Izhaja vlak dan zjutraj Posamezna številka velja! krono ulica štev; Marijinem trgu 309. štey. , '-■■■' ^ Velja v Ljubljani in po pošti: cel« leto . . . K 240* — pol leta ...» 120 — tetri leta . . . „ C0 — ta mesec . . „ 20— Za inozemstvo: celo leto ... K 400'— pol ieta. . . . „ 200'— telrt leta . . . „ 100*— u mesec . . . „ 35'— Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska Telefon štev. 360. — Upravništvo je na *--------------- štev. 8. Telefon štev. 44. V Ljubljani, četrtek 23. decembra 1820. m—i1—m. leto. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarja četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki nat pošiljajo oarctnino 00 nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porsblienem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 mm Utok prostoi za cuktai 2 K za veCkrai popust. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. n.. ------- Važni seii konstituante. 343 mandatov verificiranih. — Velika večina prisegla. — Volitev predsedstva. — Predsednik demokrat dr. Ribar. Beotrrad. 22. dec. (Izvirno poročilo.) Konstituanta ie imela danes dve seii. Dopoldansko ie otvoril predsednik Pašič ob Doluiednaislih. Prečitano ie bilo poročilo veriiikacit-skeea odbora, ki »e bilo v clasova. nlii soglasno soreieto. Verificiranih ie s tem 343 mandatov. Z naznanilom, da se vrši prihodnia seia ob 4. popoldne te zakliučil predsednik seio Poooldansko seio otvori starostni predsednik Nikola Pašič ob petih, nakar preide zbornica takoi k nrvi točki: položitev prisede. Pred nrise-vo se odstranilo člani JUeoslovanske-t'a :n Narodnega kluba ter Buniev-ci. Predstavniki ostalih strank podalo iziave. nakar od?deio tudi komunisti iz zbornice Prišepo položilo radikalci, demokrati socialni demokrat zemlloradniki. luposlovanska muslimanska orpanizacil« In reoir-blikanci in sicer 00 vrsti pravoslavni. potem katoliki in nato musli-maal Nato preide zbornica k druid točki Jnevneva reda: volitev nredsed-ništva. Oddanih ie bilo za dr. Rihar« la 19? elasov. za zemlioradnika La- ziča 31. za dr. Vesniča 1 in za Aco Stanojeviča tudii 1 srlas. praznih glasovnic ie bilo 17. Za predsednika nstavotvorne skupščine ie tore) izvoljen hrv at skl demokrat dr. Ivan Ribar. Sledi vobtev treh podpredsednikov. Izvolieni so za prvega podpredsednika Miloš Cosič (radikalec). za drueega podpredsednika dr. Hrasndca (musliman) in za tre-tiega podpredsednika Slavko Miletič (radikalec). Končno izvoli zbornica še devet tainikov. in sicer štiri demokrate, štiri radikalce hi enega muslimana. H koncu seie odpovaria ministrski predsednik dr. Vesnič na coaz-ko dosIj dr. Koruna (socialni demokrat) glede podpisov dr. Korošca, dr. Drinkoviča in dr. Kovačeviča na aktu v načrtu ustave in poslovnika. Dr. Vesnič iziavlia da sta dr. Korošec in dr. Kovačevič lastnoročno podpisala poslovnik in načrt ustave ter da ie dr Drinkovič prisostvoval ‘n deloval na sestavi načrta za ustavo. — Novi predsednik dr. Ribar nato zaključi seio in odredi prihodnjo za lu-iri dopoldne. D’Annunzio odklonil ultimat. Poostrena i Si;«I.ada. Reke. • , , LDU Rim. 22. dec. D’Anuunzio ie odvrnil snoči na Cavigljev ultimat. da nima ničesar ve* pristaviti svoii zadnii noti. Držal se bo svodu načel in se branil. Vsled te odklonitve ie proglasil Caviglia nad Reko Rabom, Krkom in Sv. Markom strogo blokado. Caviglia. ie obiavil mnovo razglasov svoiim četam, kakor tudi D’ Annunzievim leeionar-lem in reškemu prebivalstvu. Olede blokade ie dovolil Caviglia 48 urni rok 7a odhod onim osebam, ki žele zapustiti blokirane otoke in ozemlja. I.DU Bakar. 22. dec. Snoči ob 24. se ie Pričela efektivna blokada Reke s kopneča in z moria. Blokado vodu general Caviglia. D’ Annunzio ie proglasil na Reki voino stanie in se namerava braniti. Ni Izkjlučeno. da bodo D’ Annunzieve čete če bo sila. udrle tudi na Sušak in tamkai tekvirirale živila. Papež proti omiPenm celibata. . LDU Rim, 22. dec, V tajnem konzlstoriju, ki se ]e vršil dne 16. t. m. v Vatikanu. Je Imel papež govor, v katerem ie med drugim izvajal: »Dve veliki skrbi me težita: Postopanje enega dela češkoslovaškega klera, ki se zdi, da Je pozabil na svoje dolžnosti. Hvalim Boga, da Je večina ostala zvesta katoliški Cerkvi. Prišlo Je tako daleč, da si drzneio trditi, da !e Sveta Stolica sklenila omiliti določbe celibata In da tisti duhovniki, ki kršilo celibat, ne bodo suspendirani. Gotovo fe, da so take trditve, popolnoma neutemeljene in izmišljene. Znano Je, da se ima rimsko-ka-tollška cerkev za svoj sloves zahvaliti po večini določilom celibata, ki se Izvaja z vso strogostjo. Cerkev ne bo nikdar odpravila ali vsaj omilila teh določil, ravno tako malo, kakor ne bo priznala takozva-nlh demokratičnih reform.« Papež Je ope-tovano potrdil svoje naredbe, ki so naperjene proti Jednotl in se Je izrazil, da mu Je edina tolažba pri vsej žalosti, ki mu Jo povzroča Češko duhovništvo še vest, da Jo nemško duhovništvo ostalo zvesto In poslušno katoliški Cerkvi Kot drugo skrb Je naznačil papež dejstvo, da določila ver-sallleske mirovne pogodbe preprečujejo misijonska potovanja. Papež Je svoj govor končal z željo, na' bi se odstranile vse zapreke proti katoliški Cerkvi v Interesu vere in kulture. KRALJEVI MINISTER, KI NE PRISEŽE. Beograd, 22. dec. (Izvirno poročilo.) Na člane vlade Je zelo neugodno vplivalo dejstvo, da dr. Drinkovič ni položil prisege. Jutri mu bo ministrski predsednik Izjavil, da mora ali podati ostavko, ali pa da se razveljavi njegov mandat. — Med polaganjem prisege v konstltuanti Je bil dr. Drinkovič pri regentu na dvoru eno uro v av-dijencl. Prestolonasledniku Je Izjavil, da ni položil prisege morda zaradi tega, ker bi bil proti prisegi: saj je že dvakrat prisegel. On zaradi tega ni prisegel, ker stoji njegov klub na stališču, da ne priseže, dokler se ne Izpremenl poslovnik. člm se to zgodi, bo njegova skupina takoj položila prisego, BOJ ZA PRISEGO. Beograd, 22. dec. (Izvirno poročilo) Na povabilo Nikole Pašiča so se zbrali včeraj načelniki parlamentarnih klubov, da poskusijo doseči sporazum v vprašanju poslovnika, zlasti pa prisege. Posvetovanje ie ostalo brezuspešno In se Je danes ob 9. nadaljevalo. Današnjega sestanka so sc udeležili: Pašič, Davidovlč, l-azlč. dr. Korošec. dr. Markovič, dr. Karamehmedovič, dr, Drinkovič in Etbln Kristan. Dr. Drinko. vIč In dr. Korošec sta Izjavila, da njuna kluba odklanjala prisego. Na ta način hočeta omogočiti da pride hrvatska republikanska seljačka stranka v konstltuanto. Kluba bosta popoldne še nadallevaia razpravo o tem predmetu. — Tudi komunistični zastopnik Je prisego odločno zavrnil, Davidovlč Je v imenu domokratov Izjavil, da se zavzamejo ti za to, naj se prisega položi na način, ki je določen v sedanjem poslovniku. Pač pa se zdi, da so radikalci pripravljeni na koncesije. PRED STAVKO BOSANSKIH RUDARJEV. LDU Zagreb, 22. dec. »Novosti« Javljajo iz Sarajeva, da Je zveza rudarjev dala vladi snoči ultimat 24 ur, da odobri njihove zahteve. Tudi železničarji pripravljajo stavko. SPOR MED KOMUNISTI IN SOCIJALISTI V ZAGREBU. LDU ifagreb, 22. dec. Komunisti levi-čarjl so dal) tajništvu socljalistične stranice, ki ima svoj lokal v istem poslopju, ultimat, v katerem zahtevajo, da se Hm izroče lokali, ki Jih Ima na razpolago socijaiistična stranka, sicer sl jih vzamejo s sila NADALIEVANTE POGAJANJ ZA SESTAVO VLADE. Beoerad. 22. dec. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava Vaš dopisnik, se DOtraiania za sestavo nove vlade na-daliitiek). Misli se. da bodo preeovori imeli ugoden usneh. ker ie prišlo do sporazuma elede oredsedDištva konstituante. Pregovore vodita Pasič in Davidovič. Ko se končalo pogajanja med demokrati in radikalci, se bodo začeli pregovori z manišimi parlamentarnimi skupinami. ŠTEVILO D’ ANNUNZIJEVIII VOJAKOV. Pariz. 22. dec. (Izvirno poročilo.) Voisko. ki io ima na razpolago D’ Annunzio ceniio na 400 častnikov in 3500 mož. ZADAR V ROKAH D’ANNUNZIOVCEV. Split, 22. dec. (Izvirno poročilo.) Iz Zadra poročajo, da Je položaj v mestu še vedno nepojasnjen. Do novih spopadov sicer ni več prišlo, vedar pa obvladujejo le« gilonarii mesto. Senator ZUiotto se Je že vrnil lz Rima. REČANI PROTI D’ANNUNŽIU. Curih, 22. dec. (Izvirno poročilo.) Ultimat, ki ga Je general Caviglia v imenu Italijanske vlade stavil D’Annunziu, Je nocoj potekel. Doslej še n| poročil, ali in ka| Je D’Annunzio Odgovoril na ultimat javljajo, da sc razmerje med rešklmi meščani In D’Annunzievhnl legionarji vedno bolj poo-strujejo. Ogromna večina prebivalstva le proti nadaljnemu bivanju D’Annunz!a na Ruki t«r ne priznava nTegove vlade. Mnogo meščanov le .svoje dragocenosti, odneslo na vojno ladjo »Dante Allghleri« Iz strahu pred ropanjem D’Annunrievib pristašev. Osebna varnost na Reki Je vedno manjša. STRA1K UČITELJEV V ZASEDENEM OZEMLJU. LDU. Trst. 21. dec. Že desčt dni traia stavka srednješolskih učiteliev: že deseti dan so zaorte vse sredme »''le v Juliiski Benečifl izvzemši edi-twle mestue srednie šole v Trstu. — Brez pouka so vsled tega vsi dijaki strokovnih šol v Trstu: navtične in trg. akademiie ter vseh oddelkov (tudi večernih) obrtne šole. Na deželi so zaprti vsi srednješolski zavodi, državni in deželni: v Gorici, v Gradiški v Kopru, v Pullu v Roviniu in v Lošiniu. Solidarno z italijanskimi orofesori! stavkajo seveda tudi oro-fesorii na idriiski realki in eimnazbi ter na tolminskem učiteljišču. V Furlaniji so zaorte tudi dnevne obrtne šole. Edinole profesorji italijanske deželne trimrtaziie v Pazinu se ne udeležuieio gibania. »HOMERULE« ZA IRSKO SPREJET IDU. London. 21 dec. Soodnia zbornica ie snreiela homerule zakon izoremer.ien do zgornji zbornici. PREBIVALSTVO SOVJETSKE RUSIJE LDU. Moskva. 22. dec. Število prebivalstva sovietske Rusiie in federativne republike znaša 133 milijonov. ZDRUŽENJE SREDNJEAMERIŠKIH REPUBLIK. Curih. 22. dec. (Izvirno poročilo.) Kakor poroča »Secolo«. so se srednjeameriške republike Guatemala Honduras. Nicaraeua in Costarica združite nod imenom »7''d:niene države srednjeameriške«. Ta zveza bo imela tri miliione prebivalcev ter skupno politično in konzularno zastopstvo v inozemstvu. Tudi carin-stvo in denarstvo se bn zenostavilo Spor v SLS. in »d^nlo Nasprotja, ki so kiha v vrstah slovenske ljudske stranke že dalj časa, so se pojavila v zadnjih dneh ostro in neprikrito v strankinem časopisju. Na eni strani stoje Štajerci, ali pravzaprav Mariborčani s Korošcem, Hohnjecem in Kovačičem na čelu, na drusi strani Ljubljančani z Uše-nlčnikom in Gosarjem. Pripadniki seveda niso lokalizirani; Gosar Ima tudi v Mariboru vnete pristaše, Korošec tudi v Ljubljani odločne zagovornike. Boj v Javnosti vodita na eni strani mariborska »Straža«, na drugi ljubljanski »Večerni Ust«, dočim skuša »Slovenec« kot glavno glasilo ohraniti nekako nevtralnost In Igrati vlogo pomirjevalca in posrednika. Spor Je že star. Ne suče sc samo okrog vprašanja monarhije in republike, ampak Je globlji in važnejši. Ne moremo se otresti, da Je geslo republike vsaj pri nekaterih politikih samo maska, ki naj prikrije prave motive njihove taktike. Položaj Je približno Jednak, kakor Je bil v dobi prvega razkola, ko Je Šušteršič s kranjsko starejšo duhovščino marširal proti Kreku In Korošcu. Tudi takrat Je bila štajerska z Mariborom v taboru Jugoslovanov, dočim se Je držala Kranjska sprva odločno nasprotno, ves čas pa tudi pozneje zelo, zelo rezervirano. Deklaracijski pokret kranjskih pokrajin ni nltt zdaleka tako prekvasll kakor štajerske. Preobrat ie zlomil Šušteršiča, ni P» uničil tudi njegovih Idej. Pod silo razmer so sicer Izginile s površja, ali nadaljevale so svoje razkrojevalno delo. Ko Je minila prva nevarnost, Je oživelo na Hrvatskem. Irankovstvo, pri nas Sušteršlčllanstvo. Elementi, ki se celi dve leti niso mogli nikdar sprijazniti z novo državno ureditvijo ta ki so ves ta' čas, deloma iz kljubovalnosti in trdoglavosti, deloma pa tudi po dobro premišljenem načrtu vsepovsod ne- tili nezadovoljnost in odpor proti državi, so s tem delom pripravili najboljši toren za politiko dr. Gosarja In njegovih tovarišev, okrog Večernega lista. Tudi sami so se Jih oklenili. Gosarjev program »krščanskega komunizma« Jim sicer ni baš simpatičen In tudi povdarjenje verskega radikalizma nima prevelike pri« vlačnostl. Vidijo pa v tem In zlasti v zahtevi republlkanštva negacijo Beograda, in to odtehta vse pomisleke. Tako se Je stvo-rila Iz prav heterogenih elementov enotna protlbeograjska Ironta, ki fo veže edino negativen element nezadovoljnosti z današnjo Jugoslavijo. Sredstvo 11 Je poleg neke čudne zmesi radikalnega, katoliško pobarvan ega komunizma zlasti verski la« -uatizem, ki prav po prvih Mahničevih dogmah napoveduje boj vsem »predrazsodkotn In pomislekom, Izvirajočim Iz tradiclfonalne privezanosti na preteklost«. (Večerni Ust.) Sem spada poleg monarhizma pač tudi narodnost, saj napada V. L v isti številki nredniku »Straže« dr. Lenarda, da mu ni simpatičen »eventualni sporazum s katoliškimi strankami naših velikih sosedov.« Ne bojimo se nove propagande mednarodnega klerikalizma. 2e zadnje volitve so pokazale, da zanj tudi med Slovenci id več tal Ljudstvo, čeprav po veliki večini globoko verno, nima več smisla za poUtič-no-radikatnl klerikalizem. Republika in. komunizem pa bosta tudi prav kmalu izgubila svoj nlmb. Na drugi strani se tudi ne udajamo iluziji, da bo spor priyedel do razdora ali celo razkola v SLS. Preveliki so Interesi ki vežejo ie vedno In kljub vsemu obe skupini. Pač pa želimo, da bi. prevladal v stranki mariborski duivjfapsp lahko s tem prihrani našemu ljudstvo'omo^ go nepotrebnih bojev. NEMŠKA CESARICA V NEZAVESTI. Doorn, 22. dec. (Izvirno poročilo.) Zdravstveno stanje bivše nemške cesarice Avguste Viktorije se Je zelo poslabšalo. Skoraj vedno leži v nezavesti. Moči vidno padajo. Njen soprog, bivši cesar Viljem, fe vedno na njeni strani ln Je popolnoma potrl Smrti pričakujejo vsak trenotek. POVRATEK DR. BENEŠA V PRAGO. Pariz. 22. dec. (Izvirno poročilo.) Češkoslovaški minister za zunanie stvari dr.. Beneš se ie povrnil v Pra-eo. Pred svofim odhodom ?e imel razeovor s časnikariem. kateremu Je iziavil. da ie zelo zadovoljen z usnehi svoiih poealanl. ki 'ih ie imel s francoskimi hi drueimi srednjeevropskimi nolitiki Jn diplomati. VLOM V ČEŠKO POSLANIŠTVO NA DUNAJU. Dunai 22. dec. (Izvirno poročilo.) Preteklo noč so vlomili v posl-opic češkoslovaškeea poslaništva v Pen-zineerstrasse in odnesli iz drusreea nadstroDia vrednostnih DaDiriev in valut v vrednosti treh miliionov K. Dosedai nimalo še nobenega sledu za storilci. Poslanik dr. Fiedler se mudi v PraeJ. SPOPADI MED NACIJONALISTI IN SO-ClJALISTI V ITALIJI. Curih, 22. dec. (Izvirno poročilo.) Kakor javljajo iz Milana, so se v raznih mestih Italije spopadli nacijonallst) In soclja-listi, tako v Bologni, Mantovi, Lucd ter zlasti v Ferrari, danes pa tudi v Genovi, kjer se Jo poostrilo gibanje med pristaniškimi delavci. Dvajset ladij v pristanišču čaka na razkladanje in nalaganje. VOJNA ODŠKODNINA NEMČIJE. Bruselj, 22. dec. (Izvirno poročilo.) Po predlogu strokovnjakov mora Nemčija v 42 letih plačati 265 milijard zlatih mark vojne odškodnine. NA DUNAJU SAME STAVKE. Dunai 22. dec. (Izvirno poročilo.) Stavki kroiačev so se sedal pridru-ž;li tudi kroiači ženskih oblek. S stavko erozijo tudi zobotehniki. Ni izkltu-čeno da začneio stavkati tudi nameščenci državnih ejedališč. Pridružili se lim bodo tudi delavci v zlati In stebrni obrti. VELIK POTRES V ARGENTINIJI. Buenos Aires. 22. dec. (Izvirno poročilo.) Velik potres ie opustošiil provinco Mendozza. Doslei so našteli nad 400 mrtvih in ranienih. ■— Oizromtm poslnnii ie porušenih. NOVA TRGOVINSKA POGAJANJA MED ČEHI IN ITALIJANI. Pratra. 22. dec. (Izvirno poroči- lo.) Prihodnie dni se začneio noea-iania tped Češkoslovaško In Italiio dede sklenania treovlnskih nosrodb. Med drugimi nameravalo uvesti direkten vlak med Praeo in Verono. Osoble bo oreeledovalo vlak v Veroni. na Brenneriu. v Innsbrucku. Kufsteinu in na češkoslovaški meji. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 22. novembra Valute In devize. Zagreb. Devize: Berlin 209—214, Italija 510-514, London 490-500 New York 141—142, Pariz . 875, Praga 170—170.50, Švica 2300—2350, Dunaj 24—24.25 Valute: ameriški dolarji 136.50—137.50, avstrijska K 25—26, carski rublji 75—85, francoski Iranki 875, napoleondorl 460—465, nemško marke 196—201, romunski leji 182—200, Italijanske lire 505, češkoslovaške krone 165. Beograd, Ameriški dolarji 35—35.25, francoski Iranki 216—218, angleški funti 125—127, italijanske Ure 128-130, bolgar-»ki levi 41—41.50, romunski leji 47—47.5(1 nemške marke 50—50.50, češkoslovaške krone 42—43, avstrijske krone 6.60—6.80, napoleondorl 115—116. Dunaj: Jugoslov. dinarji 1425—1445, francoski franki 3310—3355, švicarski franki 8750-8800, ameriški dolarji 567 -571, češkoslovaške krono 654—660, madžarske krone 107—109, Italijanske lire 1940—1970, nemške marke 834.50—840.50. Praga: Jugoslov. dinarji 223, nemške marke 119.75, švicarski Iranki 1334.50, Italijanske Uro 299, francoski Iranki 520.50, ameriški dolarji 86.50, angleški funti 307, avstrijske žigosane krone 14.12, poljske marke 13.25, Curih: Berlin f.10, Ncw York 658, Lon. don 23.177», Pariz 38’90> M,!an 22S°. Zagreb 4.20, Praga 7.50, Budimpešta 1.15, Varšava 1.10, Dunaj 1.55, avstrijske žigosane krone 1.10. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 1000—1100, Jadranska banka 1800—1900, Jugoslaveu-ska banka 620—624, Ljubljanska kreditna banka 900—970, Prva hrvatska štedlonica , 8975—9000, Rttečka ptička banka 495-500, 309. štev. Odkrita beseda* Z letom 1921 se podraži »Jugoslavija« mesečno za 10 K in bo stala torei na mesec 30 K. posamezna številka Da 1.60 K. Tudi ostali ljubljanski dnevniki razun enega bodo oovi-šali naročnino za 10.— K mesečno. Da Da bodo čitatelii in naročniki pravilno umeii ta naš korak, iim hočemo nakratko čisto odkrito orisati naš položai. Vsled vedno rastočih cen časopisnemu paoiriu in povišanju vseh tiskarskih stroškov ie prišlo tako daleč. da stane nas posamezna številka v tiskarni t. j. stavek, tisk in papir 83 vinarjev. Uredništvo In uprava, telefon. razDošilianie ter soloh vse. kar snada k opremi in upravi lista, stane na posamezno številko 30 vin. K temu moramo še prišteti poštnino 8 vin. za vsak izvod — nas torei stane en izvod, ko ca odpošljemo naročniku 1.21 K. Naročnik Da Dlača za mesečno 26—27 številk 20 K torei samo 76 vin. za izvod. Ciste izgube smo imeli zadnie mesece torei Dri izvodu 45 vin. V prodali pa dobimo za list 80 vin. Ker 20 vin. odpade na preprodajalca, tako znaša izguba 41 vin Kar prinesejo oglasi ne zadostuje niti za kritie upravnih In uredniških stroškov, naročnina in proda ia na ie pod sedanjimi razmerami absolutno pasivna. Ni nas sram. to povedati javnosti. Velike jzeube smo morali utrpeti v eadniem času. ko je vedno vse dražje. a v imaniu na bolišo bodočnost smo vzdržali. S podporo naših zvestih čitatelicv In naročnikov le oa trotovo, da bomo vzdržali tudi v bodoče. Da ie naš list kot neodvisen in nadstrank. list potreben, o tem ni dvoma, kaj til sicer so ne bi bil razvil do najmočnejšega slov. dnevnika. Tudi drueim listom se ne godi nič bolje kot nam: a za niimi stote politične Stranke in mogočni strankarski fondi fz katerih se kriie deficit Mi fondov nimamo. Imamo Da zato proste roke in svobodo misli, katere drugi nimata. Pri nas ni obzlrov na levo in desno. Kar ie dobro, primerno in narodu koristno — podpiramo, kar ie slabega pobijamo, na naisi gre za Petra ali Pavla. In tako ostanemo tudi v bodoče. Brez ovinkov smo povedali kak le na8 položni. ralral smoTn+mortnsl smšati ceno Kstu. Kdor čuti z listom, bo prenesel to malenkostno breme. Apeliramo na naše cenf. naročnice. da nam ostaneta zvesti i v bodoče kot so bili doslej, mi lih oa zagotavljamo. da iih bomo postregli v Vsakem oziru do popolnosti. L Uoravnlštvo »Jugoslavije«. r . ---------------- Sveta naredjenja. - Zadnie tedne so potihnile pritožbe do časopisiu zooer birokratsko poslovanje naših carinaren. a kdor b! mislil, da so se razmere zboljšale in preuredile, bi se zelo varal. Ravno nasprotno ie res. Vse pritožbe so bab ob steno, carinarne »posluleio« dalie. Človek z normalnim razumom ne more razumeti kako 5e mogoče, da vsi protesti trgovcev, obrtnikov, zbornic in korporacij nič ne izdata. Uradniki carinaren imata od carinske uprave strog nalog, da se drže predpisovf Ravnateljstvo pravi: naredienie ie naredienie. In to ie glavno. Reden promet, interesi občinstva. milijoni in miliiarde škode na narodnem gospodarstvu, to le vse postranska stvar: glavno in edino merodaino ie naredienie — so predpisi. Zdti se. da so država občinstvo in vse gospodarstvo le radi teh Drokletih ozkosrčnih predpisov -in ne obratno. Ti predpisi so sveti, nedotakljivi 1 Da v Zagrebu zacariniaio teden- sko komat do en vlak. namesto vsak dan vsai do en vlak. da stoie v Mariboru celi vlaki blaga do mesece in mesece, to ie vse hagatela: da zastala ves promet in vse narodno gospodarstvo pri teh razmerah, to nič ne de. kajti predpis veleva natančnost. Ampak ta natančnost ie že več kot birokratska, ie že izrodek birokratizma. Špedicije dobe Iz inozemstva celo vagone takozvaneea zbirnega blaga t. i. po več koliiev za razne stranke skunai zbrano v enem vagonu. Carinami ne zadostuie da se i,i predloži ena prošnia in en vozni list s seznamom vseh koliiev. ki so v dotič-nem zbirnem vagonu temveč mora za vsako stranko napraviti posebno prošnio in poseben prepis voznega Usta. Prvič ima špedicija s tem mnogo dela. drugič na carinama tudi ki mora vsako prošnio posebci vknii-ževati in posebej reševati. Tako si delata sami nepotrebno delo. pa sv. birokracij — naredienje — zahteva to in dotični zbirni vagon ootre-buie da se zacarini namesto 2 do 3 ure. cel Leden in še več dela. Nekdai so smeli trgovci dati svoie cele vagonske pošiliatve postaviti kar k špediterju, n. pr. v Liubliani na dvorišče Balkana in carinama je poslala uradnika, ki je bil Dri razkladanju navzoč ter vse sproti zacarinil. Naredienie tega ne dovoljuje več. Blago se mora raztovoriti pri carinami. leži potem v njenem skladišču in se mora zopet natovoriti. Koliko nepotrebnega dela stroškov in sitnosti! Ampak sveto naredienie veli tako in tako mora biti itd. itd. Vprašanje le. ali se bo našel junak ki se bo Dredrznil dotakniti teh svetih narediteni. Po našem skromnem mrienlu ie vprašanie reorganizacije naših carinaren ravno tako važno, kakor vorašanie naše ustave. Kaj nam bo pomagala monarhija, kal republika. kai avtonomne pokrajinske vlade, kal centralistično beograjsko ministrstvo, če bo oa vrag vzel naše železnice ter bo promet zaostajal čedalje boli ter bosta dravinia in pomanjkanje rastla. dokler ne pride vsesplošen krah in posledica — boljševizem. Skoro se zdi. da delata taine sile z visokega mesta na to. Nalvažneiše. nainuineiše vprašanje naše države te vpostavitev rednega Prometa in reoreamzaclia. naših. carinam. Glavna naloga, neodložlii-va dolžnost naših poslancev In ministrov ie. da reorganizirata carinsko postopanje. Ce oa tega ne moreta ali ne uoalo ali ne smejo, potem Da nam ni treba niti ustave, niti konstituante niti poslancev, niti ministrov, temveč udaimo se v volta svetih carinskih naredienl. klicau: na niegovo mesto ie stopil dosedanji prefekt v Vidmu comm. Bonfanti- I.inares. Po »Tribuni« bo zapustil admiral Millo drevi (20. decembra) Zader, potem ko bo že izročil upravo Zadra novoimenovanemu upravitelju. Kralj Viktor Emanuel ie poslal generalnemu komisarki Julijske Benečije nastopno brzoiavko: »Trstu in sinovom vse Jadranske Benečije, ki tih danes sankcionirani zakon posveča za italijanske državliane. gre moia misel. Zvestoba in žrtve odrešenih in krepost in odličnost odrešiteljev odmevajo v mojem ginienem pozdravu in v občutku moie hvaležnosti. Zavest Zmaee in pravičnega miru. ki združuie danes vse duhove v visoki domovinski disciplini, zagotavlja Italiio bodočnosti, ki bo vredna naše slavne zgodovine. — Viktor Emanuel. Aneksija zasedenih* krajev. Trst. 21. dec. Listi poročata iz Rima: Ministrski predsednik Giolitti te predložil zakon odobren v senatu glede ra-nallskega sporazuma med Italiio in Jugoslavijo kralju v podpis. Aneksiia ozemlia Juliiske Benečije. Zadra, in otokov, ki pripadata Italiii bo objavljena v eni prihodnjih številk uradnega lista in bo stopila v veljavo 15 dni po ob iavi. Zakon bo zadobil izvršilne moči med Italiio in Jugoslavijo j šele potem, ko bosta obe državi za- ! menlali ratifikacijske listine, kar se bo naibrže zgodilo oriliodnie dni v Rimu. kor ie tukaišnii jugoslovanski poslanik (listi pišeta še vedno o »srbskem« poslaniku) že prejel pooblastila za izmeniavo ratifikacij. Glasom oflciioznih vesti ie bila vojaška uprava v Zadru izmenjana s civilno upravo, in sicer kot prva posledica odobritve rapallskega sporazuma. Admiral Millo le bil odpo- Cavlglia proti d’An-nunziu. Trst. 21. dec. Tukaišnii novo izhajajoči šovinistični list »II Popolo di Trieste« poroča iz Reke od 19. t. m. ponoči, da te ofenziva čet generala Caviglie proti reškim upornikom le vorašanie ne kal ur. Kakor se zagotavlja poročevalcu. te ofenziva določena za 22. t. m. Isti list poroča z rezervo tudi z Reke. da so 4 toroedovke. prihajajoče iz Pole prešle včeral pod poveljstvo D’Annunzia. Istočasno beleži list drugo vest. da se ie moštvo italijanskih voinih ladii. podrejenih admiralu Millu uprlo in se izreklo \a D’Annunzileve legionarje. Iz tega sklepa list. da prihaiaio torpedovke. ki so dospele na Reko. naibrže iz Zadra in ne iz Pulia. Iz Rima lavlia »Stefani«: Po sporočilu. ki ga te poslal general Cavi-glia snočl reškemu poveliniku. poteče rok za odgovor danes ob osemnajstih. Ako odgovor ne bo zadovo-lliv. odredi general Caviglia efektivno blokado Reke in otokov Krka. Raba in Sv. Marka, ki so lih reške čete Drotipostavno zasedle. Po tel novi blokadi bo vsak promet preprečen in blokirani kraii popolnoma Izolirani. rovzhodno cfl Zadra izkrcala skupino častnikov s 120 legitonarii in 2 strojnicama. Mala posadka, ki se ie nahajala v Vinievcu. se le umaknila v Zader. D’Annunziievi odposlanci neprestano razširjata vesti, da prideta reški legiionarii v Dalmacijo. Predno le bilo dostavljeno D’An-nunziit oficiiclno obvestilo o sankoili raoallskega sporazuma ie naslovil general Caviglia D’Annunzlu Dismo. v katerem ga te vabil, nai se podredi volH vlade. V svojem odgovoru le D’Annunzio glasom poročila v listu »Era nuova« izjavil, da ostane neomajen v svoiem odloku, da ne bo priznal rapallskega sporazuma in da te odločen na odpor. Spopad med fašisti in socijalisti v Ferrari. Trst. 21. dec. Ker sla bila socialistična poslanca Niccolai in Bentini v Bologni napadena od fašistov, so se zbrali socialisti v Ferrari ob dveh popoldne na protestni shod proti nasilstvu fašistov. Ker so ferrarski fašisti pričakovali napad socialistov, so pozvali pomoči svoiih somišljenikov iz Bologne. katerih ie prišlo kakih 500 v Ferraro. Med socialisti in ojačenimi fašisti ie prišlo v času shoda do liutega spopada, ki se ie razvil v pravo ulično bitko. Kakor'iporočaio osebe, dospele semkaj iz Ferrare (brzoiavne telefonske zveze so vsled stavke državnih nameščencev prekinicne ali funkcionirata le pomanikliivo) ie prišlo med obema strankama do ostrega streliania iz revolverjev In pušk ki ie traialo dali časa. Kakor se !e moglo do sedal izvedeti, so ustreljene tri csehfi. dva fašista in en sociialist: ne- številno oseb le ranienih. Zvečer ie v, mestu zopet vladal mir. Ulice so za-puščene, prebivalstvo ie prestrašena Beležke. Najvažnejše vprašanje. iV Beogradu se prepirata gospodje poslanci ali bodo prisegli in kako, ali oa sploh ne. Vsa politika, vse za-nimanie se suče okrog vprašanja republika ali monarhiia. Politiki barantata sem in tia. se noeaiata. spreminjata revidirajo, če treba, se skregata in celo stepeta. Samo za problem vseh Problemov, za našo carinsko in prometno mizeriio se ne zmeni nihče. Ministri prihajata in odhajajo. cariniki ostanejo. Ustava so spreminja, modificira, carinska na-redienia so nedotakljiva, nespremenljiva. Dobro bi bilo. da bi se oglasil kdo v Beogradu in pokazal razere? tim političnim voditeHem to rak rano našega gospodarstva, češ. hic Rho-dus. hic salta! Razna poročila. 100 GRUDEN ZVEM KIHU ussum mu no o. Prometne omejitve radi rudarske stavke. LDU Beograd, 21. dec. Radi rudarske stavfce sta ukinjena vlaka Beograd-Za-grob štev, 5 in 6. Na vseh progah zagrebškega železniškega ravnateljstva vozita do nadaljnje odredbe samo po 1 mešan! In 1 osebni vlak. Vsi ostali vlaki so ukinjen!, dokler se ne zagotovi premog iz zasebnih ali državnih rudnikov. Izmed direktnih vlakov na Dunaj in v Prago vozita vlaka štev. 3 in 4 z odhodom ob 15. Iz Beograda. Med Beogradom in Zagrebom |c ustavljen vsak prevoz brutta, IzvzemšJ živino, vojaške pošiljatve in premog. Beograjsko železniško ravnateljstvo naznanja, da se radi pomanjkanja premoga ustavijo brzovlakl št. 1 in 2 med Beogradom in Nišem. Edino simplonski orient-ekspres bo vozH še nadalje po starem voznom redu. Grozeča železničarska stavka na avstrijski Južni železnici. LDU Dunaj, 21. dec. Kakor poročajo listi, Je stavilo osobje Južne železnice v Dunajskem Novem mestu zahtevo po božični remuneraciji z rokom do danes ob osemnajstih. V zahtevi se tudi Izjavlja, da se ustavi ves promet luksuznih in brzo-vlakov, ako se ji ne usodi. Ako se navzlic vsemu zahtevi ne ugodi do srede, se ustavi Pogajanja so se začela že včeraj. Z da- našnjim dnem odpadejo brzovlakl na Zagreb, Trst In Budimpešto. Izbruhniti preti tudi stavka gledaliških nameščencev. 900 aretiranih čeških komunistov, LDU Praga, 22. dec. Kakor poroča »Ceske Slovo«, so včeraj prignali v kaznilnico Pankrac pri Pragi 900 komunistov. Pasivna rezistenca v državni tiskarni na Dunaju. LDU Dunaj, 21. dec. Kakor poroča telmična unija korespondenci Wjlhelm, sa delavci državne tiskarne in denarne kovnice začeli izvajat! pasivno rezistenco, ker Jim Je bil odklonjen predujem za božiča« praznike, Rusi pripravljajo nov napad na Poljake, Berlin, 21. dec. (Izvirno poročilo.), Kakor javlja »Deutsche Allgemeine Zei-tung«, pričakujejo po vesteh Iz Rige meseca Januarja In februarja ljute napad« boljševikov na Poljsko. Sovjetska vlada namerava zahtevati od Poljske izročitev Vilne in nato pričet! sovražnosti s tremi armadami. Pri tem bi se prekoračilo tudi latlško ozmlje in s tem pričela vojna z baltskimi državami. V Rigi vlada veliko I razburjenje. bpošlpre naročnino I Gospodarstvo. + Gojenje tobaka v Belokrajlnl Na prizadevanje ravnatelja tobačne tovarne v Ljubljani Je centralna uprava monopolov dovolila obče gojenje tobaka v Belokrajinl. Organizirali so se poskusni tobačni nasadi, da se približno določi, kako bo tobak uspeval. Poskusi so se vršiti pod zelo slabimi pogoji: seme Je dospelo pozno, a sadike so bile razposlane v največji suši. Poskusi bi se imeli vršiti pri 7 posestnikih, pri vsakem na zemljišču 1. ara (340 sadik). Ker so pa sadike dospele zelo pozno, so samo trije posestniki pravilno posadili tobak. Posejane so hlle vrste: Žitkovac, Foča, Skopljanac, Czoka in Segedinska i ruža. Prve tri vrste so malollstnate, fl-■: nejše, in se uporabljajo za cigarete. Drugi I dve vrsti sta širokolistnati, slabejše ka-■ kovosU. In se uporabljajo za pipo. Kakor j so poskusni nasadi izkazali, sta najbolje uspevali zadnji dve širokolistnati vrsti. Z uvedbo gojenja tobaka v Belokrajinl se bo otvorll nov vir dohodkov za posestnike, ki imajo mnogo delavnih moči v rodbini. H- Sladkor za božične praznike. Ministrstvo za prehrano in obnovo jo dovolilo, da smejo sladkorne tvomico v Beogradu in Cuprijl razdeliti 10 vagonov sladkorja malim prodajalcem v svrko oskrbo prebivalstva za božične praznike. Vsi mali prodajalci si smejo nabaviti po 500 kg sladkorja, ki ga ne smejo dražje prodajat! kakor po 14.50 dinarjev v kraju tvomto* in po 15 dinarjev izven kraja tvornlce, Tvornice bodo morale poročati, komu Ki sladkor izdale. Nadaljnjih 10 vagonov boda razdelile tvornice konzumnim in kmetijskim zadrugam ter industrijskim obratom. Tvornice bodo morale voditi zapisnik razdelitve sladkorja ter o tem poročati ministrstvu. + Plačevanlo davka na vojne dobiča« za leta 1914. do 1917 se je dovolilo v treh obrokih. Prvi obrok v znesku 50 odstotkov se mora plačati tekom 30 dni po vročitvi plačilnega naloga, drugi obrok v znesku 25 odstotkov v nastopnih dveh mesecih In tretji obrok zopet v znesku 2j odstotkov v nadaljnjih dveh mesecih. + Trgovinska pogajanja z Nemčijo, 21. t. m. se Je ministrstvu za trgovino ur industrijo predstavila trgovinska delegacija, ki bo vodila trgovinska pogajanja n Nemčijo, + Trgovska lu finančna kriza v Turčiji Kakor poroča Agence Havas iz Carigrada, je izbruhnila v Carigradu trgovska In finančna kriza, ker je promet omejen in menični tečaji vedno padajo. + Prepoved uvoza luksuznih predmetov v Romunijo. V Romunijo Jo zabranjena uvažati svilo, krznlno, luksuzno perilo^ steznike, guinbcs izdelke Iz svilo in kravate. M, Zčvaco: Kraliev vitez. Zgodovinski roman, (Dalje.) »Bledlo se mi ie. vse skupa!,« ie mrmral vitez natihem. »V tisti podzemeljski sobi so mi dali opoino pijačo da so me mogli spečega nesti sem. Ostala grdob iia se mi ie sanjala. in niiača mi ie nakopala mrzlioo. kii ie traiala teden dni. Tako ie in nič drugače!« Sam pri sebi vitez seveda ni verjel tei razlagi. Toda že od misli, da bi utegnil biti peklenski stroj kai drugega neeo stvor vročičnih sani so se mu težili lasle. mu ie oblival čelo mrzel znol in ie srce zastaialo v Drsih. »Dobro.« le oovzel. maiate z dava. »Potemtakem smem ostati Se dobrih štirinajst dni. ne da bi moral odvezati mošnjiček?« »Triindvajset dni gospod«. ie popravil Goriu ter zavzdihnil.« Nailepše stannvante v gostilni. naiizbraneiše Jedi in najžlahtnejša vina so vam na razpolago. »Stresite mu. kakor princu«. ie ukazala dama. Triindvajset dni.« »Ne. ne. priiateli. potolažite se«, ie rekel vitez, sineioč se na glas. »Teh triindvaiset dni nai bo vaš dobiček. v nagrado za vašo prijazno in nesebično skrb«. »Oh. gospod«, ie vzkliknil Gorju, ali ste nrinc do r&du. ne vem. toda do svoiem velikodušiu ste vredni kraljevske krone!« »Hm orava reč. ako nisem veliko-dušneiši od nrincev in kraliev. kar iih poznam! Z eno besedo: če sem bil oskrbovan proti svoil vol N. dokler sem leža! v. nezavesti, sa ne spodobi. da bi užival gostoliubie neznane ženske tudi zdai. ko stoiim spet na lastnih novah!« »Potemtakem me zapustite, gospod?« »Še danes, vrli mojster Gorju«. . V gostilničarjevem srcu sta se borila dva enako huda izkušniavca: skooost in strah. Podlegla ie prva. po dolgem boiu. »V tem slučalu,« le deial z izrazom nepopisne muke »vam moram povedati še nokai. Neznana dama mi te pustila tole s oovellem. da nai vam izročim na dan vašega odhoda. In ker le ta dan prišel...« Tako govoreč ie ooložil pred Ca-pestanga svilen mošnjiček. Vitez le pogledal vani in naštd sto pištol. Za hip se ie zamislil: nato ie vstal, odrinil zlatnike in spravil mošniič. »Mošnjiček! vzamem** f$ d?.lal. iDištole del imelta vi.* »Gospod.« te zaiieclial Goriu. bled od razburienia »tudi na to le mislila dama. Z Bastilio mi ie zažugala. ako bi...« »Nu dobro, pa iih daite lopovu, ki te bil Dreile tu. za puščama, ki mi iih ni napravil. Za tista, ki mi iih ie dobi od mene sto brc v zadnjico. Zbogom in hvala lepa J« To rekši te pustolovec opasal ra-Dir in odšel, mistlvši Goriula tako osuplega in zmedenega, kakor bi bil on prebolel Capestangovo vročico. »Poglcimo naJDrci kako se ima naš vrli Blisk.« si ie rekel vitez na cesti. »Brez nlcga som Itak le pol človeka.« Bravec ie morda pozabil, da sta bila Capestangov in Gogolinov konl na hrani v stanovaniu pri »Dobrem srečaniu.« nedaleč od »Velikega Henrika«. Zato na te imel naš vitez tl tem bollšl spomin. Bat.v, tistL krai ie držala mimo Conciniievesra dvorca, dasi bi se ga bil izlahka ovnu z majhnim ovinkom. Toda Capestang bi si bil štel tak ovinek v beg in sramoto. Ureza! io ie naravnost mimo zlovešče hiše kamor ie bil stooll tako vesel na dan svotaea prihoda v Pariz. zdai Da se mu ie zdela boli mrkla od Tcnmla ali Bastilie. Sel io mimo. ne vet' v da ie bival tu mesec dni v Dodzemeliski sobi ter preživel vso strašno resnico, iz katere io hoteli zdai po sili napraviti ostuden sen. Dva mlada plemiča, ki sta prišla baš tedai v živahnem razgovoru iz maršalovega dvorca, sta mahoma obstala ter zbuliila oči v Capestanga, videč ga stopati moško in bahavo. Z dvignjeno glavo in oestio nesramnoi uorto v. bok, do nasprotni strani Uj,QGlv (Dake Dnevne vesti. _ Gorostasnim razmeram v vevški Daolrnlci noče biti konec. Naš; Nemci in renecatie še menda sedai ne vedo. da žive v .lucroslaviii. Nikakor lim ne gredo iz SDomina leni. rredvoini časi zato še tudi sedai »hailaio« in orenevaio izzivaioče nemške nesmi. kakor kie sredi »rai-lia«. V neki tukaišnii restavraciii ima-io rezervirano sobo. kier se nridno zbiraio in še Dridneiše' nonivaio.' • Značilno ie. da v to družbo zaide včasih tudi neki oficir — oatentiran Jugoslovan. Glavni kričač v tei družbi na ie neki inžener. ki se izda-ia za Slovana, kar na ne odgovarja resnici. Ta možakar se ie nedavno izrazil nroti nekemu elektrotehnič- nemu delavcu: »leh bin ein Herrgott von Josefstal und Sie mein Knečht«. V oamrnico vlačilo še vedno nove nemške uradnike, in druge uslužbence. domače slovenske na SDreifimaio samo ža nižie delo. češ. da za ka.i drugega niso snosobni. Ta siiaino naoiionalizirana Danirnica ima tudi zasebno nemško učilnico za nemške otroke ki se Drav nridno urilo v nemškem duhu. Če poklicani faktorii tem razmeram ne nanraviio konca, si ga,bodo napravili ogorčeni Slovenci sami. Posledice, ki bi nastale vsled tega. Da nai nosilo oni. ki povzročalo da se šopiri pri nas sovražni tulec. — Novi kovani drobiž. Finančno ministrstvo ie nreielo tri vagone novega kovanega drobiža do 10 in 25 nar. — Jugoslovanski dobrovolici. ki so se udeležili svetovne volne v srbski in črnogorski volski imaio pravico oriiavitl vso' volno škodo, ki so io utrpeli na svoiem imetiu tekom vori-ne. Škodo ie priiaviti na predpisanih priiavnih listinah, ki se dobilo pri okrainih glavarstvih. Izpolnieno prijavo ie poslati onemu občinskemu uradu kier se nahaia poškodovano nepremično imetle: ako ie škoda storiena na premičnem imetiu. ie poslati nriiavo občinskemu uradu, kier se ie škoda zgodila. Podrobna noia-snila se dobilo ori okrainih glavarstvih. „ — Malomarnost orožniške uprave. Pišejo nam: Pri orožniški upravi se še vedno deta po polževo. Gospodje v intendantu se ne morejo navaditi, da bi dokončali svo-|e račune v pravem časa, tako da bi dobilo moštvo pristojbine na K. v mesecu, kakor jili dobijo vsi drugi državni nastav-Henri. Posebno sc v tem pogledu odlikuje gorenjska četa. Ta do 17. t. m. še ni Izplačala doklad za družinske ude oziroma zaostanek doklad za oktober, november »l december. Ravno tako se niso še izplača!« doklade za drva za mesec Januar, februar In marc t. 1. Kedaj bodo vendar ti računi gotovi? Poživljamo g. orožniškega poveljnika, da naredi v tem pogledu enkrat rea, kajti s takimi nedostatki se vzbuja vedno večje nezadovoljstvo pri orožniškem mx itvtu — Na lovu Je smrtno ponesrečil znam krašlkl veleposestnik Emil Černe Iz Tomaja pri Sežani. V družbi z dvema drugima sorodnikoma Je 17. t. m. zasledovat lisico, ki se je pred lovci skrila v neko Jamo. Hoteč lisico Izslediti, Je Černetov lovski tovariš prosil za puško, ki mu jo re Ceme tako nesrečno podajal, da se mu a sprožila In mu je ves naboj udaril v obrar. Ostal je na mestu mrtev. Pokojnik Je bil v zasedenem ozemlju in širom Slovenije, znana in čislana oseba; med vojno je služil orl ljubljanskem topniškem polku. — Pustošenje smrečnlh nasadov. Božično veselje v mestih Je strah gozdarjem, , Smrečji nasadi v ljubljanski okolici trpe pred vsakim božičem splošno pusto-Sonjc. Brez izbire se sekajo In kradejo mlade smreke v najbližji okolici. Le majhen del na trg pripeljanih smrek je poštenega izvora. Posebno sumljivi so ponujale! božičnih dreves po hišah. Ne bi škodovalo, ako bi varnostni organi zahtevali oblastvena potrdila, da so na trg postavljene smreke neoporečnega izvora. — Promoviran bo v četrtek 23. t. m. ob 12. v deželni zbornici za doktorja prava abs. jurist Ladislav Lajovic iz Vač pri. Litiji. — Zaljubljen gospodar. Katarina Drst-venšek, lCletna dekla pri bratrancu Antonu Drstvenšku v Kumcnu pri Sevnici, je služila pri navedenem Zc l leto kot dekla. Dekle le bilo za svoja Jota Izredno dobro razvito, In to Je zapazil tudi njen gospodar - bratranec. Vsako priliko je poraba v to, da ji je stavil jako delikatne ponudbe. Ko pa je izprevidel, da sc mu mlada sestrična nikakor ne uda, ji je jel ponujati celo zakon. Dekla pa tudi te ponudbe ni sprejela, temveč mu je odločno povedala, da naj jo enkrat za vselej pusti z dvomljivimi ponudbami pri miru, češ, da čuti ona v sebi poklic le za samostansko življenje. Ta odločna izjava je gospodarja - bratranca tako razburila, da je zgrabil nož in Jo Je hotel zabosti. Ker pa ni imel časa odpreti noža, jo ie z noževim robom udaril na levo stran čela nad sencem. Lepa''dekla a morala vsled tega zapustiti službo sovražnega bratranca In se podati v bolnico zdravit rano, ki pa ni ravno smrtno nevarna. —Učitelja za Izdelovanje »suhe robe«, najrajše Invalida, išče invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrbstvo. V Invalidskem domu v Dol Toplicah Je namreč mnogo Invalidov, ld bi se radi naučili Izdelovati »suho robo« (žlice, kuhalnike, škafe itd.) Za Invalida bi bila služba učitelja tudi stalna, za neinvalida začasna. Podrobna pojasnila daje (najbolje ustno) Invalidski oddelek v Šentpeterskl vojašnici v Ljubljani. — Vlom v Blokah. V noči 24. m. m. Je bilo v Blokah vlomljeno Pri posestniku Ant. Intiharju in odnešeno 50 kg ječmena, nova črna obleka, črno rjava suknja, na ovratniku in rokavih obšita z rjavim žametom, 1 temno rdeča ženska obleka z rdečim žametom na ovratniku in rokavih, l ženska siva obleka, skoraj novo črno krilo, 2 bele ogrinjače L dr. Skupna vrednost 9330 K, Liubljana. _ Ne nadlegujte vojaških straž. Zadnje čase se pogosto dogaja, da nadlegu. jejo različni razgrajači vojaške straže, ki so postavljene pred vojaškimi In državnimi poslopji. Policijsko ravnateljstvo razglaša, da je prepovedano straže nagovai-Jati in jih ovirati pri IzvrSevanJu službe, ter da se bode proti kršiteljem te odredbe postopalo v smislu kazenskega zakonika. — Varnost na poti v Rožno dolino postaja od dne do dne manjša. Vedno pogosteje se dogaja, da napadajo moški v večernih urah brez spremstva mimoidoče ženske, ki se vračajo po končani službi na svoj dom. Posebno so sl pa Izbrali čas po koncu gledališke predstave za svoje na pad*. Vse prizadete se zato obračamo z nujno prošnjo na policijsko ravnateljstvo, da poskrbi za varnostno stražo na omenjeni poti vsaj v večernih ln zgodnjih nočnih urah. — Poročil so Jo v športnih krogih dobro znani g. Gabriel Vodišek z gospico Ernestino Moharjem Iskreno čestitamol — Na dan pred Božičem 1 J. v pefeic 24. decembra L 1. ostanejo tukajšnji denarni zavodi zaprti, — Telovadno društvo »Sokol« Vič priredi na Stefanji dan, 26. t. m. svojo prvo Božičnico z mnogobrojnim sporedom. Čarobna razsvetljava, božično drevo, deklamacije, otročja predstava, obdaritev šolskega naraščaja z božičnimi darili, godba, šaljiva pošta ln prosta zabava. Božična darila za ostale sprejema br. Jcločnik od 2. dalje v »Sokolskem domu«. Začetek ob 5. url popoldne. K mnogobrojrei .udeležbi vabi odbor. K — Narodna čitalnica v Sp. Šiški ima svoj redni občni zbor dne 26. dec. t. 1. ob 14. url v čitalnlški sobi. Udeležite sc polno-številno! — Odbor. Ljubljanska porota. Uboj na Dobrovi, (Nadaljevanje.) Na zahtevo, da se obravnava preloži je senat sklenil, da se obravnava nadaljuje, ker, to ni sorodstvo, Id bi po kaz. zakonu delalo ovire. Tudi so vsi štirje zdravniki izdali soglasno svoje mnenje, ki se ne more tolmačiti, v prid obtožencu. — Ob 1. uri popoldne se je obravnava prelknlla ter so nadaljevala ob 4. popoldne. Zasliševanje prič je trajalo precej časa. Skoraj vse prr-čc so izpovedale obremenilno za obdolženca, da ni bil posebno pijan, da je psoval Rupnika ter mu grozil: »Hudič, ti bom že pokazal!« Tudi Je več prič odločno videlo, da je skrival nož pod bluzo, zuhdj'tliše p* ga držal na hrbtu. Po zaslišanju vseh prte je podal izvedenec - psihijater dr. Gosti obširno mnenje, v katerem Je poudarjal, da je možnost, da res ničesar ne v .ali, p« | ničesar vedeti noče. Izvedenec dr. Tičat: j Pri preiskavi se ni moglo dognati nikake abnormalnosti. Za duševnega bolnika ga ne moremo smatrati, tudi ne iz dedne obremenjenosti. Zaradi prečutih noči in popivanja je bil v nekaki duševni abnormalni napetosti. Zato so podani razlogi za patob-gični efekt, ko človek pozabi na posledico. Porotnikom sta se stavili dve vprašanji: 1. na uboj, 2. ali se svojega dejanja nf zavcdaL — Državni pravdnik je v svojem govoru poudarjal veliko rivaliteto meu načelnikom (Bricelj) in podnačelnikom (Rupnik). Porotniki so prvo vprašanje potrdili z 9 glasovi, drugo pa zanikali, nakar je bil Bricelj obsojen na 3 leta težke ječe. Tatvine v Jeseniški okolici. Včeraj sta bila na obtožni klopi 291etnl mizarski pomočnik Mili. Mulej iz Zgoš ln 251etni tovarniški delavec. Fr. Sifrar Iz Lanišč. Skupno sta ukradla Janezu Jugoviču v Zabreznici vola vrednega 3600 K, toda vola sta zopet Izpustila. Nadalje sta skupno ukradla 1 ovco. — Mulej pa le Izvršil lani in letos celo vrsto tatvin v Jeseniški okolici, posebno Je kradel ovce In kokoši deloma sam, deloma v družbi neznanih tovarišev. Stanoval je pri slabo-glasni rodbini Pristov, katere člani so brezdvomno sokrivi vseh zločinov. Mecj drugimi Je Izvršil sledeče vlome ln tatvine: pri Jos. Pogačarju v Zgošah srebrno uro, l prešiča, 15 kg zabele, 15 kg masaa, več svinjine, kruha, potic itd. Mariji Pav-ličck na Savi je ukradel 3 kokoši, Antoniji Mulej v Krašah, 2 koštruna In 2 kokoši. Janezu Mahorčiču v Zgošah 2 kokoši, Jakobu Razingerju brejo telico, Rudolfu Balohu v Žirovnici ovco itd. V celem priznava Mulej, da je pokradel 8 ovac, nekatere na paši, a lastniki dosedaj niso znani Oba tatova svoje zločine priznavata in Mules navaja nove tatvine, o katerih n! bilo dosedaj ničesar znanega. V začetku 1. I. Je Mulej pobegnH v Donawiz pri Loobnu, kjer živi mati, a tudi tam je začel krasti ter bi obsojen na 3 mesece, po prestani kazni pa Izročen našim sodiščem. Porotnikom Je bilo stavljenih 7 glavnih vprašanj, — ki so jih glede Muleja soglasno potrdili, vsJer; česar je bil Mulej obsojen na 5 let, Sifrar pa na 3 tedne težke Ječe. — (Zagovornika dr, Kuhelj in dr. Tominšek). Mlad vlomilec, Sele 18 letni Vincenc Ravnikar Jz Iz-lakov Je v noči 30. maja t l. vlomil v pisarno ondotne premogokopne družbe ter odnesel ročno blagajno z 29.119 kronami. lBlagajno je na cesti razbil ter Jo vrgel v ; JTjotok Sledita, denar pavS|kra nji očetovem r kozolcu. K&r Je bO obtoženec hlapec pw * Imenovani družbi ter na slabem glasu, Je hitro padel sum nanj. Nekaj časa Je trdovratno tajil, pozneje pa priznal. Razun 1110 kron se ie ves denar dobil In družbi vrnil. Ravnihar je jako slabo opisan, že v mladosti je kradel, za očetove opomino se n! brigal ter se mu celo dejansko zoperstavi Vkljub mladosti ima Ze skrbeti za enega nezakonskega otroka. — Nadalje je Ravnikar obtožen, da je v diužbi nekega Jen-kota v noči 4. julija 1.1. prišel vasovat prea Torijevo hišo, a ker sc 18 letna hčerka nr hotela odzvati, vrgla sta skozi okno tež-ko bruno v sobo. Torijeva se je rešila le z urnim skokom iz postelje, vendar jo vsled preslanega strahu resno obolela. Obdolženec prizna tako tatvino, kakor tudi to nasilstvo. Zagovarja ga dr. Krisper, senatu ie predsedoval nadsvetnlk Zebre. — Porotnikom sta se stavni 2 glavni vprašanji: 1. zaradi tatvine blagajne; 2. zaTadi nasilstva pri Torijevih. Prvo vprašanje so porotniki enoglasno, potrdili, toda s pristavkom, da ukradena svota ni presegala 4000 K. Ravnikar je bil vsled tega obsojen na 1 leto težke Ječe. Všteje se mu tudi preiskovalni zapor od meseca junija. Predrzen tat, 31 letni Ignacij Možak, samski tesar iz Kamnika, rojen v Mošah, zaradi tatvine že večkrat predkaznovan, je obtožen številnih tatvin v ljubljanskem kamniškem in kranjskem okraju, med drugim Je okradel Grajzerjeve v Tacnu, Cvajnarjo-vo v Zbiljah, Grajzarjevo v Smledniku, Kodrove v Zlebah, Peternelove v Zavrhu, Gregorčeve na Šmarni gori, razun tega je pokradel še mnogo stvari pri neznatnih lastnikih. Kradel je vse, kar mu je prišlo pri vlomih pod roko, kakor obleko, zlatnino, meso, pijačo Itd. Tatvine Je izvrševal skoraj celo leto,, dokler se niso Izslr-| dili razni ukradeni predmeti pri Ivani Jen-| ko v Mošah. Možck je ukradene roči do-* našal k Jenkovim, češ, da Jih je nakupil na Italijanskem ob priliki vtlhotapljanjs tobaka. Obdolženec je skrajno predrzen tat, ki je živel prav udobno brez vsakega dem tor popival po gostilnah. Orožniki sq ga zasačili dne 26. Julija t. L, ko Je prodajal v Medvodah 2 litra slivovke, ki Jo je ukradol na Šmarni gori. — Obdolženo*: nastopa s cinično predrznostjo ter zahteva, naj se mu tatvine dokažejo. Poklicanih je bilo kakih 15 prič. Ob sklepu lista razsodba še ni bila razglašena, zato io priobčimo jutri. Šport in turistika. Oskrba v Bohinju. Za ljubitelje zimskega športa je v Bohinjski Bistrici na razpolago krog sto postelj v kurijivlh sobah. Razven tega so odprti to zimo tudi vsi hoteli ob Bohinjskem Jezeru. Bohinjsk; interesenti so se dogovorili ln zavezali da gostov ne bodo izkoriščali ln jim nuditi stanovanja ter prehrano za kolikor mogoče nizke cene. — Iz »Športni zvezi« predloženih cenikov stanovanj in jedilnih listo* Je razvidno, da poprečne cene ne dosegajo niti onih, ki jih je treba plačati v Ljubljani v hotelski oskrbi. Gostje, ki ostanejo najmanj teden dni v Bohinju, plačajo »<» celodnevno oskrbo t. J. postelj v zakurjeni sobi, švicarski zajtrk s surovim maslom ali medom, tečno in obilno kosilo in večerjo po 80 K dnevno. Seveda lahko izhajajo tudi z manjšo preživnino, ako se zadovoljijo z našim običajnim zajtrkom, ako niso prijatelji močnatih jedi ln ako Jim zadošča naša večerja, V ilustracijo navajamo, da se zahteva za postelj in noč 19—16 K, za kurjave sobe pri uporabi 10 kg drv 8 K dnevno. Gledališče in glasba. Repertoar mariborskega gledališča: četrtek, 23. »Vrag«, (A—13.) Petek, 24, (zaprto). Sobota, 25. popoldne ob 15. uri »Zupanova Mlcika« In »Pot v Betlehem«, (B—14); zvečer ob pol 20. uri »Ples v operi«, (izven). Nedelja, 26. popoldne ob Mali oglasi. Proda sos IilšA, klef, svinski hlev, shramba za seno, z.vrtom, 5 minut od kolodvora se takoj proda. Ugodno za obrtnika, Izvoščeka ali upokojenca. Pojasnila daje Jože Hervolj Sv. Lenart, Brežice. 2493 PRODA SE popolnoma nov, ncrabllen pisalni stro) znamke »The Coarler«, vpraša In ogleda se v upravi »Jugoslavije«. 2461 IZVRSTNE GORILCE. za karbidne svetilke — originalne, Speck- brenner-je Ima naprodaj trgovina Berlisg v. Žetalah, pošta Rogatec. 2490 KLAVIRJE, planine in harmonije na obroke prodaja In Izposojuje Alfonz Breznik, največja zaloga vseh glasbil, muzikali] Ib strun. Ljubljana, Kongresni trg 15. Sluibe s IŠČE SE GOSPODINJA, koja bi prevzela oskrbstvo ln gospodinjstvo v mestu pri obrtniku s par ptroet. Prednost Imajo od 24.-35. leta. Dopisi naj se pošiljajo pod »Zadovoljnost« na upravo »Jugoslavije« v Ptuju. 2494 V KLOBUČARSKI STROKI docela Izvežban Amerlkanec Išče primerne službe. Ponudbe pod »Klobučar« na upravo lista. 249f 15. uri »Županova Mlcika« in »Pot v Bet« lehem«, (A—14); zvečer ob 20. uri »Mam* zelle Nitouche«, (izven). Književnost in umetnost. Primorske pesmi Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg št. 8, je založila ličnoo premljeno knjižico »Primorske pes« mi«. Dobi se Istotam. Knjižico je priporo-čati posebno primorskim beguncem. Rudi krasne vsebine in lične opreme bo knjiga okras vsake knjižnice. Segajte priduo po njej! Mark Twaln: Mal] klatež Tom Saw« yer. Izdala »Omladina«. Cena 26 K. Maric Twaln je znan vsaj po imenu vsakomur; v knjižni obliki ie Tom Sawycr prvo me« sovo delo v slovenščini. Klasični amert« kanski humorist je nedosegljiv in nepre« kosljiv v svojem pripovedovanju in ni gl čistejšega užitka kot branje njegovih del« Zato bo Tom Sawyer naši mladini In sta« rini knjiga, nudeča vse dobrote, ki jih brivec zahteva od zabavne povesti. Zanimiva fabula, umno Interes vzbujajoče pripovs* do vanje, silna karakterizacija In zdra« humor, ki osvoji vsako nepokvarjeno srce, so tako ravnovesno zvezani med sebot, da bo knjiga kot prvovrstno čtivo naSiB pot v vse uaše knjižnice. Imate bolečino? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice ln živci Vam odDOveduieio? Poizkusite ura« vi Fellerlev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatlh ali 2 veliki Šoecl« ialni steklenici 42 K. Državna trošarina oosebei. AH trolte na oočasnl prebavi? Na s!abem apetita? Zaortiu? Proti te« mu Domaeaio Drave Fellerleve Elza-kroeliice! 6 škatliic 18 K. Prava že« lodec. okreočuioča Švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poŠtninai bosebei. a naicenele. Eueen V. Fel-ler Stubica donia. Elsa tre 357. Hr« vatska. A. ■■■ . ■ ■ ■■■— ■■■»■«■■.— i mn Razno: DOBRO IDOČO TRGOVINO na prometnem kraju vzamem v najem event. kupim Isto. Ponudbe pod »Trgovipa« na upravništvo »Jugoslavije«. 2484 VELIKI TRGOVSKI LOKAL x upravo na prometnem prostoru, so od« stopi oziroma proda. — Enodružinska h!!** x vrtom se proda, ter Je kupcu stanovanla takoj na razpolago. Ponudbe pod. »Mariboa 180« na upravo »Jugoslavije« v Maribora ■ ■j M MAJHEN MLIN vzamem v najem ali zakup, zraven naj bo« de tudi nekoliko zemlje. Ponudbe prosim na upravo »Jugoslavije« pod štev. 2495, URADNIK IščE POSTELJO 'P proti dobri odškodnini na posodo. Staneh vanje že Ima. Ponudbe pod štev. 2495 n« upravo »Jugoslavije«. 3495 PISALNE STROJE »Remlngton« nudi tvrdka K. el Kregar, Ljubljana. 236l|v Zenltne ponudbe TRIJE SLOV. ŽELEZ. URADNIKI v Vojvodini Iščejo tem potopa znanls C tremi gospodičnami v starosti do 23 let it svrho skorajšnje ženitve. Ker smo vsled tukajšnjih razmer prisiljeni postaviti st lastno ognjišče ln ker sl na drugi strani med tujkami nočemo Iskati družice, Irt smatrati našo ponudbo za resno. Ponudba naj se blagovolijo poslati na upravo ištvi »Jugoslavije« pod »Sreča v nesreči«. 2493 NaSIm malikom za Božii * za Novo Beto. 99 »Mlada greda otroške pesmice Iv. Albrehta slike M. Gasparija je izšla in se naroča pri »Zvezni knjigarni11 v Ljubljani, Marijin trg, 8. Cena navadni izdaji (na risalnem papirju) 40 — K., luksusni izdaji (na najfinejšem umet. papirju) 60 — K. ■ ■ ■ Dobi se tudi po vseh knjigarnah. Priporočajte in razširjajte Jugoslavijo* ^* -=52>> in krasne karbidne namizne in rudokopne svetilke po tovarniški ceni nudi glavna zaloga Ivo Andraschitz Maribor, Vodnikov trg A. Oblast, konces. fnformačni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papirjem ter g. trgovci! Lične žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. Vedno v zalogi tudi lični notesi, blold, pisar, knjige (blag, dnevnik). F. BRUHAT X a « v UUBUANA e s r » ta •0 H l O Manufaktura in tkanine. l © a M Mestni trg 35. 'S S M .JUGOSLAVIJA" dne 23. decembra 1920. Trstje pristno norveško je sveže doslo in se dobi na drobno in debelo. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerno žalosti naznanjamo vsem, da je naša srčnolj ubij ena soproga, mati, sestra in hčerlrn, gospa za strope izdeluje in prodaja na debelo In drobno m» po K 4'80, pri večiIh naročilih znaten popust, AnS. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 včeraj, dno 21. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previdena S sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne, preblage pokojnice bo v četrtek, dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. decembra 1920. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. tvrdka Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 14. OODnBDaDDOCHlnDDn □□□□□□□• Največja izbira vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov itd. lastnega izdelka. Specijalna trgovina angleškega snkna Naročila po meri se izvršuje ločno v lastnem prvem ljubljanskem modnem salonu! dobri mleto, belo oddaja ttajcerejše v vrečah iz postaje Maribor, takoj GIV ■ V B Znatno znizane cene! Moške zimske obleke od K 1320 naprej I Modne in športne hlače od K 500 naprej „ „ suknje 1430 „ I Deške obleke „ „ 680 „ =r Vsi izdelki iz pristne volne izdelani v prvi domači oblačilni industriji v Ljubljani, rr Veletrgovina z oblekami J. Maček, Ljubljana Aleksandrova cesta št. 3. S