dvakrat na mesec ter stane za vse
leto 1 K 60 vin., aa pol leta 1 K.
Karočniaa ii liseraM
blagovolijo naj se poslati upravnistvu ..Rodoljuba" v Lju-..(n in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
Za. oananll*
plačuje se od stiri-stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo.
2. štev.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1904.
XIV. leto.
„Motu proprio".
Z nečuveno predrznostjo so klerikalci utajili vsemu katoliškemu svetu namenjeni papežev ukaz o socialnem vprašanju in o delovanju krščanskega socializma. Vzlio temu, da je papež zagrozil z interd ktom vsem listom, ki tega ukaza ne obe lodanijo, vendar so imeli časopisi ljubljanskega škofa drznost, da tega Ukaza niso priobčili, nego le iztrgali iz njega neke odstavke in jih svojevoljno tolmačili.
Ker niso kler kalni listi priobčili papeževega ukaza, g* priobču-jemo mi, toliko rajši, ker obsega papežev ukaz najostrejšo obsodbo vsega tega, kar počenjajo pri nas katoliški duhovniki.
Papežev »Motu poprio« o katoliškem socialnem delovanju in krščanski demokraciji se glasi tako le: 1.
Človeška družba, kakor jo je Ustanovil Bog, je sestavljena iz ne-enakih elementov, kakor so neenaki udje človeškega telesa Napraviti vse enake, je nemogoče ter bi pomenilo razdrtje iste družbe. 2.
Prava enakost socialnih udov je le v tem, da vsi ljudje izvajajo svoj pričetek od Boga vatvaritelja, ter so biii odrešeni od Jezusa Krista, in po njihovih zaslugah in nezaslugah bodo od Boga sojeni, obdarovani ali kaznovani.
3.
Od tu izhaja, da naj bodo v Človeški družbi po nameri Boga knezi in podložni, gospodarji in proletarci, bogati in revni, učeni in nevedni, plemeniti in plebejci, in vsi naj bodo združeni v zvezo ljubezni ter naj se podpirajo vzajemno v zasledovanje poslednjega zvršetka v nebesih ter tukaj na zemlji svojega materialnega in moralnega blagostanja. 4.
Človek ima svoje imetje na zemlji ne le v navadno svojo rabo kakor živina, ampak tudi pravico do lasti onih rečij, ki se potrošijo v vpo-rabi istega, in tudi onih, katerih raba ne potroši. ^
Neovrgljiva naravna pravica je privatna last, plod dela, pridnosti, prenosa posesti ali podaritve, in vsakdo more razpolagati i njo, kakor se zdi njemu prav.
6.
Postaviti razmerje  med boga-timi in proletarci, pokazuje, da se boče pretresati pravico in dobrodelnost. Nima se pravice, iskati svoje ako se ne razžali pravica. 7.
Pravne dolžnosti toliko prole-***cem kolikor delavcem so te-le: **Btaviti svojo moč popolnoma in
zvesto v delo, kakor je pogojeno svobodno in po pravičnosti; ne škodovati ne žaliti osebe gospodarjev pri branjenju lastne pravice; vzdrževati se nasilja ter nezvestobe. 8
Pravne dolžnosti toliko kapitalistom kolikor gospodarjem so te le: Dajati pravično plačilo delavcem. Ne oškodovati njihovih opravičenih prihrankov ne s silo ne s prevaro ne z očitnim odiranjem ali zavlačevanjem. Dati jim prostost za izvrševanje njihovih verskih dolžnosti. Ne jih izpostavljati pcgubljivim skušnjavam, nevarnostim škandala; ne jih odvračati od družinskega duha ter od ljubavi do hranjevanja. Ne jim nalagati del, neprimernih njihovi moči ali ki bi slabo storila njih starosti ali spolu.
9.
Dolžnosti dobrodelnosti za bogate in za posestnike so te, da se podpira uboge ter slabotne po predpisu evangelija, kateri predpis udol-žuje ostro, da se na dan sodbe o izvrševanju tega obračuna na poseben račun, kakor je rekel Jezus Kristus.
10
Reveži ne smejo se sramovati uboštva in ne mrziti dobrodelnosti bogatih, zlasti še ker so videli Jezusa Izveličarja, ki bi se bil mogel roditi v bogatstvu, pa si je izvolil roditi se reven. Bivati v uboštvu, se pravi obogateti z zaslugo, brezpri-merno za nebesa.
11.
V svrho rešitve delavskega vprašanja morejo mnogo pripomoči kapitalistom in delavcem, naprave, ustanovljene, da dajejo potrebne podpore potrebnim, ter zbliževati in združevati oba sloja med seboj. Taka so društva za vzajemno pomoč ter mnogovrstne privatne združbe in patronati za dečke.
12.
Pomagajo pred vsem korpora-racije po poslu. V tako svrho je namenjena posebno ljudska krščanska akcija ali krščanska demokracija s svojimi mnogimi in različnimi deli. Ta krščanska demokracija potem mora biti uravnana v smislu že avtoritativno razloženem, kateri je v največji oddalji od one socialne demokracije, glede nedotakljive pravice do tuje lasti.
13
Razven tega se no ime krščanska demokracija nikoli uniešavati v politiko, nikoli ne smo služIti strankam v politične svrhe; nI to njeno polje, marveč mora biti dobrodelna akcija v prid ljudstva, ustanovljena na naravnih pravicah ln na predpisih Evangelija. Krščanski demokratje v Italiji se morajo popolnoma vzdrževati udeleženja kakršnekoli si bodi politične akoije,
ki je v sedanjih okoliščinah radi visokih vzrokov prepovedana vsakemu katoliku.
14.
V izvrševanje svojega dela je obvezana krščanska demo kraoija najstrožje biti v odvisnosti od oerkvenih oblastlj ter mora biti škofu ali onemu kdorganadomešča, popolnoma udana in pokorna.  Ni prava za služna gorečnost, ne pravo spošto vanje, lastite se, čeprav dobrih in lepih rečij, kadar niso odobrene od lastnega Pastirja.
15.
Da bo imela taka krščanska« de mokratična akcija uglednost in na slov v Italiji, mora biti vojena po delu kongresov in katoliških komi tatov, katero delo je postalo v tolikih letih hvale vrednega truda zaslužno za Sveto Cerkev in katerim sta Pij IX. in Lev XIII., svetega spomina, poverila nalogo, ravnati splošno katoliško gibanje vedno ped av spicijami in vodstvom škofovim. 16.
Krščanski demokratični pisatelji kakor vsi katoliški pisatelji morajo predložiti v predhodno presodbo duhovnega poglavarja vse spise, ki se tičejo vere in krščanske morale in naravne etike na podlagi določbe Officiorum et munerum. Ekleziastiki naj se ravnajo po isti določbi. Tudi ako priobčijo spise le tehničnega značaja, morajo dobiti predhodno dovoljenje od duhovnega poglavarja. 17.
Katoliški pisatelji se morajo podvreči v vsem, kar zadeva verske inte rese in delovanje oerkve v družbi, popolnoma razumu in volji svojih škofov in papeža, istotako tudi drugi verniki. Morajo se držati pred vsem, da izbegnejo vsakemu težkemu povodu, rszsodeb apostolskega sedeža.
18.
Morajo se tudi povsem potruditi, da bo vladala med njimi dobrodelnost ter sloga s izogibanjem psovk in predbaolvanja. Kadar nastanejo težki neskladi, prej nego priobčijo kaj po listih, se morajo obrniti do duhovske oblasti, da odloči po pravičnosti. Od iste napoteni morajo ubogati točno brez izgovorov in brez javnega pritoževanja.
19.
Končno naj pazijo katoliški pisatelji pri zastopanju stvari proletar-oev in revežev, da se ne poslužujejo govora, ki bi mogel vdihniti ljudstvu nasprotstvo do viSjih slojev ter naj ne govorijo o zahtevanju in o pravici, kjer gre le za čisto dobrodelnost, kakor smo gori razložili.
Naj pomnijo, da Jezus Kristus hoče združiti vse ljudi v zvezo medsebojne ljubezni, ki je dovršenost in pravica, in ki daje obvezo delati za medsebojno dobro.
Zaključuje' s ponovitvijo navedenih temeljnih norm nalag a papež razpošiljanje tega ukaza vsem krogom in društvom katoliškim. Morajo se obesiti na sedežih društev ter čitati večkrat na zborovanjih, nalaga dooelno prlobčenje v katoliških listih, ki jih morajo izpolnjevati, drugače se jihopominja in če nič ne izda, se jih obloži z interdiktom. Vabi končno člane katoliških del javno pr znavati vero z vzgledom in upa, da se dosežejo posebno v Italiji mnegi in srečni sadovi od U ko Številnih skrbij. —--
Tako se glasi papežev »Motu proprio«, o katerem je ljubljanski prost dr. Kulavio sam priznal, da velja tudi za kranjsko duhovščino. O vsebini tega ukaza izpregovorimo jutri.
Važna odločba.
Vojno ministrstvo je pred kratkim predložilo avstrijski delegaciji velevažen ukaz, ki ga je izdalo na vsa vojna za-povedništva. S tem ukazom je storjen prvi korak, da se zboljšajo jezikovne razmere v armadi. Ministrstvo je odredilo, da se morajo vsi oficirji naučiti kakega nenemSkega jezika in sicer popolnoma. Dozdaj so oficirji navadno znali le nekaj psovk. Dalje je ministrstvo odredilo, da lahko postane podčastnik vsak, kdor je za to sposoben, tudi če ne zna nemški. S tem se je naredil konec nezdravim razmeram, da je bilo znanje nemščine prva stvar v armadi, vse drugo pa postranska stvar. Pa nikari misliti, da je ministrstvo izdalo ta ukaz iz kake posebne prijaznosti do Slovanov. Izdalo je ta ukaz, ker je spoznalo, da nemškutarenje ne napravi še armade sposobne za vojno. Strokovnjaki so se že davno prepričali, da avstrijska armada ni kos veliki vojni, ker se je gledalo le na nemŠku-tarjenje, ne pa na dobro izvežbanje. Oficirjev že tako nimamo posebno zmožnih, pri podčastnikih se ni gledalo na sposobnost, nego le na znanje nemščine in posledica temu je, da je izvežbanje trpelo. Zdaj bo pač bolje — če se bo ministrov ukaz izpolnjeval.
Rusija in Japonska.
Zadnji čas se z vseh strani poroča, da obetajo pogajanja med Rusijo in Japonsko dober vspeh. Angleži sicer še vedno ščujejo na vojno, ali vse kaže, da se zastonj trudijo in da vojne ne bo. Posebno se Francozi zavzemajo, da se ohrani mir in da se Rusija in Japonska izlepa poravnata.
Razdor v klerikalnem taboru v sveti deželi tirolski.
V Inomostu, dne 10. jan.
Dežela tirolska je eldorado klerikalizma, zato se pa tudi s polnim pravom imenuje — sveta. Do nedavnega časa je tu vladala prav neomejene ena edina stranka, katere program je bil najčistejši rimski klerika-lizem. Njej se je moralo vse upogibati, kdor se ni pokoril na mig, je bil takoj izobčen in moralno, ako mogoče, tudi gmotno uničen. Ni nam treba naglašati, da so imeli vsepovsodi Škofje tudi „in politicis" vodstvo v rokah in da so dajali tudi politiki odločilno smer. Tako so uveljavili v deželi pravo pravcato klerikalno strahovlado, ki je z železno roko dušila vse, kar ji ni bilo brezpogojno vdano. Kako neznosne so morale biti že te razmere, dokazuje dejstvo, da se je v stranki jela krhati disciplina in da so samostojnejše misleči elementi secesionirali in ustanovili samostojno — kajpak tudi klerikalno — takozvano krŠčansko-socialno stranko. Dasi je bila torej novo nastala stranka tudi klerikalna, vendar je bil to za klerikalne oligarhe in samodržce, ki so imeli doslej vso Tirolsko v rokah, hud udarec. Zato so začeli proti disidentom najljutejši boj. Tako se je pričela med tirolskimi klerikalci ljuta bratomorna borba — v veliko pohujšanje vsega klerikalnega sveta. In kakšen je razloček med obema strankama? Takozvani krščanski socialci zastopajo prav ista načela, kakor stari klerikalci, samo zanikajo, da bi bil vsakokratni Škof voditelj ljudstva tudi v političnih stvareh. O škofovi avtoriteti se suče torej ves boj. Lansko leto se je ta boj že precej ublažil in klerikalni listi so že pisali, da se bodo zopet združili razdvojeni rimski bratci. To se ni zgodilo in od shoda v Kalternu sem se je medsebojna borba vnela s podvojeno silo Sedaj so si črnorizniki obeh nians hudo v laseh. In pri vporabi bojnega orožja niso prav nič izbirčni. Obrekujejo, natolcujejo se, lažejo, zavijajo, sramote se medsebojno, da se kar kadi. In v takih umetnostih so popje že od nekdaj mojstri. Ne baš prepametni tirolski kmetic je vpričo tega klanja v najhujši zadregi, ker ne ve, katera stranka je „prava, krščanska."
Pater Schopfer, vodja mlajše struje, obljubuje svojim privržencem večno iz-veličanje. Kako mu naj kmetje zaupajo, ko ga pa istočasno njegov sobrat v gospodu, Jehty, proklinja na dno pekla kot najhujšega krivoverca! Krščanski socialci pa seveda tudi ne molče in vračajo patru Jehlvju vse z obrestmi vred nazaj, slikajoč ga kot pravega hudiča v Človeški podobi. Kam naj se torej obrne ubogi tirolski kmetic, na kateri strani ga čaka večno iz veličanje. Prizor za bogove je to, kako se vse časti vredni božji namestniki tepo za kmeta kakor za neumno živino in obkladajo se s psovkami, ki bi delale vso čast navadnim pouličnim barabam. Kaj čuda, ako se v takem boju prično majati najtrdnejša načela in da avtoriteta jame gubiti svojo veljavo. Da, avtoriteta, ta je ravno casus belli! Ampak kaj takšnega se pa vendar še ni pri-godilo, odkar stoji sveta zemlja tirolska kakor nedavno v Kalternu. To je že naravnost upornost, to je prava revolucija. Pomislite, škof je shod prepovedal, duhovnik SchrafH se pa za to prepoved niti zmenil ni I Ali ste že slišali kaj takšnega, ljudje božji, možje, krščanski? To je zares grozno in ni se čuditi, da gospodje s krivimi palicami in njim podrejeno poslušno gospodo obhaja kar — kurja polt. In kaj Še vse uče ti uporniki proti avtoriteti? Pravijo, da socijalno vprašanje ni versko vprašanje. Socialno vprašanje se tiče davkov in denarnih zadev, pravijo, in Če bi škof v teh stvareh imel kaj odločevati, potem bi se že pokorili vrhovnemu dušnemu pastirju. To je vendar najeklatantnejše krivoverstvo! V sveti deželi tirolski je bilo doslej še vedno strogo prepovedano, da bi kmetic smel
premišljevati, da ima tisti, ki plačuje, ne samo dolžnosti, ampak tudi pravice, in tudi dvomiti ne sme, da bi davki ne spadali med — verske zadeve.
Kakor je torej razvidno, so si tirolski krščanski socialci le ohranili nekoliko samostojnosti in nočejo biti samo privesek škofom in kanonikom. Morajo že imeti tehtne vzroke za to!
In voditelj slovenskih krščanskih socijalcev, Janez Evangelist Krek?
Ta mož, ki se toliko baha s svojim krščanskim socialstvom, ki privatno in na skritih shodih proglaša včasih naravnost prevratna načela, ki se s kršč. socializmom niti ne strinjajo ne, ki govori, kakor da bi mu bila vsaka avtoriteta deveta briga, pa leži pred svojim Škofom, priznavajoč ga svojim političnim voditeljem, na trebuhu in si ne upa niti črhniti, ako nima v to posebnega do volj enja.
In ta naj bo kršč. socialec?
Ozrite se v pobožno in sveto deželo tirolsko in oglejte si prave in razumne kršč. socialce!
Domače in razne novice.
— Papežev „Motu proprio" in nafti klerikalci. Na
drugem mestu priobčimo papežev ukaz o katoliškem socialnem delovanju in o krščanski demokraciji. Takoimeno-vani katoliški slovenski listi, tisti listi, ki jih izdajajo in urejujejo duhovniki, tega pa peževega ukaza še do danes niso priobčili v oeloti. »Slovenec« je prav po jezuvitsko napravil iz papeževega ukaza majhen izpisek, izpustil pa vse tisto, kar kaže, da obsoja papež počenjanje slovenskih duhovnikov. »Slovenec« je imel dolžnost, da priobči papežev ukaz v oeloti, ne da bi kaj dodal in ne da bi kaj odstri-gel, a te dolžnosti neče izpolniti. To ne kaže samo, da ima slabo vest, marveč kaže tudi, da se ti duhovniki nečejo ukloniti temu ukazu in da nečejo biti pokorni svojemu papežu. Iz tega istega namena so tudi pisali, da papežev ukaz ne velja za Slovence, nego samo za Italijane. Celo tako predrzni so bili, da so falsificirali telegram iz Rima, češ, »Osservatore Romano« pravi, da velja »Motu proprio« samo za Italijo. Sam ljubljanski prost dr. Kulavic je te dni nevredne duhovnike postavil na laž in ofioijalno izjavil in pripoznal, da velja ta papežev ukaz tudi za Slovence. In škof ni ugovarjal proštu in s tem pokazal, da je istega mnenja. — »Slovenca« in »Domoljuba« p a vendar ni prisilil, da bi bila priobčila papeževukaz, čeprav je papež zagrozil z interdiktom tistim katoliškim listom, ki njegovega povelja ne priobčijo. Sicer so nekateri deli papeževega ukaza res namenjeni samo za Italijo, ali v teh delih je papež tudi izrecno povedal, dasetičejo samo Italije, iz česar pa tudi izhaja, da imajo vsi drugi deli splošen pomen. Vzemimo na primer 13. točko papeževega ukaza. Prvi del te točke ima splošen pomen. Tam je rečeno »Razven tega se ne sme krščanska demokracija nikoli vmešavati v politiko, nikoli ne sme služiti strankam v politične svrhe; ni to njeno polje, marveč mora biti
dobrodelna akcija v prid ljudstva, ustanovljena na naravnih pravicah in na predpisih Evangelija«. Drugi del te točke pa se nanaša samo na Ita
lijo, kar je tudi posebe povedano. Ta del pravi: »Krščanski demokratje v Italiji se morajo popolnoma vzdr žati udeleženja kakršnekolisibodi politične akcije, ki je v sedanjih okol-ščinah radi visokih vzrokov prepovedana vsakemu katoliku«. — »Slove nec« je torej nesramno sleparil, ko je trdil, da papežev ukaz ne velja za Slovence, nego le za Italijo. Da je smel kaj takega storiti, to nas je presenetilo. Za daneB vprašamo samo: Kdo daje »Slovenou« potuho? — O vsebini papeževega ukaza bi se dalo marsikaj povedati, a zdi se nam, da to ni potrebno, saj pozna vsakdo vodilna načela naše stranke in torej vsakdo sam spozna n&Še stališče glede papeževega ukaza. Priobčili smo papežev ukaz, da bo vsakdo vedel, česa po papeže vem povelju ne smejo uganjati katoliški duhovniki in katoliški časopisi. l & papeževega povelja je razvideti, kako bi morali postopati katoliški duhovniki in njih listi in kadar bodo grešili proti temu, jih bomo na to opozorili in skrbeli, da izve za to tudi papež. Smradu iz pekla mora biti konec!
— Katoliška obstrukcija žre naprej. Vas Sušje z nekaterimi drugimi vasmi gradi ravno sedaj svoj vodovod. Delo se je od strani občine oddalo v nadi, da se pravočasno nakaže znatna deželna podpora. Od te podpore pa je deželni zbor odobril samo prvi obrok v znesku 5000 kron in sicer leta 1900. Sedaj pa prihaja Sušje s ponižno prošnjo, da naj bi se že zapadli zaslužek podjetnikov izplačal iz deželne podpore. Ti prošnji deželni odbor ni mogel ustreči, ter je nakazal samo zgoraj omenjeni znesek, Češ, da radi obstrukcije drugače postopati ne more. Za ostanek bodo morali Sušjani toliko časa čakati, dokler ne poneha katoliška obstrukcija. Šusteršič, ta slavni ribniški rojak, pa govori, da bode obstrukcija trajala 20 let! Sušjanom svetujemo, naj si kupijo troje klopi, na nje naj pa polože svoje poslance Šusteršiča, Jakliča in Pakiža, ter naj jih dejansko uče šteti do petindvajset ali pa Še višje!
— Obstrukcija klerikalnih dež. poslancev, druga trtna ua naaih vinogradov. Poslednje zasedanje dež. zbora je bilo za kmetovalce jako poučljivo, ker se je pri tem pokazalo, kako vlogo igrajo naši klerikalci. Pred vsem se je pričakovalo, da pridejo na dan z dobro preudarjenim programom o delovanju za tako hira-jočo kmetijsko gospodarstvo v deželi. Saj so vendar ob volitvah toliko oblju-bovali prav na to stran. Obljuba pa dela dolg, in dolg treba vrniti z obrestmi. Ali kaj je prišlo. Poglejmo jih sedaj na delu! Vsi udani v voljo božjo in pa ponižni kakor pudelčki pred dr. Šusteršičem so s svojo brezvestno ob-strukcijo preprečili, da dež. zbor v poslednjem zasedanju ni mogel v prilog kmetu sploh nič koristnega skleniti. Nedelavnost dež. zbora bode občutil največ naš kmet in to osobito oni v vinorodnih krajih, ker je le-ta največ navezan na dež. podpore. Znano je, da je v poslednjih dvajsetih letih trtna uš uničila skore vse nasade v naših vinogradih. Vinogradnik je bil potisnjen v
največjo bedo in sam ni vedel, kako si pomagati. V tem obupnem stanja sta mu priskočili na pomoč država ia dežela s tem, da sta mu v svrho obnovljenja vinogradov dovoljevali brezobrestna posojila in še druge podpore. Le temu se ima naš vinogradnik zahvaliti, da je zopet vsaj del svojih vinc • gradov obnovil. To leto in mogoče še nekaj let se pa vsled klerikalne obstrukcije ne bodo več delila vinogradnikom brezobrestna posojila. Istotako ne bodo mogle dosedaj z deželnim in državnim prispevkom subvencionirane kmetiške podružnice oddajati toliko cep-ljenk in po tako nizkih cenah kakor dosedaj po 10—20 vin., ker letos poteče pogodba vsakoletne deželne podpore 10.000 K, ki se vsled obstrukcije klerikalnih dež. poslancev ne more obnoviti. — Po Dolenjskem in Vipavskem je še dosti po trtni uši uničenih vinogradov, katere bi kmetje radi obnovili, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi se jim v svrho pokritja stroškov dovolila brezobrestna posojila. Kakor že povedano, se letos in tudi mogoče še nekaj let sploh ne bodo delila niti brezobrestna posojila niti druge podpore ubogim kranjskim vinogradnikom. — Vsled klerikalne obstrukcije — nagajivosti dr. Šusteršiča in njegovih pudelčkov, se prične za našega vinogradnika doba sedmih suhih let Našega vinogradnika so klerikalni poslanci znatno oškodovali oni so s svojim postopanjem postali naših vinogradov trtna uš št. 2. Prej toliko obljub od strani klerikalcev, sedaj pa taka prevara. Da, ravno v poslednjem deželnozborskem zasedanju so pokazali klerikalci, da so oni protiljudski zastopniki, da, pravi lažnjivci in sleparji ljudstva pO poklicu. Mesto, da #
se v dež. zboru zavzeli za bedo našega kmetskega ljudstva, tratili so raje čas z brezpotrebnimi in brezpomembnimi nujnimi predlogi. In za tako prazno delo jim je moral šteti tisočake ubogi izsesani, po filokseri in ujmi izžeti kmet. Ali je to bogoljubno, pravično delo? Maščevanje do neba kličejo tisti, za ničvredno delo prejemani tisočaki iz kmetske roke, polne trdih žuljev. Toda „katoliški" možje se za take reči ne brigajo. Kmet, molči, moli, pa plačaj, in če imaš prav stradati s svojo dru-žinico vred ! Klerikalcem je le za lastni žep. Da je le njihov žep poln, pa je dobro. Volilci, ki ste volili klerikalne poslance, sedaj lahko sprevidite, kaj ste volili!
— Ubogi Smihel! Iz Šmihela na Notranjskem smo dobili poročilo o počenjanju ondotnega kurata Karola Lenassija. Ta Človek, ki je svoj čas pripravljal kovčeg, da pobegne v Ameriko, ker se mu je bilo bati orožniku? in ki le vsled usmiljenja liberalcev u1 prišel za nekaj mesecev na Žabjek, počenja sedaj uprav grozne reči. Lenasfl* je ustanovil posojilnico, konsum in mle' karno in zdaj žre, žre in žre in ljudje tega niti ne zapazijo, tako jim je zn*l peska nasuti v oči. Njegov konsum baj* tako dobro uspeva, da strankam, ^l jemljejo posojila pri njegovi posojilnic/ ne bo treba nikoli glavnice vrnOTj nego se bodo vsled dobička pri koU' sumu in pri mlekarni vsako leto toU' kim in tolikim posojilničnim dolžnikom glavnice odpisale. Ubogi Šmihelo* verjamejo, da se res tako zgodi in k** nečejo uvideti, da je to samo sleparij*' Brezvestni kurat je Šmihelce tako f*D*' tiziral, da so gluhi in slepi. Dasirav**0
vidijo drugod, kako crkajo konsumi, vendar ne pridejo do spoznanja, češ, pri nas pa ni tako. Spregledali bodo šele takrat, ko bo začel peti boben. Tedaj bo pa že prepozno. Lenassi jo seveda še o pravem časa odkari v Ameriko.
— „Ljudstvo se oglasa". Klerikalei napenjajo vse svoje sile, da bi narod razvneli za splošno in enako volilno pravico. Kako so se pehali, da bi vprizorili naval s peticijami in kako klavrno se jim je to ponesrečilo vzlic temu, da so se poslu zevali prav navadnih sleparij in celo falzifikaoij, to je občno znano. Zdaj že dolgo časa ni bilo nič slišati o teh peticijah. Zadnjič so v Fari, eni najbrezpomembnejših kranjskih občin, imeli spet enkrat občinsko sejo. Pri ti priliki se je fajmošter spomni 1 da je dobil enkrat ukaz, naj izpo-eluje peticijo za splošno in enako volilno pravico. Hitro je nekaj skrpal in možje so podpisali, ne da bi vedeli kaj. »Slovenec« je bil tako ve cel, da se je vendar še našla občina, ki se zmeni za volilno reformo, da je hitro ponatisnil tisto fajmoštrovo skrpucalo. In ponosno je zapisal naslov »Ludstvo se oglaša«. Pa — o joj, »Slovenčevi« redakterji so v svoji radosti pozabili ta »sklep« pročitati; ko bi ga bili prečitali, bi ga ne bili priobčili, kajti v peticiji je rečeno, da celo Farani ne marajo splošne in enake volilne pravice, marveč le pomnožitev kmetskih mandatov. Bog ve, če se Faranom kaj sanja o tam, da večje pravice nalagajo tudi večje dolžnosti. No, če se kdaj posreči, da dobe klerikalci deželni zbor v roke, bomo že znali preskrbeti, da se bodo temu primerno tudi razdelili davki in da liberalci ne bodo samo davkov plačevali, klerikalci pa jih vživali.
— Vipavski kaplan Debe-tec čutil je preteklo nedeljo potrebo moliti tudi očenaš za — pijance in neČistnike. — Ne vemo sicer, koga je imel pri tej priliki pravzaprav v mislih. — Ej, morda pa je gospod našel kako interesantno listino o preteklosti naših »farovških zidov«. Če se ne motimo, je ravno letos 30 let, odkar so se dogodile v vipavskem župnišSu senzacijonelne stvari. — Živela katoliška morala!
— Farovčki kužki iz Ribnice še vedno popadajo mirne ljudi in tulijo, da se razlega po ribniški dolini. Ker kažejo vidne znake ste-klosti, svetujemo ribniškemu dekanu, da jih priklene ali jih pa pošlje v Pasteurjev zavod.
— Koliko je vredna žup-nikova krava? Župnik v H. na Notranjskem je imel lepo »sivko« na predaj. Gieštal jo je kaj pridno oče iupnikove kuharice Micke. Župnik je moral namreč Mickinega očeta k sebi vzeti, ker drugače ni hotel oče zale hčerke župniku za kuharico dati. Kakor rečeno, je bila sivka na prodaj. Slučaj je hotel, da je prišel mesar po kravo ravno ko ni bilo g. župnika doma. Mickin oče pač ni dolgo premišljal in je prodal kravo na svojo roko brez župnika. Ko pride župnik domov, da očka skupljeni denar župniku. Ko ta novce prešteje, zarudi poln svete jeze, ter zaupije nad očkom, da je kravico veliko preceno prodal. Stari mož se je pa nejevoljen radi župnikovega vpitja prav iiroko razkoračil in je rekel: No, no
g. župnik nikar se ne jezite, vzel bom Mico, pa greva domov. To je takoj pomagalo, da še več, župnik je eelo očku povedal, da še nikoli ni nobene krave tako drago prodal. Konec!
— Jeseniški klerikalci kot bojevalci proti narodnim gostilnam na Jesenicah in na Savi. Strupeni in hudobni jeseniški f«rški podrepniki blatijo in buiskajo proti našim narodnim gostilnam, češ, »ako je oštir na »Slovenski Narod« naročen, ne pojdemo v to gostilno«. Predrznost in nesramnost teh zabitih čepinj je že prevelika. Zdaj torej ho čejo narodne napredne gostilne po Dolnoma uničiti. Imamo tukaj žali Bog samo pešč co zlobnih narodnih gostilan, in te so: »gostilna na Pošti«, gostilna A Trevn in gostilna B. Obfčič, a tudi za te se hočemo potegniti in ako izvemo še za najmanjše hujskanje proti našim gostilnam, porabili bodemo kazenski zakon zavoljo hujskanja proti obrtnikom. Mt davkoplačevalci, kateri ravno toliko zaslužimo, da se pošteno preživimo in težko davke plačujemo, naj se morda zavoljo zabitih klerikalnih but o pustimo zasramovati! Ne in nikoli ne! Nam poštenim liberalcem še do danes ni v glavo padlo proti »jeseniškim klerikalnim gostilnam« hujskati. In ravno ti gostilničarji so vsi prite-penci na Jesenicah, pa vendar hočejo Jesenice vladati. Prvi in glavni faktor le naš dobro znani farški podrepnež Janez Ferjan, kateri se je pred leti privlekel sem iz Ribnega, to je isti kraj, kjer je j eruš na vladnem stolu. Temu podrepniku smo svoj čas tri flrnstiine v občini Jeseni««1, dovolili. Drugi pritepenc je oštir Čifar, tretji Višner itd Tedaj klerikalci glejte, vsi ti oštirji imajo »Slovenca«, imate to rej dovelj gostiln, da se po svoje, po rimsko katoliško lahko dobro zabavate. Nikar pa ne pozabite, da mi. že stari in domači oštirji, radi vašega hujskanja ne bodemo nikake škode trpeli, rajši vas pošljemo v kranjskogorsko luknjo, v kateri so uši, da si jih še tam malo nalezete, saj se bodo rade vgoezdile na vaših umazanih glavah. Vam pa, gromoviti klerikalni tiuiskaČ in nemški tovarniški delavec Peter Rozman, povemo, poučite natančno svojega župnika, kat-re gostilne na Jesenicah in na Savi so naročene na »Slovenski Narod«, da se ne bode motil, predno svojo obsodbo pregovori. Tedaj klerikalci le k vašim zabitim babnioam, mi pa k našim oštirjem, kateri imajo več v petah, kakor vaše babe v glavah Za danes dovelj, drugič poročali vam bodemo o savski obrtniški nemški kantini, kako ta družba slovenskim obrtnikom kruh odjeda.
— Nekaj farškega. Preteklo nedeljo pokopali so v Podragi izredno marljivega in nadarjenega goriškega realca Mirka Mašiča. Prišel je bil zdrav in vesel sprovest na svoj dom božične počitnice, s katerih se ni več vrnil. Nagla pljučnica zrušila je nadebudnega mladeniča v prerani grob. Kljubu zimskemu vremenu in 8 urni oddaljenosti prišlo je nad 40 dijakov v spremstvu svojega razrednika spremljat tovariša na zadnji poti, ker jim je bil župnik Koller brzojavno sporočil, da bode pogreb že ob 2. uri popoludne, da se morejo po pogrebu do večernega vlaka v Ajdovščino vrniti. Že pred 2. uro čakali so in prezebali na ostri burji dijaki in velika množica ljudi pred hišo žalosti. Toda „gospodov" le ni hotelo biti od nikoder. Ljudje so trepetali na na mrazu in mrmrali blizu ll/2 uro, in Še le potem so „gospodje" ob 3. uri pop. prišli, dasi je bil pogreb določen na 2. uro. Jako milostno. Velika množica domačih in sosednih vaščanov je čakajoč na mrazu vztrajala, ker je resnično Žalovala za mladim, a zadnjim gospodarjem stare premožne hiše. Dijaki pa seveda niso mogli tako dolgo čakati, nego položili so krasen venec na oder, zapeli žalostinko tovarišu v slovo ter odšli — pred pogrebom, upravičeno ogorčeni, da se farška drznost tako
frivolno igra s pieteto dijakov, ki se niso, žalujoč za tovarišem, strašili dol-zega potovanja, dasi niso pri tem ničesar — zaslužili. »Gospodje" so morali pred pogrebom piti. Prali se bodo in izgovarjali, toda že naprej jim povemo, da klerikalnih shodov ob nedeljah nikoli ne zamude in tudi jour-fixov v vipavskem župnišču ne ! Sram jih tako nič ni! Zanimati utegne, da so bili dobili MaŠiči plemstvo od cesarja Ferdinanda, da so je pa že dobrih 10 let zatem izgubili in bežali z bosanske meje na Kranjsko, ker so bili zapleteni v zaroto Zrinski-Frankopansko. Naselili so se bili v Podragi na lepem posestvu, kjer se plemiška diploma hrani. Sedaj umrli Mirko Mašič bil je zadnji svojega rodu. Imel je samo enega brata, ki je že v otročjih letih umrl. OČe mu je umrl pred 9 leti, osamljena mati-udova pa še živi.
— SKopet ena. Piš* se nam: Vsakih 14 dni priobči »Slovenec« obrambo proti poročilu o »Gospodarski zadrugi« središke okolice, nriobčenem v »Slov. Narodu« od 9. decembra 1. 1. Če mački na rep stopiš, beči, ker jo boli, tako boli tudi dopisnika v »Slovencu« št. 297. 1. 1., ker je pri »zafurani« zadrugi svoj delež 12 kron izgubil. Z na bi ti se ta neduhovni gospod s svojim pojasnilom duhovnikom zopet pri kupiti hoče, mogoče pa tudi, da ga pamet tako zapušča, da je gluh in slep za vse, kar se okoli njega godi, ker — res je izgubil (plačal) kmet KoJarič vulgo S«mber na Grabah blizo 4000 kron in gosp. župnik 2000 kron. Konzumna zadruga najela je namreč prostore za trgovino pri Šulekovici in omislila notranjo opravo; ti prostori bili so več mesecev prazni, najemnino pa je plačala zadruga. Končno se je dobil trgovec, ki je šel na lim, prevzel prostore in začel trgovino, ko so mu vodje zadruge denarno pomoč obljubili. Denar se je najel in zgoraj omenjena poroka sta danes plačnika v konkurzno maso, vodje pa so se iz te zadrege po lisičje izmuzniti znali. Ali ni tako, »učeni« g. dopisnik? Ako imate tako slab spomin, potrudite se k sodišču v Ormož, tam bodete črno na belo našli, da je tako. Drugi dopisnik, gosp. kaplan Koželj, v »Slovencu« št. 6 t. 1. pa odgovarja le svojem prvoboritelju, jezeč se na »Štajerca« in »Siov. Nar.« Na ostala pobalinska zavijanja in podle napade ni vredno odgovora; dopisnika pa se naj tolažita, saj je že več konzumnih zadrug »zafuralo«.
— Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše: Neki brezvestneži so raztrosili vest, da je v naših goricah že vse vino razprodano. Opozarjamo g. gostilničarje in vinske trgovce, da se dobi še precej prav dobre dolenjske kapljice. Oglasite se pismeno ali ustmeno pri meni. Ivan MalnariČ, naduči-telj in vinogradnik.
j — Roparski napad. Krojaški pomočnik Ivan Stanovnik, stanujoč v Spodnji Šiški, je pil nedavno tega v Kopačevi gostilni v Metelkovih ulicah št. 4. K njemu se je pridružil brezposelni pleskarski pomočnik Jos. Černe in zahteval od njega, naj mu plača vrček piva. Stanovnik ni tega hotel storiti, ker še Černeta poznal ni, in je šel iz gostilne. Kmalu za njim je prišel Černe in mu zaklical, naj ga počaka, na kar je Stanovnik stekel, Černe pa je tekel za njim, ga ujel in mu dejal: »Daj vse, kar imaš vrednosti pri sebi, Če ne se ti bo slabo godilo«. Obenem je Černe vr-gel Stanovnika ob tla, ta pa se je vendar hitro pobral in je tekel do prvega stražnika. Policija je potem napadalca zasledovala in ga zvečer prijela. Černe je bil že večkrat zaradi tatvine in goljufije kaznovan.
— Ponesrečil je včeraj v Senožečah 77ietni župnik gosp. Nace O kom. Peljal se je k pogrebu nekega utonelega dečka v Sinadole. Med potjo se je »plašil konj, župnik
je padel iz voza in se tako težko poškodoval na glavi, da je brezave-sten obležal.
* Po 13 letih. Leta 1891. blagajnik praške kmetijske kreditne banke Feliks R e i s i n g e r poneveril banki 158.220 gld., ki mu jih je izročil sedaj že umrli prost dr. Wurfl. Reisinger je z denarjem izginil iz Prage. Kmalu na to se je ustrelil kontrolor banke V P a d i o r, ki je bil soudeležen na Reisinger j evih sleparijah. Istočasno z Reisinger jem je zginila iz Prage Žena nekega mesarja, bivša natakarica. Kakor se je sedaj izvedelo, odšel je Reisinger v Moskvo ter s pomočjo listin svojega umrlega brata začel trgovino s premogom. Kmalu si je pridobil ugled in spoštovanje v svojih trgovskih krogih. Vsled poneverjenja prizadete osebe pa so poizvedovale za njim toliko časa, da so ga res izvohale ter obvestile ruske oblasti, naj ne puste ptička več iz oči.
— Iz življenja kraljice Drage. Srbskem listu »Štampa« pripoveduje neka prijateljica umorjene kraljice Drage o njeni zaroki s kraljem Aleksandrom, ki je prinesla pozneje obema toliko gorja. To pripovedovanje je zanimivo posebno zato, ker zvemo, da je bil sedanji generalni adjutant kralja Petra, pol« kovnik Damjan Popović, razuu Draginega brata edini priča zaroke. Ko je namreč tedanjo vdovo Drago Mašin preganjal minister Genčić, skrila se je pri neki svoji teti, v svojem stanovanju pa je ostavila brata Nikodema Lunjevico naročivši mu, da ne sme nikomur povedati, kje ona biva. Nekega dne je prišel kralj Aleksander v spremstvu svojega adjutanta Damjana Popovića v Dra-gino stanovanje ter zaklical Niko-demu: Zlravo svak! Kje je Draga?« Ker je Nikodem odgovoril, da ne ve kje je njegova sestra, preiskala sta kralj in Popović celo hišo in Aleksander je gledal celo pod postelje in v omare, ali ni Draga kje skrita, likanje je bilo seveda zaman, na kar se je Aleksander zravnal pred Nikodemom rekoč: »Sedaj ti zapo-vem kot tvoj kralj, da mi poveš, kje je tvoja sestra!« Lunjevioa je salu-tiral ter odgovoril: »Na zapoved Veličanstvo, zbežala je k svoji teti.« Na kraljev ukaz je šel Nikodem s kraljevim vozom po svojo sestro. Ko se je Draga res vrnila s svojim bratom snubil jo je kralj po vseh obredih Draga se je dolgo upirala postati kraljica; končno pa je privolila, nakar je Popović izročil zaročencema prstane, ki ju je prinesel že seboj.
* Mesto misi — žabe. Lon-dončanke so se že naveličale miši ter se oprijele v zabavo in kras doma — žabic. Na Francoskem živi posebna vrsta zelenih žabic, ki niso mnogo večje kot desetica. Cena jim je 8 —20 mark. In LondonČanke so prve našle, da je žaba inteligentna stvarca. Seveda je treba velike potrpežljivosti, da se jih priuči kake spretnosti. Londonskim damam pa najbrže časa ne primankuje za tako poučevanje. Posebno dobro se priuče žabice skakati skozi obročke. Na mizi se nastavi do 8 obročkov, malo večjih kakor prstan, in baje je nebeška zabava gledati, kako skačejo žabice skozi vsak obroček posebej in potem zopet nazaj. Zato pa tudi dobe v izobilju žabjih delikates. kakor polž-kov, gosenic, črvov itd. Žabice spe v posebni hišici, v kateri je nekoliko vode, a hišica pa stoji na posebnem stojalu.
* Ameriška vseučilišča.
Vlada Zedinjenih držav je ravnokar izdala statistiko o svojih vseučiliščih v letu 1903 Harvardsko vseučilišča obiskuje 5468 dijakov, vseučilišče v Čikagu 4296, v Kolumbiji 5352; potem sledijo vseučilišča Michigan, Kalifornija, Minnesota, Jale itd. V Har-vardu je poučevalo 533 prefesorjev, v Kolumbiji 504, v Iadijani 147 itd
* Slepar kot urednik. Z
novim letom je pričel na Dunaju izhajati nov dnevnik pod imenom „Das Blatt fiir Allc". Lastnik, izdajatelj in urednik tega lista je bil neki Jakob Podpečan, doma iz Dobrišne vasi na Štajerskem. Ta časopis je bil r aden ponatis raznih člankov in ^ „ drugih dnevnikov in časnikov. 13. «, m. je izšla sedma in zadnja številka tega lista. Izdajatelj in glavni urednik je namreč pobegnil. Obenem se je sodišču ovadilo, da si je Podpečan vse kavcije, ki so jih razni raznaŠalci lista položili, prilastil in jo z dotičnim denarjem popihal. Predvčerajšnjim so se pred uredništvom imenovanega lista zbrali raznašalci in so odločno zahtevali, da se naj jim vrnejo vplačane kavcije. Policija pridno zasleduje sleparja. Podpečan je znan tudi v Ljubljani. Predno je odšel na Dunaj, je stanoval v Ljubljani v Gradišču. Ko je imel plačati ob mesecu stanovanje, je položil pred svojo gospodinjo bankovee za 20 K. Ko mu je hotela bankovec menjati, pograbil je Podpečan drobiž z bankovcem vred in pobegnil.
Pokvarjena mladina. Mala deklica je stala v mraku sredi ceste ter jokala in ihtela, da bi se kamen omehčal. Mimo je prišel star, dobrodušen gospod ter se vstavil pri deklici ter jo sočutno ogovoril: „Zakaj se jočeš, dete moje? Kaj se je zgodilo?" In deklica je v pretrganih besedah pripovedovala: »„Oh, moj Bog! Mama me je poslala, naj kupim za 10 vinarjev volne, in jaz sem zgubila denar." In zopet je pretresljivo zaplakala. Toda ne samo deklica, tudi dobrodušnega go spoda so polile gorke solze. „ Zakaj pa se Vi jokate? ga je vprašalo malo dekle začudeno. — „ Ja . . . jaz pa jo .. jočem, dete moje pri misli, da tako mala deklica kakor si ti hoče iz tako starega gospoda kakor sem jaz deset vinarjev s tako starim sleparstvom izvabiti." In gospod si je obrisal solze ter odšel. Pa tudi deklica se ni več jokala, temuč pokazala dobrodušnemu gospodu jezik ter si Šla v drugo ulico z jokom iskat bolj usmiljenih in — lahkovernih ljudi kot je bil stari gospod.
* 30 vinarjev za nagrobni govor. Ko je umrla znana markiza Pompadour, konkubina kralja Ludo-vika XV., moral je imeti neki kapucin pri sprejemu krste v cerkveno grobnico nagrobni govor. In zviti kapucinec si je znal pomagati, ne da bi razžalil kralja, niti se zameril ljudstvu, ki je sovražilo razuzdano kraljevo priležnico kot izvir vseh krutosti. Kapucinec je namreč začel govoriti: „ Sprejmem truplo zelo visoke in mogočne gospe markize Pompadour, kraljične dvorne dame. Bila je v šoli vseh čednosti, zakaj kraljica je bila izor dobrote, usmiljenja itd. in v tem smislu je proslavljal do konca svojega govora ubogo zanemarjeno kraljico Marijo Lesczinsko, ki jo je ravno Pompadour izpodrinila iz kraljevega srca. Kralj je izvedel za kanucinovo zvijačo ter mu dal izplačati za govor tudi samo 30 vinarjev.
* Majnovejfle novice« —
— Nesreča v gorah. V nedeljo sta odšla iz Ljubnega na Reichenstein profesor ondotne rudarske akademije dr. V. Na bi in dr. Lebzeltern iz Gradca. Ker se nista več vrnila se splošno sodi, da ju je odnesel snežni plaz. Vse dosedanje iskanje je bilo brezuspešno.
— Grozna eksplozija. Na vojaškem strelišču za topničarje v Te-liksdorfu se je razletela krogla ter ubila nadporočnika K. E m i n g e r j a iz pionirskega bataljona in topničarja Klingerja in Kum m er j a. Mnogo ostalih topničarjev je hudo ranjenih.
— Lekarniški asistenti so imeli dne 17. t. m, na Dunaju velik shod. Udeležila so se ga društva lekarnarjev skoraj iz vseh avstrijskih pokrajin. Razpravljalo se je o stališču napram novemu lekarniškemu zakonu.
— Samomor. Na Dunaju seje včeraj ustrelil dr. Pavel "VVinternitz, lastnik predilnice v Kraljevem dvoru na Češkem. Zapustil je 600.000 K dolgov.
— Sleparije pri hranilnem društvu. Pri hranilnem društvu „Zum guten Herzen" na Dunaju "je vodstvo že 6 let sleparilo. Sedaj se je razkrilo, da obstoji celo premoženje le na papirju, dočim je blagajna prazna.
— Hiša se je porušila v Wetzikonu v Švici ter podsula tri žene, ki so jih izvlekli mrtve.
— Anarhist. V Milanu je na ulici prebodel mizar Manfredi poročnika Silvellya. Morilec je pri tem kričal : „Živela anarhija! Smrt zajedalcem!"
Loterijske srečke.
Brno, 20 junuarja. 89, 8, 28, 86, 73.
Dunaj, 16. januarja. Trat, 9. januarja, aradeo, 16 januarja. Praga, 13. januarja. Unc 9. januarja.
90 67, 14. 26. 39. 75 66, 74, 12, 16. 76, 58, 89, 7, 80. 90, 40, 12, 26. 55. 21, 27,  7, 40, 61.
Največje naj&tarejo parobrodno društvo na
svetu.
Njega parobrodje obsega
Č 280
- velikanskih parni Kov.
(Ameriko msšmm
v^*^direktna.najh i! rej Sa prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v NoviY6rk ali pa vHalifax.
BrezpfaCna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni za&topniH«
Hamburg Amerika Linie
Fr.Seunig v LJubljani
L   -Punafeka-ceslaštv31 poleg-velike milnice ali sranae.j
,Skrat'
Jedini slovenski humoristično -satirični tednik, ki prinaša izključno (6)    originalne slike! Izhaja v Trstu vsako soboto. Naročniua za vse leto 6 K, za V2 leta 3 K. — Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink.
Zahtevajte brezplačno številke na ogled!
Zon lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št 10. ffcSST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. "$£Q
Slovenol In Slovenka I Ne zabite družbo sv. Olrlla Ir. Metoda I
i
Zahtevajte
T svoj prid vselej
pristno Kathreincrjevo
Kneippovo sladno kave
samo v ravojih z varstveno znamko župnika Kueippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh  manj   vrednih posuemkov.
KAROL REBEK
od o. kr. vlade potrjeni zastopnik
proge 1626-31
,Rdeča zvezda*
Ljubljana, Kolodvorske ulice4l
od južnega kolodvora druga hiša na desno.
Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnikih te linije. Potniki bodo edino pri meni brezplačno  zdravniško pre-—       1 == iskani.---■=
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem dobi se v moji pisarni: Kolodvorske ulioe št. 41.
Karol Rebek.
Stanje hranilnih vlog:       '        Rezervni zaklad: 18 milijonov kron.    nad 550.000 kron.
na Mestnem trp zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopolu-dne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštne hranilnica.
Posoja te na zemljišča po 4"/«0/« na leto. Z obrestmi vred pa placa vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obreati in to odplačilo ravno 5°/0 iiposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (80-12)
Posoja se tudi na menioe in na vrednostne papirje, in sicer po 41/,°/0 do 5°/0.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne v Ljubljani.