Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Iihaja ▼ LJnblJani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K Pesa m mbs itavllfca 16 «. Reklamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, snserati: Enestopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 135. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 11. decembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Zadopise in rokopise a list: Uredništvo S ^Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnlfitvo .Rdečega Prapora>, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/IL Politični položaj. Resnično, gospodje iz gosposke zbornice imajo priti do veljave. Po najnovejših vesteh se je namreč baron Bienerth sprijaznil z rekonstrukcijo kabineta, kar bi se dalo ponekod razlagati s tem, da (Slovanska Enota* ne zahteva več njegovega osebnega odstopa. Ampak kakšna naj bi bila ta rekonstrukcija 1 Predvsem naj bi poleg Bienertha ostala sedanja ministra H a er d tl za notranje zadeve in Georgi za deželno brambo. Za ostale listnice pa ne bi vzeli ne parlamentarcev, ne uradnikov, ampak člane gosposke zbornice. Samo brezpomembni mi-nistri-rojaki naj bi se imenovali izmed poslancev. Mogoče, da bo jutri zopet kakšna nova kombinacija; ampak Bienerthu bi bila taka .ideja* že podobna. Gosposka zbornica je zakonodajna korporacija, to je res. Ampak ves svet ve, da so političarji, kar jih je tam, skoraj vsi penzionirani, ne le v tem zmislu, da dobivajo kot bivši ministri ali kaj takega, čedne penzije, ampak da večjidel spleh nimajo več stikov z živim političnim življenjem. Pa tudi brez obzira na to je čudno, da se iščejo prav v dobi demokratizma ministri v gosposki zbornici, ki je že po svojem obstanku nasprotna demokraciji. Prav v tistih dneh, ko agitirajo skoraj vsi angleški ministri po vsej deželi, da se postrižejo lordom predpravice, hočejo pri nas na poseben način po-vdarjati veljavo penzioniranih gospodov. O tem bi se dalo res mnogo misliti 1 čudno, da ne delajo take reči navidezno nič preglavic meščanskim strankam. Vprašanje demokracije bi končno moralo zanimati tudi buržoazijo, katere očetje so včasi stali v prvih vrstah bojevnikov zoper absolutizem iu fevdalizem. To so bili časi, ko je meščanstvo razumelo, da ne pomeni nič brez demokracije. Kako se je to izpremenilo I Strah pred socializmom ji je tako šinil v kosti, da gleda neprenehoma navzdol v smrtnem strahu pred nevarnostjo, ki preti is nižav in tako ne vidi prav ničesar, kar ji preti od zgoraj. Še nikdar ni bilo opaziti toliko absolutističnega nagnenja kakor v Bienerthovi dobi in meščanske stranke ne najdejo, pa ne najdejo moči, da bi obranile svoje meščanske interese. Bienetthu se dobro godi ob takih nasprotnikih. Vprašanje o Lloydovem arzenala. 2o par let je od tega, kar se je raznesla vest, da namerava vlada nakupiti prostor Lloydovega arzenala v Trstu. Ta je namreč tik obrežja pri Sv. Andreju, kjer bo urejeno novo tržaško pristanišče, odnosno, ako že hočete, nova prosta luka. Obredje Llcydovega arzenala bi vlada baje porabila, da poveča prostor in a tem prometno moč in vrednost novega pristanišča. Arzenal bi se pa prenesel v furlanski Tržič (Monfalcone). Vest je bila že večkrat dementirana od raznih kompetentnih strani, toda vselej se je zopet vsiljivo oglašala. Zdelo se je, kakor da se hoče tržaško prebivalstvo pripraviti na škodo, ki bi jo brezdvomno trpelo, ako bi se zgodilo kaj takega. Pred tedni je tržaški (Piccolo* zopet objavil vest ter dodal, da je dobil stvar od najkompetentnejše strani in da je nakup imenovanih prostorov od avstrijske vlade že gotovo dejstvo. In vse kaže, da je to res. Bilo bi odveč, pripovedovati o škodi, ki bi jo pri tem trpelo tržaško ljudstvo, zlasti srednji stan in 3000 delavskih družin, ki bi se morale preseliti v Tržič, ali pa ostati brez Zaslužka. Toliko je namreč v arzenalu uslužbenih delavcev. Dovoljeno pa nam bodi, da tu pokažemo zopet enkrat, kako zna avstrijska vlada po nepotrebnem trošiti ljudski denar in ga dajati v žrelo kapitalističnemu molohu. Kajti to, kar namerava vlada, ni samo nepotrebno, marveč tudi škodljivo v vseh ozirih. Inženir sodrug Franc Pittoni piše o tem v listu <11 Lavoratore* dne 1. decembra: v Tržiču plava še v slabših finančnih vodah kakor arzenal. Zdi se torej, da se hočejo z drago prodajo arzenalovega prostora (seveda vplivajo na to visoke osebe) in s prenosom arzenala v Tržič popraviti finance obeh zavodov. In vse to na račun ljudstva in na škodo trgovine. Treba je torej, da posežemo po vseh mogočih sredstvih, da se prepreči ta nakana. Sodrug Pittoni pravi nadalje, da ne smemo verjeti nobenim obljubam, češ, da bi po prodaji prostorov uredil Lloyd svoj arzenal kje drugje v bližini mesta, ker ga preveliki interesi gonijo v Tržič in ker bi bilo celo mogoče, da bi Lloyd svoj arzenal, do katerega ni gojil nikdar preveč zanimanja, kar naravnost zaprl. * ♦ 4 O tem vprašanja sta se bavila aa skupni seji odbora ital. in jugoslov. soc. dem. stranke ter ko* misija strokovnih organizacij. Sklenilo se je nastopati energično v Trstu in na Dunaju proti temu. Delavci v arzenalu so pa na posebnem protestnem shodu sklenili poslati na Dunaj deputacijo 7 tovarišev. O vspehu deputacije bomo poročali. Proces hrvatsko-srbske koalicije. Pred dunajsko poroto se je začela davno napovedana razprava proti drju. Friedjungu in odgovornemu uredniku krščansko-socialne »Reichs-post», Heinrichu Ambro s u, katera tožijo vsi poslanci, ki so člani brvatsko-srbske koalicije. Ta proces je skoraj nekaka ponovitev znanega «veleizdaj-niškega* procesa v Zagrebu. Povod mu je dal namreč članek zgodovinarja Friedjunga v «Neue Freie Presse*, v katerem je obdolžil člane koalicije veleizdajniških dejanj. Ko je hrvatsko-srbska koalicija pozvala Friedjunga, naj imenuje imena, je ta odgovoril, da jih ne imenuje, ampak da bo pred sodiščem dokazal svoje trditve. Nato je cela koalicija po drju. Harpnerju vložila tožbo. Friedjongove trditve. V svojem člaaku je Friedjung pripovedoval v glavnem sledeče: Srbska vlada je spletla veliko zaroto, kateri je bil namen, odtrgati od Avstro-Ogrske ne le Bosno in Hercegovino, temveč tudi Hrvatsko in Slavonijo in tako osnovati veliko srbsko državo. V to zaroto — pravi Friedjung — je bila zapletena tudi večina hrvatskega sabora, ki obstoja iz hrvatsko-Jrb-ske koalicije. Po Friedjungovem mnenju so (velikosrbski zanesenjaki* špekulirali na to, da se bo z njimi združila madžarska neodvišnjaška stranka, da na ta način dokonča svoj spor s habsburško dinastijo. Tako bi se ne le jugoslovanske dežele, temveč tudi Ogrsko odcepilo od monarhije. Zato je — vse po Friedjungovih trditvah — Srbija pospeševala ustanovitev brvatsko-srbske koalicije. Tudi ko je bil že sklenjen mir med Košutom in habsburško dinastijo, je ostalo jedro hrvatsko-srbske koalicije v trajnih stikih s srbsko vlado in je dobivala navodila od nje. Bogata denarna darila so prihajala iz Belgrada na Hrvatsko in južno Ogrsko... Da bi dokazal avoje trditve, je navajal Friedjung, da obstoja natančno poročilo srbskega sek-cijskega predstojnika drja. Spalajkoviča srbskemu ministru za zunanje zadeve o neki konferenci, ki jo je imel Spalajkovič z nekim članom brvatsko-srbske koalicije; nadalje da obstoja poročilo srbskega generalnega konzula Petkoviča, spisanega v imenu štirih hrvatskih poslancev, ki so tudi člani ogrskega državnega zbora. Nadalje se pripoveduje, da poslanec, s katerim se je pogajal Spalajkovič, ni bil zadovoljen s svoto, ki se mu je ponujala, da sta se pa končno pobotala za 12.000 kron, zato je dala srbska samostalna stranka, ki pripada koaliciji, nekatere svoje časopise tiskovnemu uradu srbske vlade na dispozicijo. Dalje se pripoveduje, da je poslanec Supilo, ki velja za duševnega vodjo koalicije, priporočil, naj ostane čez leto v hrvat-skem morskem kopališču Cirkvenica, kjer bo lažje v stisku s svojimi «političaimi prijatelji z južnega Ogrskega*. Končno je Friedjung dejal: Ce bi srbska vlada ali pa dr. Spa'ajkovič tajil katerokoli njegovih trditev, navede Friedjung podrobnosti, imena podkupljenih poslancev in svote, s katerimi so bili podkupljeni. Trditve »Reichipoite*. V krščansko-socialai «Reichspost» je izšlo kmalu izza aneksije šest člankov, v kateri n trdi, da imajo poslanci Supilo, Lukiničin Pribičevičže več let tesno zvezo z velesrbsko propagando i Belem gradu, zlasti da dobiva Supilo 20.000 kron letne subvencije od belgrajskega tiskovnega urada ter da sta on in Lukin ič spomladi 1907 poslala srbskemu generalnemu konzulu v Budimpešti Petkoviču pismo, v katerem sta ponudila srbski vladi svojo službo za denar. To pismo je izročil Petkovič tedanjemu srbskemu ministrskemu predsedniku P a-iiču, ki je naročil sekcijskemu predstojniku Spa-lajkoviču ia blagajniku v srbskem zunanjem ministrstvu Boioviču naj se sporazumeta ž njima. O poslancu Pribičeviču, se posebej trdi, da ■e iz nekega dokumenta lahko dokaže, da je poleti 1907 sklenil pravcato pogodbo s Spalajkovičem, s katero se je obljubilo koalicji 12,000 frankov in za pozneje še druge podpore, da ne bi prišla pod vpliv Dunaja, Trdi se, da je imel Pribičevič z Bjožovičem in Spalajkovičem pogajanje v Zemunu, na katerih se je imela določiti podkupnina zanj, za Supila ia za druge poslanca ter da se mu je po dolgem pobotavanju izplačalo 12.000 frankov v stanovanju trgovca Zele vca, kjer je bil navzoč tudi Lukinič. «Reichsposto* tožijo z imeni navedeni poslanci. Sodiiče. Za razpravo je določeno izredno porotno nasedanje. Razpravo vodi višjesodni svetnik dr. Wacb. Dr. Friedjunga zagovarja dr. Benedikt, Am-brosa dr. KienbOck, koalicijo in privatne toži-telje pa dr. Harpner. Na prvi seji je dr. friedjung na dolgo in široko govoril a političnih razmerah na Hrvatskem. Za razpravo je določenih devet dni, pa se misli, da se ne bo obravnavalo zdržema, ker bado toži-telji pobijali pristnost tistih dokumentov, ki jih baje predloži Friedjung, pa se bo zaradi poziva prič prekinila razprava. Shodi. Na Goriškem bodo shodi: V nedeljo ob 3. popoldne v Štandrezu, ob 5. popoldne v Podgori; v ponedeljek popoldne v Solkanu. Na teh shodih poroča sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Javen Ibod lesnih delavcev ljubljanskih se vrši v nedeljo, dne 12. dccembra 1909 ob 9. dopoldne v salonu gostilne «pri Levu* na Marije Terezije cesti. Tovarši! Dnevni red, ki je zelo važen, zatorej pridite polnoštevilno. Zagorja ob Savi. V nedeljo, 12. decembra je ob 3. popoldne v rudniški restavraciji rudarski shod. Dnevni red: Draginja in rudarska industrija, Trit. V nedeljo, 12. t. m. ob 10. dopoldne je v veliki dvorani «Delavskega doma* javen shod z dnevnim redom: »Narodno vprašanje in Jugoslovani*. Poročevalec sodrug £tbin Kristan. Po Oorlikom so bili zadnji čas shodi v Devinu, Divači, Sovodnjah in v Gorici na državnem kolodvoru. V Devinu je bil shod v soboto večer. Poročal je sodrug Josip Petejan o programu socialno-demokratične stranke in o goriškem volilnem boju. Sklenilo se je, da se skliče v kratkem zopet shod, na katerem se ustanovi krajna orga-nizacija. V Divači je govoril sodrug Kopač o provizijskem skladu železničarjev in o strokovni organizaciji. Potem je govoril sodrug Petejan o politični orgenizaciji in o nadomestni volitvi. Oba govora sta bila sprejeta z navdušenjem. Na shodih v Gorici in v Sovodnjah je pa poroč&l sc-drug dr. Dermota o potrebi organizacije in o političnem položaju. Oba shoda sta imela lep uspeh ■...........- ....-.i,. r. ~ .. . ;--------- Občni zbor Jmmm Ma za Ljubljano in okolico" se vrši v arado, dna 15. decembra ob pol 7. uri aveSer v veliki dvorani pivarna pri Hafnarja na Sv. Patra oestL DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika I. rednega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo računov. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev 2 članov upravnega odbora. 6. Volitev vseh nadzornikov in namestnikov. 7. Predlogi in nasveti. Vstop dovoljen s čl a n s k o legitimacijo; žene naj pridejo s svojimi soprogi, oziroma, če so ti zadržani, z moževo legitimacijo, oziroma s potrdilom o oddanih znamkah, katero naj pa vsak s seboj prinese. 2-2 Društvene vesti. g Predavanja v Treta. Društvo .Ljudski oder* priredi v soboto, 11. t. m. ob l/t9. zvečer v veliki dvorani ‘Delavskega Doma* predavanje s temo: •Vtiski iz Bosne in Srbije*. Predava sodr. Etbin Kristan. g Druitvo .Ljadeki oder* v Treta naznanja, da se je preselilo iz dosedanjih prostorov 3, nadstropja v 1. nadstropje Delavskega doma* in sicer v nekdanje lokale tržaških delavskih zadrug. Prostori so sicer priprosto, toda lično urejeni in zelo pripravni namenu, kateremu služijo. V prvi sobi je urejena bogata čitalnica, kjer imajo čitatelji na razpolago poleg časopisov in revij tudi lepo število dragocenih knjig, ki se ne izposojajo na dom. V drugi sobi je pa urejena naša bogata sloventka in brvatska knjižnica, ki je odprta štirikrat na teden ter so tam tudi upravni društveni prostori. V obeh sobah je zakurjeno. Čitalnica je odprta ves dan in se dnevni časopisi menjajo vsako jutro z novo-došlimi. Društvo upa, da je s tem korakom vstreglo stari želji članov in organiziranih delavcev po pri* merni čitalnici v lepih prostorih. Toda ravnotako tudi upa, da bodo tudi vsi zavedni delavci in pri- jatelji izobrazbe postali redni člani in sodelavci tega, za tržaške slovenske delavce nujno potrebnega izobraževalnega društva. Strokovni pregled. Za itdareke podružnice. Po § 26. regulativa se je pričelo dne 1. decembra izplačevanje potovalne podpore potujočim članom. Ta podpora znaša 1 krono na dan in ne sme tekom ene dobe (decembra do konca marca) presegati 40 kron. Podružnice in vplačevalnice se vpozsrjajo, naj natančno upoštevajo regulativne določbe § 26 do 26 d. Strokovno gibanje v Gorici je zadnji čas krepko oživelo. Ustanovila se je strokovna organizacija soboslikarjev, pripravljajo se pa organizacije kovinarjev, mizarjev in zidarjev. Iz stranke. o Seja v Gorici. Zaupniki vseh političnih organizacij v goriški okolici so vabljeni, da se zanesljivo udeleže važne seje, ki je v nedeljo, 12. L m. ob navadni uri. Razpravljati se imajo zelo važne reči, naj torej ne manjka nihče. Dopisi. Zagorje ob Savi. Volitve v okrajno bol. blagajno, katere so se začele 22. novembra 1.1., so se dokončale, kakor smo že poročali, dne &. decembra t. 1. Socialno demokratična stranka je zmagala z vsemi delegati delojemalcev in tudi v nekaterih krajih v delodajalski kuriji, tako da je za volitev načelništva soc.-dem. stranki zagotovljena dvettretjinska večina. Najbolj živahen je bil volilni boj v Zagorju, kar so povzročili širokoustni intri-gantje iz Zagorja. Na čelu junakom je bil znani nekdanji zagrizeni nemčur in sedaj vneti narodnjak gospod Kerschnigg. Skrpali so v »Slov. Narodu* par lažnjivih notic, zabavljali čez posamezne osebe in jim dajali imena, kakršnih gotovo niso zaslužili; tudi ne bi bili mogli tega storiti, ako bi imeli kaj poštenosti v svojih dušah, ker so se pred kratkim prav milo beračili za svoje podjetje ravno pri tistih osebah, sedaj pa so jim menda za plačilo dajali priimke. Soc.-dem. kandidatje so dobili od 145 do 169 glasov, narodnjaki pa od 2 do 26 glasov. To so tisti gospodje, ki jih je «Slov. Narod* pretečeni teden v petkovi številki že videl izvoljene, Volilni izid je menda za trezne prebivalce v Zagorju jasen dokaz, da so člani bol. blagajne z vodstvom zadovoljni; da je vse rogoviljenje par hujskačev samo osebno sovraštvo do stranke in pa hrepenenje po osebni koristi. Gospodu Kerschniggu so tresejo hlače na občinskem stolu, visi namreč ie samo tako dolgo, da so rešijo prizivi radi občinskih volitev, takoj ko bodo rešeai, bosta najbrže dobila odpustnico oba z gospodom županom, uto pa bi gospod Kerschaigg prav rad videl, da bi dobili intrigantje bol. blagajno v roke, da bi se rešil še prej nego dobi odpustnico na starem mestu, T bol. blagajno. Domače vesti. — 0 načinu čaanlkarikega pisanja docira — .Slovenec* 1 Klerikalno glasilo pa pouk o dostojnosti — to je kakor Apolon pa rimski avgur. Ce se more škofovskemu listu sploh kaj priznavati, je to, da zna v neotesanosti, sirovosti in brezobzirni lažnivosti prekašati vse druge. Kadar se ustanovi na Slovenskem stolica za pisanje t loparjem, za politični boj z blatom in s podkovanimi škornji, tedaj imajo uredniki «Slovenca» prvi pravico do nameščanja. Prav zadnje čase, zlasti izza jugoslovanske konference, ki je na jezo klerikalcev tako krasno uspela, da si niso znali pomagati drugače kakor s kopico najneveijetnejših laži, so bili napadi na socialno demokracijo v .Slovencu* tako zarobljeni, da se je vse delavstvo smejalo trudapolnim izbruhom. Naši čitatelji vedo, da se nam ni zdelo niti trenotek potrebno, polemizirati s tistim otročjim razmahovanjem. Videti je pa, da je prav to «Slo-venca* še posebno ujezilo. Ce prištejemo temu skoraj neverjetni faux pas, ki so ga sicer tako zviti klerikalni političarji napravili s svojimi shodi radi škofove brošure, blamažo s takozvanim vseslovenskim delavskim shodom, pa mlin, v katerega so se na Dunaju zaleteli s svojo nezmiselno politiko, tedaj razumemo vso njihovo nervoznost. Ampak da jih živčna razdraženost tako slepi, da ne poznajo vaČ svoje pisave, to je že zelo sumljivo znamenje in čas bo, da nastavijo v .Slovenčevem* uredništvu zdravnika. Vodovod imajo tam menda itak dober, koristno bo pa, če poskrbe, kar je še drugega treba za obkladke. — Monopol ia niigalice je eno tistih sredstev, s katerimi bi gospod Bilinski rad napolnil prazne državne blagajne, zato da bi roka militarizma našla v njih, kar želi, kadar poseže vanje. Kakor tobak ali sol, tako bi država izdelovala in prodajala tudi užigalice v lastni režiji. Kako bo to veselilo dosedanje producente, tovarnarje, ni naša skrb. Tndi se ni preveč bati zanje. Gospodje bodo že gledali, da pridejo pri odkupnini na svoj račun in teh vitezov gotovo ne bo prikrajšala država. Drugo je vprašanje, koliko veselja bodo užili konsumentje. Rezultat monopola bo namreč ta, da se bo cena 'llvf e« imate nahod, če ste hripavi, tasliženi in težko dihate. Kellerjev fluid z znamko «Elsafluid». Prepričali imo se sami pri bolečinah v prsih, v vratu i. t. d., o njegovem sdravilnem in kašel tolažečem vplivu. Tucat u poskuSojo 6 kroni dva tucatu 8 kron 60 vinarjev Iranko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Eluin trg it, 857 (Hrvatto uiigalicam podvojila. Skatljica, ki vetja sedaj 2 vinarja, se bo potem prodajala po 4 vinarje; zato bodo pa kupovalci dobivali nekoliko — manj kakor sedaj; kjer je namreč v današnjih škatljicah po 60 užigaUe, jih bo v monopolskih le 60. Seveda vemo, kaj poreče flskus. Avstrija ne stori z monopolom nič novega, kajti druge države ga imajo ie davno. Ampak ljudstvo razburja to, da posnema ljubezniva Avstrija tuje države le tedaj, če gre za obremenjevanje ljudstva, nikakor pa ne, če bi bilo treba storiti kaj ljudstvu v prid. Druge države imajo pametne trgovinske pogodbe, Avstrija jih ravno tam ne sklepa, kjer bi bile najbolj potrebne. V drugih državah imajo že zdavnaj starostno zavarovanje; v Avstriji lese ta važna zadeva s polževo pošto. V drugih državah vodijo boj zoper brezposelnost; Avstriji se Se ne sanja o tem. V drugih državah se ne plašijo konfliktov z najbolj imenitno gospodo, temveč ji hočejo naložiti vsaj del javnih stroikov; pri nas se poznajo samo plače siromašnega delavnega ljudstva. Zato nimajo avstrijske vlade pravice, sklicevati se na primer drugih držav. In kadar pridejo finančni načrti gospoda Bi-limkega na razpravo, bo treba dobro paziti, kaj bodo počenjali poslanci, ki jih je izvolilo ljudstvo. — Sumljiva agitacija. Iz Gorice se nam piše: Kadar prirejajo naši narodnjakarji kakšno agitacijo za te ali one narodne pravice, mora človek, ki ima kaj izkušenj, vedno sumiti, da hočejo le prikrivati kakšne postranske namene. Zato se nam je tudi agitacija za slovenske šole v Gorici, ki bi bila seveda samaposebi upravičena, zdela neresna in slutili smo, da bo njen pravi namen le strankarsko trgovska reklama. Da nismo prenapafno ugibali, je nehote dokazalo liberalno časopise samo, Petkova priloga «Soče», ki izhaja pod naslovom «Primorec», piše namreč: dtali-janski narodnjaki niso ob priliki zadnjega shoda za slovenske šole v Gorici, ki se je vršil dne 28. novembra, nič razgrajali proti Slovencem, zato ker se je bližal trg (t. j. semenj) Sv. Andreja, ker bi potem Slovenei ne šli kupovat v italijanske trgovine.* — Dobro; italijanski nacionalisti niso razgrajali in človek navadnih možganov bi bil zadovoljen, da se niso zopet skregali s pametjo. «Primorec» pa očitno obžaluje, da niso razgrajali in celo priznava, zakaj mu je tega žal. Nehote pa izdaje s tem, da shod sploh ni imel namena, pospešiti vprašanje slovenskih šol v Gorici in mu koristiti; ampak narodnjakarji so ga sklicali, ker so upali, da bo pri Italijanih ogenj v strehi, da bodo razgrajali in bila bi najlepia prilika, agitirati tedaj proti italijanskim trgovcem, pa za slovenske. Nič novega nam ni, da konkurirajo kapitalisti med seboj in da niso vedno izbirčni glede na sredstva konkurence. Ampak človek bi mislil, da so slovenske šole vendar predobre za taka skozinskoz privatne kapitalistične namene. Naj gospodje konkurirajo z dobrim blagom, z nizkimi cenami, s dobro vago, pa bo vse prav. Toda prav tega nočejo, ampak nacionalizem jim mora služiti, da odganjajo drug drugemu kupovalce. No, danes ia gre, a ljudstvo bo spoznalo tudi to nereelno reklamo in tedaj jim zapoje draga. — Daj nam daaal aafe vsakdan)! krata — molijo kristjani vsak dan v cerkvah in doma« Toda beg je prepustil največ vpliva na dobavljanje vsakdanjega kruha ljudem samim in zato ni najvažnejše, kaj molijo, ampak kaj počenjajo. Prav tisti, ki največ molijo ali pa se vsaj tako delajo, pro-vzročajo s svojo politiko največ, da ne pride liud-stvo do kruha. Njihova politika je pomagala vladi, da ji ni bilo treba sklepati trgovinskih pogodb s balkanskimi državami; njihova politika ji je dala izgovor, da «ni mogla* odpraviti carine na žito. Ia vsled tega je danes kruh v Avstriji tako drag, kakor skoraj nikjer na svetu ne. Nekoliko številk poda za to žalostno resnico najjasnejše dokaze. V današnjih dneh velja cent (60 kilogramov) pšenice T Odesi na Ruskem 19 kron 33 vin.; v Liverpoolu na Angleškem 20 K 81 vin., v Parizu na Francoskem 22 K 8 vin., v Budimpešti na Ogrskem 29 K 70 vin., na Dunaju v Avstriji pa 31 K 20 vin. V Avstriji je torej cent pšenice za deset kron nad svetovno tržno ceno. Razlika med avstrijskimi in zunanjimi cenami seveda samaposebi ni nova; svoj razlog ima v visoki žitni carini, ki jo imamo v Avstriji, dočim jo na Angleškem in na Ruskem sploh nimajo. Toda tako velika ni bila razlika v prejšnjih časih. Tudi to dokazujejo številke. Leta 1904 je bila cena plenice za 1000 kilogramov v Londonu 149 K 20 v, v Avstriji pa 191 K 60 v, razlika torej 42 K 30 vin.; leta 1906 v Londonu 171 K, v Avstriji 199 K 60 vin., razlika 28 K 60 vin.; leta 1906 v Londonu 166 K 10 vin., v Avstriji 184 K 90 vin., razlika 19 K 80 vin.; leta 1907 v Londonu 160 E 20 vin., v Avstriji 207 E, razlika 46 K 80 vin.; leta 1908 v Londona 177 E 20 vin., v Avttriji 276 E 30 vin., razlika 78 K 10 vin ; Iatoi v Londonu 229 K 20 vin., v Avstriji 827 K 30 vin.; razlika torej 98 K 10 vil. Izstradalo! učinek carine je jasen. Do leta 1906 je ie veljal stari tarif; tega leta je bila razlika med angleško in avstrijsko ceno še 19 kron 80 vin.; leta 1907 je obveljal novi tarif in naenkrat je bila raz« Uka 46 kron 80 vin. Od tega časa pa raste in raste in sedanja cena je naravnost nezaslišana. Iz navedenih številk je razvidno, da se je cena pač tudi na svetovnem trgu podražila; toda kaj je tisto naraščanje v primeri z avstrijskim P Za 80 kron imamo utemeljitev v cenah svetovnega trga; ostane pa še vedno 66 kron, ki gredo izključno na račun avstrijske carinske agrarno-klerikalne politike. Saj iznaša sama carina na žito v Avstriji 63 do 76 E. Tako jemljejo siromašnemu ljudstvu kruh izpred ust; ampak usta molijo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh... — «Nacienalizem> nemških lodrugov je nekako stalna rubrika v naših narodnjaških časopisih in jim služi za to, da kažejo * kažejo v delegacijskem proračunu. Narodnostno razmerje na Francoskem. Docela napačno je mneqje, da je Francija narodnostno enotna država. — Ako ima Angleška le še malo število Ircev, ki znajo govoriti svoj prvotni jezik, ako ima Nemčija svoje 3 milijone Poljakov, pa ima francoska republika na Eorziki in južnih italijanskih sosednih krajih 700.000 Ita- lijanov, na španski meji v Pirenejah 250.000 Baskov, na belgijski meji 210.000 Flamcev in v Bre-taniji 3,200.000 Bretoncev, všega skupaj 4,800.000 ne francosko govorečih narodnosti. Zanimivo je zasledovati rezultat raznarodovalnega francoskega sistema. — Francija ne priznava izven francoske narodnosti nobene druge ne v javnem ne v kulturnem življenju, ne v šoU in prej ne v cerkvi. Od kar ima Francija enoten književen jezik, in to 500 let sem, so vse one narodnosti docela zanemarjene in prepuščene same sebi. Pa tudi iz lastnih moči niso prav nič storile za razvoj svojega jezika in kulture. — In vendar, kak je rezultat tega 500 letnega vpUva visokega poUtičnega in kulturnega razvoja Francije P Skoraj ničla I Baskov, Bretonov in Flamcev je toUko, kolikor jih je bilo, le v mestih je napredovala francoščina, priprosto ljudstvo pa je ohranUo svoj jezik in svoje šege od davna. Med Baske in Bretonce pride francoski učitelj, ki ne zna besede domačega jezika. Sporazumlja se s očmi in gestami z otroci, kolikor ve in zna, ia z veliko silo vbije tekom par let mladini neko- Uko francoskih besed ia pisem. — Nevoljen nad neuspehom pa je učitelj sam ter brez vsakega veselja in volje so njegovi učenci. — Eomaj se zapro šolske duri za mladim Bretoneem in Baskom, pozabi onih par besed, s silo vtolčenih v glavo, in ostane analfabet Bretonec in Bask, kakor je bil njegov oče in praded. Le ona mladina, ki stoji v 3 letni vojaški službi, se za silo priuči francoščini. Ako kje, se vidi na tej najbolj kulturno razviti državi v Evropi, kako nezmiselna je prisilna raznarodovalna poUtika. — Eakor ni Francoska s tem ničesar pridobila kulturno, tako ostane skoraj 5 milijonov francoskih državljanov izločenih od splošne kulture, zato ker se jim ni dala prilika, razvijati samostojno svojo kulturo. — Zgrešena francoska poUtika kaže, da se z raznarodovalno politiko le pospešuje nekultura. — Ako bi dajala Francija Bretoncem in Baskom ljudske in srednje šole, kjer bi se gojila kultura domačega plemena ia ukratkvistično udomačevala kultura francoska, bi se dalo človeštvu po eni strani marsikatera, če še tako skromna, aU vendar pristna in zdrava cvetka iberske in bretonske kulture, pri tem bi se pa gotovo tudi povečal še vpliv francoske kulture. AU se iz tega tako sijajnega vzgleda Avstrija in Ogrska ne moreti res prav nič naučiti P Poslano! Dne 3. novembra t. L sem pobiral prispevke za bolniško blagajno pri raznih delodajalcih. Tako sem prišel tudi k g. Iv. Rappožu. Eo sem bil pa ravno pri odhajanju, ker ga ni bilo doma, je prišel gospod Josip Cimerman ter me začel obkladati z raznimi psovkami. Eer me je bUo sram, da bi se prepiral na javni cesti s človekom, ki nima nikakršne olike, in se je obnašal kakor najbolj surovi hribovski neizobraženec, sem tiho odšel. Izražam pa na tem mestu, da če se hoče prepirati, naj pride k nam v pisarno in me pusti na cesti pri miru. Zagorje, dne 6. decembra 1909. Miha Čepin. H. Suttner LiuMlana z mestni trg razpošilja ure, zlatnino In srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj. Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Roakopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 86 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice a sIot. trakovi: ntkelnasta K 1*20, srebrna S 5'—. 85 Kavarna ,Uniona1 v Trstu ulioa Oaserma in Torre Blanca se priporoča. I it II II i I 'I I l I I l n I I I I II S. Benlsch S** «mm gffjL' Kifarn it brW#Uf, K)«r j« bi razpolag« VaSc p^:;-mrm prapor“j OI ©I OI 01 OI ©I J za leto 1910 je ravnokar isšel. Cena 80 Tin., po pošti 10 Tin. toč. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega prapora" v Cjubljani. Ali ste že dobili fonograf zastonj? Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše valjarje, imenovane cGoldhart», sem se odločil, da razdelim 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt, obenem vpošljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in colnine prosto krasen koncertni fonograf. 6—5 I. fonografski uvoz L. L5win Dunaj VI., Gumpendorferstrasse 111. Vino naprodaj ima „6ospodarska zadruga" v Trtojbl. Kvaliteta nad vipavskim in briškim. Na zahtevo se pošiljajo vzorci. — Cene zmerne. — Zasebnikom in konsumnim društvom se priporoča odbor. 10-2 Modna trgovina. P. MAGDIČ Ljubljana nasproti glavni pošti priporoča: 85-33 ▼se modne innakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne veženine, :: zastave, trakove in znake. Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov. Posebni oddelek : za gosp&de ; Vse vrste klobukov za gospode in otroke} tkano barrasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete. HIŠA z velikim vrtom, v kateri se nahaja gostilna, se takoj pod ugodnimi pogoji proda. filša se nahaja t bližini Ljubljane. Ponudbe na t-1 L. TOMAŽIČ Spodnja Šiška štev. 77. Svarimo vsakogar, če je hripav, zaslizen in če nima teka, če opazi, da izgubi na teži svojega telesa, če se ponoči poti, če se čuti slabega in izmučenega, ali če opazi te pojave pri kakem družinskem udu, da naj ne rabi tajnih sredstev, ampak da nemudoma naroči Orkenyev sirup iz lipovega medu, da se te pojave takoj omeji. Orkenyev sirup iz lipovega medu prekaša vsa podubna sredsiva, olajša kašelj, odptavi slezenje, vzbuja slast in odpravi nočni pot. Na angleški razstavi odi kovan z zlato kolajno. Steklenica za poskušajo stane 3 krone, velika steklenica 5 kron in 3 velike steklenice franko 15 kron. Naroča se po povzetju samo pri izdelovalcu Orke-nyeva lekarna apostolov v Budapedti, Josefsring 64, Depot 31. 2 AMERIKA I zanima Kdor se za AMERIKO dobi na željo brezplačno pojasnila za naj' ~ boljšo vožnjo v Ameriko. CESARSKI PARNIKI (KAISER -SCHIFFE): I I Kaiser Wllhelm H............... Kronprinzessin Cacilie . . Kronprlnz VVilhelm .... Kaiser Wllhelm der Grosse. dolg 215 metrov dolg 215 metrov dolg 202 metra dolg 198 metrov pripeljejo potnike v 6 do 7 dneh iz Bre* mena v Novijork. Odhod iz Bremena vsak torek. Ti cesarski parniki vozijo edino le iz Bremena; kdor se hoče voziti na cesarskih parnikih, more potovati sigurno brez zaprek, ker nima nihče pravice, da bi mu to zabranil. Vsakemu je dano na prosto voljo, da sme za svoj" denaf, na lastne stroške potovati kaimor hoče. F. Missler, Bremen, Bahnhofstrasse 30. Oprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstra* lijo in Afriko. 8-3 Najnižje cenel Dobra postrežba 1 Našim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorijo. 50 °/0 prihranka na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano 52-13 = Sladln zz= t. j. dr. Tmkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati maio mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja 50 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy. Ceniki zastonj S pOZOf t**" poštnina prosto I J Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Uoion», ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri; Fr. Čadnn urarja in trgovou v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn «Union. y Bieln in Genovi. 40—35 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno par]«. 1 kg sivega puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K80 h; belega 4 K; belega, pnhanega 5K 10 h; 1 kg velefinega, snožnobe-lega puijenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; bei lega finega 10 K; najfinejši prsn-12 K puh. Kdor vzame 5 kg dobi franko Izgotovljene postelje z gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolpa, 116 cm široka, z dvama zgl&v-n koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 E 50h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko, Za neugajajoče se povrne denar. S. 3cni;