo temu vzrok? Ko je »Baron Gautsch« plul mej Splitom in Zadrom, mu je fiočil eden štirih kotlov. K sreči se ni pripetila kaka hujša nesreča. Parnik je moral potem pluti s samimi tremi kotli in torej s zmanjšano brzino. Odtod zamuda. — Sicer je pa »Baron Gautsch« jako nesrečen parnik, ker so se mu že večkrat med potovanjem pripetile razne nezgode. Regnikola sleparja. Pred nekoliko meseci sta se bila ustanovila v Trstu brata Ivan in Josip Manao, regnikola, doma nekje z otoka Sicilija. Otvorila sta v Trstu trgovino s pomarančami in z limonami. Otvorila pa sta to trgovino brez vsake glavnice: jemala sta blago na »puf« pri raznih veletrgoveih. Tako jima je upal trgovec Artur Tonini za 38U kron blaga, tvrdka Talamo-Rossi za 250 kron, tvrdka Weber za 100 krom Ignacij Kreps za 250, Fran Galattiot-to za 370 in tvrka Pavel Bacich za K K) kron blaga. Vsega skupaj torej, kakih 1500 kron. Minulega petka popoldne je Tonini poslal svojega agenta k bratoma Manao, da bi iztir-jal vsaj del terjatve, a agent je našel skladišče bratov regnikolov zaprto in je izvedel, da je Ivan Manao prodal vse blago naenkrat in obenem pisalno mizo, razno orodje in vso druge potrebščine. Tonini je na to prijavil stvar policiji, a njemu so sledili ostali gori navedeni oj»ehar-jenci. Ivan Manao jo je pravočasno popihal iz Trsta, njegovega brata pa našli še v Trstu in ga aretovali. C. iu kr. stotnik žalilec naše u a jezika. C. in kr. stotnik slovenskega pešpolka št. 97. Italijan Girardi je inspiciral pred par dnevi stražo nn depositneni uradu v Trstu. — Neki vojak je v prisotnosti stotnika šepnil svojemu tovariša par slovenskih besedi, na kar se je stotnik pola srdu zadri na omenjenega vojaka z infnm-nimi besedami: ->Cosa la parla ojiesta pii ... ji de lingua!« (Kaj govorite tisti rus.....i jezik!) Neka priču jeea gospa je c. in kr. žaljivca opozorila, da vendar ne gre na tak način žaliti celega slovenskega naroda, nakar je ta c. in kr. »olikanec« tudi njo nahrulil češ: »Kakšen narod je to?!« Takšno početje c. kr. stotnika m* moremo drugače označiti, kot nesramno in celo fakina nedostojno! — Ta je lepa. da začno še c. in kr. vojaški »omikanei« nas /asramovati na tak nezaslišan način in z besedami, katere so v navadi k Večjemu v tržaškem starem mestu! — Od pristojne vojaške oblasti zahtevamo, da z Girardi-jem primerno obračuna. Velike italijanske orožne vaje na lieneeanskem. Kakor poroča oficijelna »Gionale tV ltalia« se bo udeležilo velikih vojaških vaj, ki se bodo vršile avgusta in septembra na Benečanskem, Purlanskein in ob avstrijski meji — preko 60.000 vojakov. Zapovednik armade bo delal eksperimente ludi ob Custozzi, kjer se je vršila vroča bitka med Avstrijo in Italijo leta lHf)b\ in kjer je podlegla italijanska armada. Karakteristično je. s kako vnemo priobeu-jejo italijanski listi vesti o velikih vajah: kadar se iste vrše ob naši meji. — To povzroča najbrže vse ona toli olicijozno opevana zveza in »prisrčno medsebojno razmerje« naše n italijanske države. Najden utopljence. V nedeljo so našli v Trstu blizo svetilnika utopljenega mladeniča, katerega je odgnal vihar v malem čolnu v spremstvu dveh tovarišev na morje. Dva mladeniča sta se potopila. tretjega pa so v zadnjem trenutku rešili. Dražega utopljenca še niso našli. Na morju. 421etni čolnar A. Vernic v Trstu je zvabil llMetno bčerko svojega znanca v čoln in jo popeljal na morje. Oddaljen od obrežja pa je deklico napadel in jo hotel posiliti. Njen klic je slišala neka družba, ki se je približala, jo r€»šila in povzročila aretacijo vsiljivega satira. Slovenska ulica v Zagrebu. V »Hrvatski«. glavnem'glasilu »brv. stranke prava« se predlaga, naj bi se »u počast i .1 znak bratske ljubavi« letos ena ulica v Zagrebu imenovala »Slovensku ulica«. Ta predlog je v istini času primeren: ako se uresniči, bo to nova. vidna vez med Slovenci in Hrvati, simbol novega ilirizma. Slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu je te dni ustanovilo svojo zadrugo za medsebojno štednjo in podporo s tedenskimi vložki po 50 vinarjev in pravico podeljevati posojila na članske vloge. Načelnik je g. Fr. S a m s a. Kspcranto in Slovenci. Pogosto se toži po pravici, kako majhen je naš narod, da ga skoraj nikdo ne pozna zunaj naših ozkih mej, da je širnemu svetu le malo znana krasota našega jezika, naše književnosti in naših pokrajin. Isto usodo so delili še pred kratkim Hrvatje. Toda popri« jeli so se esperanta, začeli so izdavati svoj list in nama h je spoznalo čez deset milijonov esperantistov hrvatski narod. Iz celega oveta dobivajo v zameno časopise, priznalna pisma, vse se čudi krasoti hrvatskega jezika. Njihovo glasilo »Kroata Kspe-rantisto« piše: »I tako je »Ksperan-tom« već učinjen prvi korak, da upoznamo svijet s našom domovinom, s njenim književnim blagom i ostalim umnim stečevinamo, s pučan- stvom njezinim i prirodnim joj lje- j pota ma.« — Skrajni čas je, da se razširi esp. tudi med Slovenci. Naše esp. gibanje je .sicer zadnji čas napredovalo bolj polagoma, vendar ni počivalo. Pravo življenje pa se bo začelo šele, ko izide slovnica. Zato poživljamo vse prijatelje našega gibanja, vse, ki žele, da zaslovi naš narod po širnem svetu, da se na roče na slovnico, četudi ne nameravajo postati esperanti. Prijave prosimo na naslov: Lj. Koser, Juršinci, Sta-jersko. — Naša dolžnost je, da podpiramo tudi brate Hrvate, ter naročamo njihov izl>oren list ter pokažemo tako tudi v dejanju jugoslovansko vzajemnost (Kroata Esperan-tisto, Zagreb, Boškovićeva ulica 13V. Hribolazci po izjavah p hi ninskih kočarjev še letos niso imeli tako krasnega dne, kakor je bil v nedeljo. Ker je bilo vreme ined tednom bolj hladno in še v soboto semtertje megleno, ni bilo po kočah takega navala, kakor bi bil sicer, kajti marsikdo, ki je nameraval napraviti kako turo, se jc zbal dežja,. In baš nasprotno se je zgodilo. Krasen den, brez vetrov, čist zrak in ne prevroee vse to je odivilo planince. Na Golici n. pr. so imeli planincif krasen razgled. Videlo se je vse, kar se sploh od tam videti more. Veliki Zvonar, Ture, del Koroške, posebno krasen pa jc bil Triglav, ki ni imel prav nič »klobuka«, Z daljnogledom se je natančno videlo nn vrhuncu tega velikana 8 ljudi, ki so prišli gori v presledkih. Na Keoi se jih je videlo pa šest, to je tedaj menda dovolj! Mimogrede hodi omenjeno, da ima Kadil-nikova koča na Golici v obisku rekord med vsemi slovenskimi kočami. Z včerajšnjim dnem je posidilo ta krasni hrib 5.'{5 planincev, izmed katerih jih je bilo največ iz Ljubljane, potem iz gorenjskih mest in trgov, manj Dolenjcev, nekaj iz Gorice, Pazina. Trsta, Gradca. Celovca, Beljaka, Celja, Dunaja, posebno častno so zastopani Cehi. Narodnosti so bili po-setniki slovenske, češke, hrvatske, nemški in italijanske. »Knhlkopf-hiitto« na Gelici je pa obiskalo letos nekaj čez 4ovel jništ vn v Ljubljani. Kakor znano, dobe ]k> končanih vajah od vojaškega erarja za obrabo koles nekaj odškodnine. Delavsko gibanje. Včeraj se je i južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 49 Hrvatov in Macedoncev in I Slovenec, nazaj je prišla pa 1 Slovenka. Izgubljeno in najdeno. Šolski učenec Hugo Rojnik je izgubil bel slamnik. — Delavka Marija Rojniko-va je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela dva zlata prstana, bankovec za 100 K in enega za !20 K. — Trgovski sotrudnik g. V. P. je izgubil zlat poročni prstan. Polnoštevilni orkester »Slovenske Filharmonije« koncert ira jutri pod vostvom gosp. kapelnika Talicba v hotelu »Tivoli«. Začetek ob polu & popoldne. Vstop prost. Prošnja. Neimenovana prosim tistega gospoda, ki je v nedeljo zgubil na veselici N. D. O. v »Nar. domu« denarnico z 300 K in ki sva jo z mojo hčerko našla in mu jo izročila, da bi nama blagovolil darovati nekaj nagrade. Prosiva pa le iz potrebe, ker sem že od 20. septembra lanskega leta brez službe. Nagrado naj blagovoli izročiti v pisarni N. D. O. na Dunajski cesti št. 6, v I. nadstropju, ter naj jo blagovoli izročiti g. tajniku SI. Škerlu, kateri jo bode potem meni izročil, ker je moj mož tudi član N. 1). O. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Spreme se: 4 knjigovodji, 4 kontoristi, 1 pošlo vod ia, 11 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 6 pomočnikov Špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 4 blagajničarke, 3 kontoristi nje, 11 prodajalk. Službe išče: 4 knjigovodje, 4 kontoristi, 3 poslovodje, 2 potnika, 29 pomočnikov me sane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristioj, 9 bla-gajničark, 12 prodajalk. Posredovalnica posluje sa delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge proti mali odškodnini. mzbi stvori. * Zdravniki proti dvoboju. Zdravniki neke laške province so sklenili na svojem shodu soglasno, da se ne udeleže nobenega dvoboja. Ta svoj sklep so objavili po vseh novinah s pri stavkom, da se bode pazilo, da kdo obljube ne prelomi, za kar bi ga 2adela glasom dogovora društva kazen. Govori se, da je merodajnim krogom vlada skrivaj namignila, da se predlaga in odobri ta predlog. Pridružilo se je temu sklepu tudi nebroj zdrav nikov cele Italije. Da je vlada to gibanje med zdravniki povzročila in pospešila to določbo, je prav lahko verjetno, če so vpošteva, da je laski kralj protektor vseh protidvobojnih družb v Italiji. * Goveja juha v suhi obliki izpolnjujejo že davno željo vseh gospodinj Že pred 3 leti je tvrdka Maggi razstavila ta novi izdelek na razstavi za umetno kuhanje na Dunaju in je bila pri tem odlikovana s cesarsko pohvalo Njega Veličanstva, katero je takrat blagovolilo svoje ime vpisati v *zlato knjigo« tvrdkino. Maggi razpe-čava ta izdelek tudi v obliki posameznih porcij, namreč v kockah (goveje juhe). Zares, ni boljšega in cenejšega sredstva za napravo delikatne, okusne goveje juhe od Maggi-jevih kock po 6 h. Pazi pa se naj dobro pri nakupovanju vedno na ime Maggi in varstveno znamko »zvezdo s križem«. Telefonsko In brzojavna poročila. Nastić zopet postavljen na laž. Cetinje, 10. avgusta. Uradni list »Glas Crnogorca« naglasa z ozirom na izpoved Ojorgje Nastića pred zagrebškim sodiščem, da jc original revolucionarnega statuta izročil črnogorskemu generalu Vukotiču, ki ga je obdržal v svojih rokah do 10. junija 1908, da je ta izpoved neresnična ter konštatuje to - le: Crnogorska vlada je prvotno odbila vse Nastiee-ve ponudbe, da bi ji bil na uslugo v procesu proti zarotnikom. 8. decembra 1007 je Xastie pozval Vukotiea, naj bi se z njim sestal na Zeleniku. Vukotie je i>oslal tjakaj tajnika Lopi čića. Xa tem sestanku je Nastie pokazal Lopieieu revolucionarni statut. Ker pa je bil ta statut brez podpisa in tudi ni bil originalen, ga je Lopi-čić pustil v Nastičevih rokah in tudi ni hotel dati nobenega denarja. Nato je Nastie o. januarja HRkS pisal in brzojavil na Cetinje, da ne more lrti več vladi na uslugo, ako se mu ne da primeren znesek kot povračilo za trud in stroške. 15. januarja 1908 je od ministrskega predsednika dr. Ko-manoviea zahteval 4200 K. Ker na pisma ni dobil nobenega odgovora, je prišel sam na Cetinje. Vendar pa črnogorska vlada tudi na osebno intervencijo ni hotela Xastic-u ničesar več dati. vsled česar je bil Nastie prisiljen, tla je Crno goro zapustil brez denarja. Najden zaklad. # Poznanj, 10. avgusta. Pri Debnu grade most preko Visle. Pri kopanja temelja za mostnice. je našel delavec Rusinski zaboj, napolnjen s cekini. Delavci so se za cekine stepli in jih končno razdelili med sabo. Stvar je prišla v javnost in oblast je uvedla preiskavo. Dognalo se je, da je bilo v zaboju 500 cekinov, izmed katerih je bil vsak vreden 18 mark. Francoski akademiki na Bolgarskem. Sofija, 10. avgusta. Sredi meseca septembra pride v Sofijo okrog 1200 francoskih akademikov, da se informirajo o gosiK>darskib, političnih in kulturnih odnošajih na Hal kanu. Ruski ear v Carigradu. Carigrad, 10. avgusta. Med turško vlado in ruskim ]>oslanikom Ca-rikovim so dogovorjene že vse podrobnosti glede poseta carja Nikolaja. Car bo stanoval v palači Bejler-bej. Na čast carju prirede sijajno parado in svečano razsvetljavo mesta. V Menasim kiosku bo car sprejel senatorje in ix>slance. Povratek srbskega kraljeviča domov. Helgrad, 10. avgusta. Včeraj je dospel semkaj z direktnim vozom z Dunaja prestolonaslednik Aleksander. Kraljevič se je po kratkem odmoru napotil v Ribansko Banjo, kjer je na letovišču kralj Peter. Na ogrsko - srbski meji. Bel grad, 10. avgusta. »Mali Žurnal« javlja, da so srbski orožniki zalotili poveljnika finančne straže v Moldovi in nekega finančnega komisarja na srbskih tleh. Hotela sta ute-či, a ko so orožniki streljali za njima, sta se dala mirno aretirati. Oba ogrska uradnika se de sedaj nahajata v rokah srbskih orožnikov. Amnestija na Ruskem. Bero!in, 10 avgusta. »Tagblatt« dementnje vest, da bi ear Nikolaj ;»o svojem povratku iz Cowesa izdal ukaz o amnestiji političnih zločincev. Slovend tn Omike! ne zfflttt družbe sv. Orilo hi Metodo f Xapredna gospodinja dan-danes ne more izhajati v svojem gospodinjstcu brez Pekatet! 2o*-3 Priporočilo g. dr Hajek*. docenta ba vseučilišču Dk Dunaju. Gosp. J. Serravallo v Trstu Prav rad Vam potrjujem učinek Vašega izdelka, Serravallovega cbiua viub z želtZ' m v slučajih anemije in spkšce slabost* Dunaj, 13. aprila 1905. Dr. M Hajek. šivalni stroj se saradi preselitve tekni U eesie preda mm Fran Jeftefevl ee- atl it. 11, pritličja aa lavo 2950 priložnostni nakup ibL naprava aaaOarjav i ca 14 PS, baamtaev aaotar In PS, mabll 20 PS, kompletna sleetrieaa res-sfetijerslaa naprava za ca 30 in ca tati svetilk, različni •lektromavarjft, železa« polno oa*roi|o. Vprašajte: Inž. Wek, Motal „Uslos" ¥ LlnbllaaL 2881-4 tMunitiib amnii v v trajno dalo a ugodno Loa>T| klepar na 2931-S , _....., za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu. Vsebuje pravo planinsko mleko. Skatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji. z večletnimi spričevali išče slttžbo. Pismene ponudbe na Mlci tta-sperut, Faierbacbgssse 13, gospa Walaer, O rado o. 2910—i Proda ta p* d ugodnimi pogoji in za nitko ceno enonadstropno hiša Žitne oene v Budimpešti. ■j•.- 9 avgusta 130^ d o» P*t?nica za oktober Pšenica za maj Rž za o ki. Koruza za avgust Ko> uza za maj %v««P za M kg K 13 19*0 za 50 kg K b 1909 c* 50 kg K za 50 kg K aa 51 K£ K za 50 kg K za X kg K 19(0 1910 ECV* f t Nespremenienc 74 94 87 81 t6 56 67 ! a c»d morjem SCC'9. Srednji »racnJ tlak 7S6G rtn. > ' ■ W OMM 4 -t * Vetrovi Neoc 9 10! 9. zv. 7 zt. 2. pop. 7369 2 6 slszahod del obl. 736 < 734 6 175 29-0 si. jug jasno si. jvzhud pol obl. 3'^nja fćerajtni* unaperat« «» 22 1 , norm. 19 3° Pad«**"* • 1 ••'-■h 0 0 mm t V globoki žalosti naznanjamo v lastnem in v imenu vseh drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem preŽalOStno vest o smrti iskreno ljubljene soprege, oz roma matere, tašče stare matere, gospe Ane Skubic ki je po dolgi in mučni bolezm, pn videna s sv. zakramenti za urr.i-rajoče, včeraj cb polu i2. dopoldne v 74. letu staresti mirno zaspala v Gospodu. Truplo predrage pokojnice se bode prepeljalo v sredo, dne 11 avgusta ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 79 na pokopališče k Sv Križu Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. 2958 V Ljubljani, 10. avgusta I* 9. Žalujoči rodbini: jKatevž Skubic. Jti. podkrajšek. Skoro nov pianino s harfo ne ceno proda na Marile Terezije oettl it 26, I. nadstr. Prodajalec se ii£c Biti mora čevljar, izurjen v računstvu in n*koliko v knjigovodstvu. Ponudbe do 15 t. BS. na naslov : „Zdrnieni čevljarji ▼ M obijani", Sv. Petrfc nasip 29;,s-1 Zatekal aa le bel, rdečkastolisast, a dolgim repom, krepak, srednje velikoati, ki sliki na ime „Asker** Kdor kaj iave o njem, se prosi, da to naznani v pisarni M« leUTi* aa *ano|ekl eeatt IS, kjer dobi nagrado. S95S-1 aa Selu ari LJubljani, Pollaka cesta it. 20. 2596 -14 Poizve se v pisarni dr Frana | P očka, ' dvetuika w Liabl|anl, Stari trf it. 30 Prodajalko sprelme taka] =— FR. KHAM — trgovina a sp*eeri|o, dslifcatesamt In vlnaraa w Llabljanl 2957 Trgovina z mešanim blagom na Bo-renjskeaa, lifta sa takoj dobro izurjenega V •! V Dijaka is boljle hiše aareJaM boljša rodbina v najbližji bližini realke. L^pa soba, dobra oskrba. Povpraša naj se v uprav. „Slov. Naroda". 2952 -1 Hlad : korespondent zmožen slovenskega in nemškega dopisovanja, vešč strojepisja (sistem Adler) ter slovenske in nemške stenografi je, sa sprejssa. Las Čine zmožni imajo prednost. Ponudbe na tvrdko Janko Pa pović v L]obijan! 2948 1 Pozor! Pet velikih kosov travnikov naj- je naprodaj. -nme\ Prodalo so poooaozoo ai> tn Poieve se v gostilni pri Josipa Pl.Bksrla oo Dol.Dt.kl c.tt. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 9949—1 Preklic Podpisana Anton io Albina Ber-var, hišna posestnika na Vodovodni ces'i, preklicujeva vsa sumničenja, kit ?ra sva : z rekla proti Mariji Tertnik k t neresnična, obžalujeva, da sva kdaj sploh obdolžila Marijo Tertnik kakega nepoštenega dejanja in se ji zahvaljujeva, da nama je odpustila. V Ljubljani, 10. avg. 1909. 2947 Anten In Albina Bervsr. Vinske sode 30 10 1 1 1 11 iz brestovega lesa, in sicer: komade v od 0 de S kekte 11 •« W ,1 18 komad za 30 kekte m 30 fi ms io n n 00 |» oddaja po primerni ceni Rosner in drug veleigsnlarna alivovke, tropi-novca, dre talka In brlnjevca w Llnkljanl. Resna ženitna ponudba! Mlad rokodelec v lepem kraju, z dobrim zaslužkom si želi nevesto najrajši Slovenko staro 20 do 30 let, kateia bi imela veselje do gospodinistva. Prednost imajo kuharice. Pisma naj se pošiljajo s sliko ako je mrgoče, katere se takoj vrnejo. „J. T. Nr 80" Peate restanta, Rdtseksk, Eorosko. 292 • 2 Stroga tajnost zajamčena. Za šport * J ia promet. ] Zaloga koles fack, (Strria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznik delov. 3zposojcvanjc koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila 1 solidno in ceno. 2954 Karel Čamernik Cjabljuu, Ihuujska cesta št. 9. M. Ua-Mil prodaja radi preosnovitve trgovine vse kentakeljske blage, posebno bluse, krila ter otreele eklekee po sele salianl OOni. 2934—2 pre^t ogled de 15* septembra 1.1, predejo ped cene. Več vrst platnenega blaga, prtov, ortičev, jepnih robcev, kravat, Švicarskih vejil, nogavic in perila. Prilika je jc/o ugodna, ^amo proti takojšnjemu plačilu. Anion Sare ~» S*>- Petra cesta jfimv. 8 v Ijubljani. Izdelovanje perila in oprem za neue^te gramofon s tO slveatranake Igralessaml Mami, najnovejii posnetki. Cena po dogovora. 2934 2 Naslov v narav. „8! o v. Naroda". Debretdeče gostilna na prometnem kraju v Ljubljani, se Odda radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji tekel ▼ nsfem. Najemnik mora imeti lastno koncesijo. 2946 1 Ponudbe pod „Dobra gostilna 200" na uprav. „Siov. Naroda". Stanovanja z 2, 3 ln 4 sebasnl, kopalne sebe In prlHbllneml se eddado za ne vembrev termin v novozgrajeni dvonadstropni hiši na Elizabeto! oeetl it 5. 2927-3 Prafiati je pri lastniku Fran 1 dlcn na Poljanski oestl it 37. K idi bolezni se proda z gospodarskim poslopjem, ledenico, dobro vpeljano gostilno in zalogo pi7&, v jako lepem, zdraviliškem in prometnem kraju na Kranjskem. Naslov pove upr&vniŠtvo „Slo venskf ga Narodau. ?895_2 Izveiban dacar aa sp ejme tako] ped ugodnimi POgOll. Zahteva se 3C0 K kavcije. Zmožen mora biti slovenščine in nemščine v govoru in psavi. 2945 — 1 Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". Z-radi preselitve v Ameriko, Je na- proial wt strojev (Wagner Unlversal-Maschlne) spadajočih v kolarsko Obrt kakor stroj za kolesa, izvršujoč 11 vrst del, nadalje trakovna iaga in parni meter 3 konjskih, sil. Proda se tudi rožno orodje vse pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo „S!ov. Naroda41. 2951—1 39*7-2 E 147 9 10 Družbeni oklic. Vsled sklepa z dne 5. avgusta 1909, opravilna Sfcev. E 147/0/10 se proda dne 12. avgusta 1909 ob 10. ari dopoldna v Starem trgu št. 15 ia 18 no iavol draibl 1 konj, 1 krava, okoli 1800 kg bele moke, 400 kg koruzne moke, okoli 2C00 kg koruze in 1000 kg otrobov. R?či se smejo ogledati da. 12. avpaata 1009 ▼ času med 8. Ia 10. oro OOpOldO. v Starem trgu itev. 15 in 18. C. kr. okraj, sodnija v £ožu, odd. H. dne 5. .▼gosto 1909. Gospodična s lepo pisavo in vešča slovenskega in nemškega pravonisja, ae sprejme ¥ Llnbl|aaL Ponudbe na upravništvo rSlov. Naroda*4. 2936-2 Učenca sa trgovine mešanega blaga takoj spr elane :9>s—2 Frid. Sknšek v Metliki. Elegantne stanovanje v vili s 4 sobami, verando, kopalno sobo iti, ae odda za november. Več pove F. Supanćlć, zabičava nllca it 5, v pisarni. 2942 2 neož«»DJen , približno 30 let star, se sprejme preti mestČiii plači Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 2 08—2 se tako] sprelme v špecerijsko trgovine. Kje, pove uprav. „blcv. Nar". 2926-2 Lovci, pozor! Pes prepeličor lepe dolg**. t°mcorjave dlake, visok 66 cm, ae preda. 2916-2 Naslovi pod „Lovec", poste restante, Mirna peć, Dolenjsko. Tvornica kož Josip Wiesenberger Žebrace, kral|. aTo^^Jko izdeluje vse vrste fiae, trajne in gladke Jnhte, gladke teločlno in sive krav le kote- 2918 2 Stajerka, srednjih let, slovenskega in nerr.-škega jezika popolnoma vešča, izurjena v gospodinjstvu išče službe kot opora gospodinje. Gre tudi k sirotam brez matere. — Ponudbe se prosijo pod »september 15" na upravništvo „Slovenskega Naroda". *9i5 2 delavce za Srbijo 2921-2 pri zgradbi velike železniške proge proti dobri plači. Zglase naj se pri meni pismeno samo oni, ki so že delali na nOberbaua. Pismene ponudbe G. Johann Vogler, podjetnik. Belgrad, Zorlna nI. 54 Pristen dober brinjevec 452-18 se dobi pri L SEBEHIKD»SML JfiRI. Preselitev kavarne. Podpisana u so jat a si slav. občinstvu najvljudneje naznaniti, da sta " * ~*! kavano preselila iz prečne ulice ll z. ti Sv. Petra nasip št. 37 tik jubilejnega mosta. Izrekata tem potom svojo najprisrčnejio zahvalo za dosedanjo naklonjenost alav. občinstva in ae obenem priporočam sa mnogobrojen obisk tudi na novem prostoru. s spoštovanjem Ivan in Ana Pna. 3912-a lastnika kavarne. o IiiajoteU io oigororol onolik Paatoolooilok. ffioHotoa Io tlak »Noroioo 16 0955 QZ B9C 00 36 44