Our Writ* U. Advertising REASONABLE NARODA ★ • • • • List slovenskih delavcev v Ameriki, qtathje orauuuAio. dft pnvočmo obwi ivotel* no. 8 tern nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako šo niste naročnik, poiljite en dolar ta dvomesečno potkuinjo. ELEPHONE: GHtlsea 5-1242 ti*. IMS al the PmI Offlet aft Hme Y«i N. f. Act *f •f March Seri. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YOEK lo. 170. — Stev. 170. NEW YORK, MONDAY, JULY 24, 1939—PO NEDELJEK, 24. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVil. EHI IN NEMCI SE NE MOREJO SPRIJAZNITI SPLOŠNA VSTAJA NA ČEŠKEM BI POMENILA SAMOMOR I Predsednik Hacha pravi, da bodo Cehi v vojni »tali na strani Nemčije« — To naziranje je nasprotno javnemu mnenju. "Senat je za vse odgovoren!—"Roosevelt PRAGA, Češka, 23. julija. — V razgovoru s poročevalcem lista "Sudost Echo" je češki predsednik Emil Hacha rekel, da bi Cehi za slučaj kake vojne pod gotovimi okoliščinami stali zvesto na strani Nem rije. Ta izjava pa je v popolnem nasprotju z mnenjem češkega naroda. Hacha je to izjavo podal najbrže zato, ker je nemška vlada nedavno ostro posvarila Cehe, da bo vsake nemire v vojni brezobzirno zatrla. Sedaj tudi polagoma prihajajo na dan podrob nosti o razgovoru nemškega policijskega načelnika Heinricha Himmlerja s češkim notranjim ministrom dr. Františekom Ježekom. Himmler je rekel, da življenje 1000 ali 100,000 Ceh o v za Nemčijo ni nikake važnosti, če je treba vzdrževati mir in red. ZAENKRAT NI UPANJA, DA BI SE RAZMERE IZBOLJŠALE HYDE PARK, N. Y„ 23. julija. — V soboto so bili pri predsedniku Rooseveltu časniški poročevalci, katerim je rekel, da prihajajo iz vseh evrop skih mest poročila o pripravah za "nekaj", kar se bo zgodilo v bližnji bodočnost. Na kaj se pripravljajo. nihče prav zagotovo ne ve, toda po njegovem mnenju vojne zaenkrat še ni pričakovati. Ameriški trgowki krogi bo uo zelo prizadeti, ker ill kongres v -svojem sedanjem zasedali ju ničesar ukrenil glede nevtraluostne postave. Za vse to se je treba zahvaliti senatorjem, ki računajo z možnost* jo, da v Evropi ne bo vojne. Ai „., , . . .. . | Nedavno je bil v Beli hiši Ako je v tem poročilo kaj resnice, ali ne, je go- ueki zllalli ameriški podjetnik, tovu, da Cehi mislijo, da bodo Nemci ž njimi v re- 'ki je rekel predsedniku: — Še snici kar najkrutejše postopali. Ker pa Cehi nima 'IAedavUo Je vse kazalo, ^ se jo nikake obrambe, ne morejo misliti na splošne 1 vstajo, kajti vsak tak poskus bi pomenil samomor je pa .kongres preprečil, ker je celega češkega naroda. Toda Cehi se bodo poslu- držal roke križem, namesto da zevali sabotaže, kar je tudi Nemcem dobro znano. ^krculi v iftr* Češka vlada narodu neprestano svetuje vso pre-| Časnikarjem je Roosevelt vidnost in potrpežljivost. Predsednik Hacha med poveal, kdo je bil ta podjetnik, češkim narodom ne vživa posebno velikega ugle- lJa J*1* Je profil, naj ne oibjavi- da in Cehi. ki so politično dobro izobraženi, vsako * i i .1 . , I lrgovski svet ne ve, kakšno izjavo svojega predsednika po svoje razlagajo. 'nevtralnostim postavo bo kon- Na več krajih Češke in Moravske in celo na Slo- gr«es prihodnje leto uveljavil. vaškem je mogoče videti velike nemške vojaške | Visi poskusi uveljaviti v se priprave. Nemško vojaško poveljstvo je zaseglo Panjem kongresu nevtralnost- vse tovorne avtomobile Batove tovarne za čevlje v 'l*****™ «o «e v torek izja ------— - - - - - - lovili. Ker »o gotove senatne KONEC STAVKE PRI G. M. C. POGAJANJA MED ANGLIJO IN JAPONSKO Sedem tisoč mehanikov,' ki so sedemnajst dni I--------------------------—I --- stavkali, se bo vrnilo! * Japonski Na VOJAŠKI MANEVRI NA TIROLSKEM na delo. ANGLIJA SE NE POGAJA Z NEMČIJO Angleška vlada zaniku-je vsako pomirjevalno pogajanje z Nemčijo. , . . Vprašanje Gdamka bo ™ mirno rešeno. K. J. Thomas, predsednik t j iy i wTvr~ 4 ~ 0., . .. Tinted Automobile Workers Angdja, J3. juti-;of Ameri je ^ ^ ja — Angleška vlada je zam-',, ^-ol-or kala vsa poročila, da vodi ka-'u',?, ; . , . ,, ' Kuuiisenu, predsedniku Gene .DETROIT, Mich., jul.-Zastopuiki 7UUU stavkujočib meliamkov pri General Motors Corporation so <>btožiii tla nes družbo "nepoštenega ravnanja," poleg tega pa izjavili, da »o pripravljem potllpi-sati 44 pošteno pogodboo'* Stavka traja že sedemnajst dni, in nje posledice je občutiti tudi po razmii drugih tovarnah. Istotačatsno se je izvedelo, da nameravajo delavci General Motors Corporation v Saginaw, Pontiao in Flint zastav- popustila. — Pogajate« 1 ji so se sporazumeli za splošna načela za poravnavo spora. južnem Tirolskem bodo skupni italijanski in nemški manevri. — Italijani se boje francoskega vpada. Zlinu in jih je poslalo v Moravsko Ostrovo. Iz Zi line naglo grade velike ceste proti poljski meji; cesto proti jugu do Bratislave pa so razširili. Civilno prebivalstvo v Plznu se je pričelo vež-bati v porabi plinskih rpask in letališče v bližini mesta je bilo zelo povečano. Vsak povprečni Ceh je prepričan, da bo prišla vojna in upa, da bo Cehoslovaška po vojni zopet dobila svojo svobodo in neodvisnost. Tuji konzuli so v velikih skrbeh, ker vlada v Berlinu zadržuje dovoljenja za poslovanje, dasi so vložili prošnje že 20. junija. Do sedaj imata dovoljenje za poslovanje samo madžarski in slovaški konzul. Zadnje tedne je predsednik Hacha sprejel več tujih konzulov, ki so nastanjeni v Pragi. Pri tem pa je prelomil diplomatski običaj, da je najprej »prejel nemškega in italijanskega konzula, pre-dno je sprejel dekana konzulov, ameriškega konzula Irvinga N. Linnella. PRAGA, Češka. 23. julija. — Uradna stranka narodnega edinstva je sklenila, da bo preiskala premoženje političnih in gospodarskih voditeljev na Češkem in Moravskem. Ako bo komu dokazano, da si je krivično pridobil premoženje, bd izključen iz stranke in njegovo premoženje bo pripadlo dobrodelnemu skladu stranke. Postavljen bo odbor petih mož, ki bodo preiskovali pridobitev premoženja od oktobra 1918, ko je bila vstanovljena čehoslovaško republika, pa do julija 1939. Tej preiskavi bodo podvrženi v»t člani izvrfcvalnega odbora stranke narodnega e-dinstva, prejšnji poslanci in senatorji, vsi državni uradniki od leta 1918, voditelji prejšnjih političnih strank, bivši ministri in industrijalci. skupine odgodile vse te odredbe do meseca januarja, nima dežela nobenega nevtralnest-liega problema. Zaenkrat nam ne kaže drugega kot upati, da se ne tK> pojavila nobena druga mednarodna kriza. — Toda, — je nadaljeval,— treba *bi bilo že k*aj hujšega kot -so krize, ki se od časa do č&-» pojavljajo v Evropi, — da bi sklical kongres k posebnemu zasedanju. Zaenkrat pade vsa odgovornost na senat. — Konferenca s senatorji v Beti hiši je -bila kratka toda senatorji so imeli pozneje silno dosti povedati. — V gotovem ozira, — je nadaljeval predsednik, — so senatorji stični tistemu kongresniku, ki je poldrugo uro govoril s predsednikom Hoovrom, potem je pa časnikarjem deset minut pripovedoval, kaj mu je povedal. Naposled je rekel predsednik, da bo za letos najbrž opu stil svoje nameravano potovanje v Alasko. Nekaj dni bo ribaril ob vzhodni obali, nato se bo ogajanja, četudi nimajo uradnega značaja. Včeraj je nek zastopnik nemškega vnanjega urada z vso gotovostjo zatrdil, da spora zaradi Gdanska ne bo vodil v vojno in da 'bo Anglija pritiskala na Poljsko, da dovoli, da je Gdansk združen z Nemčijo. V načrtu za splošno poravnavo evropskih sporov je baje tudi angleško posojilo Nemčiji v znesku $4,680,000,000 ral Motors. Knudsen je namreč nedavno rekel: — Delavci General Motors tovarn su žrtev spora, ki se je pojavil v organizaciji. Delavskim voditeljem je dobrobit delavcev pretsneto malo mar. (jre jim le za -svojo lastno moč in aa lastni vpliv. Stavka, ki * je bila po mnenju nekaterih uspešna, je povzročila korporaciji iprecej-eejšnjo škodo ker je zaostalo delo pri kanali letnika. TOKIU, Japonska, 23. juli-ja- — Anglija in Japonska ste dosegli popolni sporazum glede splošnih načel za poravnavo apora zaradi japonskega vojaškega in političnega po stopanja na Kitajskem. Vnanji minister llačiro Ari-ta in angleški poslanik sir Robert Craigie sta imela 50 mi nut trajajoči razgovor, nakur je tiilo sestavljeno uradno poročilo, ki pa ne bo objavljeno pred poiKleljkom. Kot pravi neko poročilo, je Anglija v tem sporazumu p ri-....... . j znala, da ima japonska arnia- VViIUamu S. (ia .pravico odločevati, na kak način je mogoče na Kitajskem vzdrževati mir in red. V res niči je s tem Anglija priznala, da je na Kitajskem vojno stanje, četudi ni bila vojna uapo-vedana. Angleški poslanik je tudi pristal, da l*> Anglija v bloka svoj ^ angleških koncesij v Tien-cinu ostala nevtralna in 1h> zatrla v koncesijah vsako proti-jajHUi-ko agitacijo. KOCil ESTER, N. H., 22. julija. — Neki CIO organizator JaijHmski kabinet je že potr-prihodnjega sporazum, toda angleški poslanik iz Londona še ni pre jel ni kak i h navodil. LONDON, Anglija, '23. juti- tu. Ko je dospel v poleg tega bi bile kolonije na-!pristanišče italijanskih parni'%. novo razdeljene, nakar bi pri-14'Bex", so si reporterji začu šlo do tsplošne razorožitve me i deui ineli oči. Bara še ni bila narodi. odprta; mogoče so pa to po- slediee prejšnjega večera! Na krovu iso namreč opazili raznobarvne kokoši in drago perutnino, posebno sta ju pa sJbc-dla v oči dva purana: prvi vi šnjeve, dragi rmene barve Skrivnost jim je pojasnil prol* Allesandro Gliigi, predsednik univerze v Bolotgne na La je uanes obtožil dva uradniki ja. — Uradni krogi zatrjuje-Ameriške delavske federacije, j0, tla Anglija lie more dati da sta j?a pretepla. Napadla velikih koncesij Japonski v posta ga pri nekem WPA projek- gajanjih za poravnavo suora v Tiencinu. Ministrski predsednik Ne. v i lie Chamberlain bo v ponedeljek v >(H>slanski zbornici naznanil. na kaki podlagi se bo newyorškc Anglija |>ognjala z Ja|M>nsko. VIŠNJEVI IN RMEffl PURAN] ŽENEVA, Švica, 23. julija. — Veliki italijanski manevri, ki se bodo pričeli prihodnji mesec in so se imeli vršiti po planotah ob reki Po, se bodo večinoma vršili v .bolcan>kL provinci in bodo v njih udeležene tudi nemške čete. To je najbrže tudi poglavit ni vzrok, da je italijanska vlada iz južnega Tirolskega iz gnala vse tujce. V Bolcanu in Trent u je že 25,000 italijanskih vojakov, 5. avgusta pa jfli !bo prišlo še 60,000. Italijanski generalni slab se boji, da bo francoska armada vpadla v Piedmont, ki je naj-* bogateljša poljedeljska provinca, njeno glavno mesto Turin pa je največje italijansko industrijsko središče. V mestu so največje municijske tovarne ter tovarne za aeroplane in avtomobile, kemikalije, čevlje Id., kar je vse velike va žuubsti v času vojne. Kdor le površno pogleda zemljevid tega kraja, bo na prvi }>ogled razumel, zakaj je Italija v tako velikih skrbeli zaradi Piedmonta. Iz Francije prihajajo štiri ceste čez Alp* v Turin. Francija sicer ne namerava napasti Italije, toda, če bi Italija skupno z Nemčijo pričela kako ofenzivo proti Egiptu in Sueškemu kanalu, proti Turčiji in Dardanelam, proti Ro munski ali Poljski, tedaj bi Francija prav gotovo vpadla v Piedmont. j S temi manevri boste Italija in Nemčija odgovorili na )sk iwiigleiskifh vojaških ae-roplanov v Parizu ob priliki obhajanja Bastilnega dne. MESO BO CENEJE rifov urad v Duchess okrarju ter dostavil, da je večkrat glasoval za tega ali onega republikanskega kandidata. POMAGAT SI JE ZNAL •WYANET, 111., 22. julija. — Naročniki tednika "Wya-net Recorda", ki izhaja na štirih straneh, so danes precej debelo gledali.Tri strani so bile potiskane, četrta je bila prazna. Pravzaprav ne prazna. V spodnjem desnem kotu je bilo natiskano z malimi črkami: — "Se ni treba nič smejati! Do vraga dosti dela sem imel, da sem napolnil tri strani. Urednik." Z IMENI NA DAN! WASHINGTON, D. C., 23. julija. — Republikanski kon-gresnik Fish iz New Yorka je danes pozval predsednika F. D. Roosevelta, naj pove, za katere reiptfblikance je kdaj gla soval. Nedavno je rekel Roose-;j;^ Se"niu~j-velt, da je treba "izcnstiti ' »e-|pot;rečUo ^ dolgoletllih po skusih proiizvesti raznobarvno perutnino ter razne drage ek senčila rje, o katerih sam (n.j ve, v katero vrsto bi jih prisodil. S svojimi žrvahni je namenjen v Cleveland, O., na razstavo, ki -so jo prirediti ko-košjerejci s celega sveta. Potniki, ki so dospeli z "Rex-om", so izjaviti, da so imeti izredno krasno vožnjo. WASHINGTON, D. C\ 21. julija. — Poijedeljski depai*-meut naznanja, da bo jeseni in pozimi meso znatno ceneje. Posebno svinjini se bo ceiui precej znižala. Naročite *e na "Glas Naroda," najstarejši slovenski duiTidk ▼ Ameriki. PROCES PROTI FILIPINSKE MU VSTAŠU MANILA, Filipini, 21. julija. — Danes se je začel tukaj proces proti Beuignu Ramosu, u-stanovitelju sakdalistične stran ke. Državno pravdništvo ima[ baje dokaze, da je nameraval Ramos zažgati Manilo in se po-' lastiti Tseh tukajšnjih Amert-kancev. Leta 1935 je zasnoval tudi vstajo v kateri je bilo u-smrčenih šesetdeset oi$eb. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITI PSI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21< NBW 15 KAZUČN1H iUGLDNIC V BAKVAH, PUDirATUAJO-čih naiyiejb umm1v08t1 pira CXNA 50c _ "OLXB NAROD A" mm New Tori Monday, July 24, j SLOVENE (YUGOSLAV) DAIL1 ...... GLAS NARODA" ANT of above oCfloara: KKW YOBft, N. X. 46th Year AMI dh inti Dai nov t 8UNDATB AND fieUBAlS m >ri—wt >• M affetrt •••••••• f^OC i^a •••••••••• tate ,mnnM hji It New York m c«to 1st Zt pol tKa ............ Z« IniTrrnttf m «tio lat • . . f7 00 .... |8.M 0 .. |7.i» M BI tnrir 9««- . lUBOBA11 KRAJA VSAKI DAM IZVZEMAl NI PRAZNIKOV Diu m liUI NAJMOA", HA NEW lOH, N. 1. SARADZOGLU O T URŠKI POLITIKI Pred odhodom na dopust, ki tio trajal do 11. septembra je velika turška narodna skupščina rr Ankari poslušala £'/vor zunanjega ministra Saradzogla o mednarodnih odnosih ff«rS j4 ld o njem zunanji politiki. Barad-aoglu je najprvo obraaloiil nafte la Wadne znnanj« ,politike, ki so: mir v državi in na «vetu. 4 4 M i smo bili pristaši miru včeraj in smo tudi dane«, ter hočemo biti pristaši miru tudi v bodeče. Ako pa bi nekega dne hoteli prodati mir za drago ceno, po dražji ceni kultur je vojna, potem borno pokazali, da znamo voditi vojno 'm zmagovati. "Turčija je dolgo vneto let delala v miru in šla po poti nevtralnosti, ker je obstojala Zveza narodov. Velike ideološke l-arprave so vodiki akademiki. Vse je kazalo, da bo vojna lahko omejena. (Medtem je Zveza narodov izgubila svojo veljavo. Prednja in vzhodna Evropa ista prešK skozi resne krize, ki v vzhodni Evropi vedno trajajo. Tedaj smo sklenili opustiti politiko nevtralnosti posebno zaradi tega, da bi še naprej hodili po poti (proti miru in da z naše strani okrepimo fronto n.iru. Tedaj «mo izdali znano angleško-tursko izjavo. Toda na$A politika r državi miru v svetu ostane nespremenjena, ker *mo pristopili k ftonti miru zaradi tega, da bi mir utrdili. "Turčija je vf^oredno z Anglijo prišla tudi v stik s Franeijo Po rešitvi vprašanja sandzaka Aleksandrete med Torto jo in Francijo ni odprto neseno v^praSanje več, ker smo podpisali * Francijo izjavo, slično oni, ki smo jo podpisali t Sklenitev končnega sporazuma o vzajemni pomoči jf» postavljena na iste temelje." Nato ac je Saradaoglu dotaknil zgodovinskega prijateljstva in vzajemnega (prijateljstva in spoštovanja, ki veže tur-/Ski, angleSki in francoski narod. "Vsi trije narodi so se znašli ramo ob rami in na enak način odgovorili na zadnje dogodke. Sedaj vodimo razgovore o podrobnostih glede sklenitve končnega sporazuma za daljšo detoo med Turčijo, Anglijo in Francijo ter da se dela tudi na »porazumu o angleško-turškem sodelovanju v vtseih obli« tek." >Jato je prešel zunanji minister ftaradzogla na obrazložitev ortnOwv med TnrWjo in Rusijo ter dejal: "Kaše prijateljstvo « Sovjetsko Rusijo je prav tako Tuiarčno, kakor jprve diri. Preti vsakim mednarodnim vpra-šil njem sta bili obe državi druga ob drugi." O balkanskem sporazumu je rekel Saradzoglo: "Balkanski sporazum bo napravil iste i*!uge in z isto silo kakor (poprej« ea stvar miru na Balkanu, ker so to dokazali naše zadnje *ve»e z državami, ki ao članice tega bloka." Saradzoglu je d*jal, da pri svojih odločitvah Turčija ni imela drugega cilja kakor okrepiti mir. 44 Od ločil i smo *e, da krepko delamo na utrditvi miru, da ohranimo normalne odnose vsemi državami, pa tudi z Venrfijo in Italijo. Želimo, da bodo naše vezi, najsi bo to na gtm.po<%irskem ali kulturnem »polju tako prijateljske, kakor so bile v pretekle**!. Da bi se te prijateljske vezi ohranile, mora biti seveda odločitev in željo na obeh straneh. Italija vzdržuje svoje zveze z nami kakftr (poprej. V'Nemčiji je prve :tni pokazalo- kakor omahovanje, ki pa je pozneje izginilo. Danes z-izjemo onega velikega vprašanja ni ničesar, kar nas br ločilo in upamo, da bo v skorajšnjo bodočnosti tudi to vprašanje prapvRrib refieno." Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v atari kraj; KADAR hočete poslati denar V atari (raj; ae zaupno obrnite mi nac, in poatreže-It3 b6*tfe tbčho in poitetio. Dolgoletna akušanrja Vam to jamči. l*iilta po Irapli&ii B&Todfli In pffjmifli st SLOVEJUC PUBLISHING CO mBOFMIflKI ODDELEK "fcLASA NARODA": Popis sadnega drevja in vinogradQv. V letošnji pomJadi so bili posestniki v območju reške pokrajine pozvani po občinskih uradih, da javijo tem število vsqgia sadnega «lrevja: jabolk, hnušk, češenj, čoSpelj, še posebej pa, koliko imajo trt, bodici v vinogradih, vrtovih ali od gospodinjskih poslopjih. Trdijo, da se je ta popita vršil kot predpriprava davka na sadno drevje. Nekateri kraji v reški pokrajini bodo z novim davkom zelo prizadeti, to je tisti, ki imajo veliko sadnega dre-jlijo trte, fige, marelice in je ,po takozvani Kostavščini go-'lijo t nt o, fige, marelice in breskve, hruške in češnje. Kraji sicer ni&o rodovitni, saj se tu razprostira izrazit Kras, vendar sadje dofbro uspeva in je glavni pridelek kmeta v teh krajih. Zlaisti mnogo sadja je v .severnem delu re^ke pokrajine od Trnovega dalje ob desnem in levem bregu reke. Ker je bilo pridelovanje sli-vovke s posebnimi odredbami kmetu popolnoma onemogočeno. jabolk/a pa so zgubila svoja T)iviša tržišča, je kmet po večini gojenje sadnega drevja zanemaril. Zdaj pa naj od njega platoje Še poseben davek. Posledica uvedbe davka bo, da bodo začeli gospodarji izkopavati drevje, zlanti ono, ki je že -tarejše. Premogovna ležišča v okolici II. Bistrice. Pred nadavnim so skušali italijanski podjetniki v Kosezah pni Ilirski Bistrici dobiti žile premoga. (Vhsežne predpriprave so dale sklepati, da to pot iskanje ne bo brez uspeha. Ker so ugotovili, da so pla-sti premoga le drugovrstne kakovosti, so že računali s tem, da bi bilo treba izkopani premog predelati v posebni tovarni in ga šele predelanega dajati v promet. Vendar za enkrat, višaj kot izgleda, tndi ta .način pridobivanja dobrega premoga ne bi bil rentabilen. Teren so v ta namen začeli sondirati tudi izven Kosez na travnikih okoli Jablaniee. Rezultat teea son<1 ranja ira še niso podali javnosti. Iz Orleka. V prepad je padel 01 -lotili Matej Stojkovič, bivši vaški načelnik. Domnevajo, da se .je nesreča agodila ponoči, ko je Stojkovič odšel domov ter pri tem radi teme strmoglavil v prepad. . Iz Pliskovica. Pober-nela krava je nabodla j Francko Sirčevo z rogovi v trebuh. Za rail i težkih notranjih w*?koe je pokazalo veliko 0>omfairjkanje kmečkih delavcev. V«zrok je zlasti v tem, ker je večina niladeničev v vojaški službi, iali pa na vojaških vajah in so bili ]e redki oproščeni te sLulžbe, da .so se lahko vrnili domov. Mnogo ]>a jih služi predaleč, da bi se samo radi sezone mogli vrniti domov. Poleg tega }>a je še druga težka stran tega vprašanja. Kmečko delo je .namreč zelo .slabo plačano, delo pa je zelo naporno. Za delo. na primer košnjo, dobi moški delavec dnevno poleg brane 10 do 12 lir. Delati pa mora najmanj od 4. ure zjutraj, s kratkim počitkom o-poldne, do 9. ure zvečer. Na drugi .strani pa je danes tudi za kmete same, ki so prisiljeni najeti delovne moči. izredno težko, ker ne vedo, kako bi prišli do denarja in pomeni za njih izdatek desetih lir dnevno mnogo. - Vidimo torej, kako se je to vprašanje zaostrilo že na obe strani in so tako delodajalci, kot tudi delojemalci v izrekl.no težki situaciji. Diamantna poroka v Kanalu. Le redko čujemo, da bi bila kdaj diamantna poroka na Primorokem, kakor je bila pred nekaj dnevi v Kanalu. Res je- da jc naše ljudstvo zdravo in da so ninogi, ki dosežejo zelo vioske starosti, toda diamantnih porok je malo. V krogu .svojih domačih sta Stefan in Anna Vidič iz Kanala praznovala dne 26. junija visok jubilej svojega skupnega življenja, namreč 60-letnico poroke ali kakor je drugače imenujemo — diamantno poroko. Ajba sta bila rojena v Kanalu, kjer že vsa leta bivata še vedno čila in wlrava. Vse svoje sile .sta črpala iz skromne zemlje s trdim delom in sta tako vzgojila osem isinov, od ka- terih so bili aitirje v svetovni vojni. Kljub visoki starosti (82 let ima jubilant in juibi-lantka 81), še vedno opravlja-ta razna dela na svojem posestvu. Pretresljiva smrt kmeta. Težka nesreča se je zgodila v Lonjerju. .">0-!et:.i Viktor Maruši«"- je navadno ob nedeljah kat-jio prihajal domov, ker se u'c tu pa tam zadržal pri kozarcu vina. Ko se je Maruši«' 2ti. junija vračal vesel proti svojemu domu, se je zaradi teme * podtakni I in padel pod zid na njivo, kjer je vsejan grah. Xa nesrečo je padei na palico, n a katero se je nabodel. Zaradi velike rane je padel v nezavest in ker ni bilo nikogar, da bi mu pomagal, je v tem času izgubil zelo veliko krvi. Ko so ga zjutraj našli, je bil že mrtev. S težko prizadeto thnjžino sočustvuje vsa vas. Tražaško staro mesto I m. di rajo že 5 let. !)«»ia ne napreduje jo v skladu s prvotnimi načrti, (po katerih bi bila morala biti iinalone že dovršena. V starem mestu je bilo pred 5 leti skupaj .">(;2 hi« na M lia površine. V njih je prebivalo približno lti.BITE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko* Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! "Glas Naroda" 216 West 18th Strwt New York, N. f. (Laklco pošljite vsoto v poStnih znnmknli im. 2 oziroma jm» 3 rente) Peter • • Zgaga Na Ravneh pri Ksnalu so gozdarji misli truplo .'tt let-neora Štefana Sala«lina Ur^a-ra, ki so j^a «l«>iita )M>^resali že s (lni- >«' j<- odpravil po drva. Pri -~tal«> slabo, na U^iem je umrl. Vzroki njegove smrti d«»lej še niso bili objavljeni. P.»kopali -o ira v Kanalu. 8koro vsak teden eitam \ ^ starokrajskem časopisju, dt • so odkrili v tej ali oni sloven-j ski vat>i spomenik [>okojuemi kralju Aleksandru. Ne vem, po ceni je mramoi v starem kraju in po ceni ji1 bron, vem le toliko, da ga j* treba kupiti. Kipar, ki izklešt spomenik, mora pa tudi n?kaj zaslužiti oziroma že vsaj moral bi, če se ni že naučil stra dati za. na roti. Kratkomalo, ^jHmienik sta- : ne denar. Najbolj skromni so po pet«ieset tiso«"- dinarjev. 1>«*-aet ape meni kov je že pol milijona dinarjev. i Ali bi se ne dalo tega denarja porabiti v kakšno koristno svrho, «la bi bil spomin pokojnega kralja lepše poeaš«*-en da Ibi imeli najsiromašnejši sloji naroda od tega kaj «lobie-ka.' r^p Tistim, ki me vabijo v Ri«l»«--wood, Downtown in «lrugaiii, povem, da se j»o mnenju zdravnikov preeej ea>a ne bomo videli. NAZNANILO! Preti kratkim je dospel i7. Jugoslavije g. Arthur Uenež, takozvani "kralj'' naše fine domaee paprike. Poleg papri-ke namerava uvažati tudi druge pridelke iz naše tlomovine Jugoslavije. Mwl temi so šun ke, salame itd. Da bo rojakom po Ameriki in Cauadi lažje v tem oairu postregel, -i je j»- u-redil sivoj stalni ura«! tu v našem mestu | m h 1 naslovom: Arthur Deneš, Fifth Avenue, New York, X. V., na kateri naslov se blagovolite obrniti z-i . , * . g. . ouie oornui z-1 rane po telefonu iz (tonee 111 s , . . . . , .. . , - orezplaeni <*enik, it« . Ako ka- liriM'L-tii'iiii iiiTri '/vnnfii' 1 » "" pritrkavanjem zvonov. Požar. V Klavžah pri Poo-ftestnikn nnieil kar ^totov sena. V celoti so š*kodo oeenili na kakšnih r>(),(X)() lir.. teri rojak želi postati njegov zastopnik v svojem okraju, se naproša, «la piše po toza«levna navodila. Pišete lahko v slo venskem ali angleškem jeziku. Kadar obiščete »vetovno razstavo v New Yorku, oglej te si njegove lastne prhlelke, ki se nahajajo v iMJs^bnem od delku v Jugoslovanskem pavi lijoiiu. Vse tocsadevne ustmene informaeije Vam bo radevolje dal znani rojak Anthony Svet, kateri je se«laj tam zaposlen kot informacijski uradnik. Prrporoea se Vam Vas rojak Arthur Deneš. NEPRILIKE PRI DVIGANJU AMERIŠKE PODMORNICE -«r «. . Maw Tffkf t« T« Prednji konec ameriške podmornice "Sqoaliis", v kateri je utonilo 26 mornarjev, se je pri dviganju blizu PoYtfWKmtha, K. H., prikazal 18 čevljev iz vode, ko so se pretrga le verige in je podmornica zo pet zdrknila na dtio. Sedaj na-daljujejo z rešilnimi deli, da spcavijo podmornico na površino. » l Nedavno me je obi>kal moj nečak ki si pri aeroplaiiih služi kruh na najbolj južnem koneu Združenih držav, \ Brownsville, Tex. Mestece ima kakšnih dvajset tiso«"- prebivalcev in me«l njimi je tri četrtine Mehikancev. Spanš«1ino že za silo lomi, .španske običaje pa prav dobro pozna — saj je treba samo čez mošt preko Rio (irainle, pa si v Mehiki. Za 'pokušajo mi je >i»ritie^l nekaj mehiških cigaret, pa 11*.-kaj prida. Iz nekih želiš«-skuhano mehiško žganje skoraj ni užitno. Mehikanci ga baje pijejo s soljo, češ, «la sol zamori neprijeten okus. — To«la mehiška kava je ne-kaj 'posobneg!!, — se je navduševal nečak. — Xekaj posebnega, ti rečem. — Kakšna je! — sem hotel vedeti. — Čakaj, ti jo bom opisa! tako kot jo opisujejo Mehikanci. Kava mora biti sladka, kakor je sladka šestnajst let na deklica prvi dan, ko se seznaniš ž njo. In vroča mora biti kakor je vroča dcklica sedmi dan, ko hodiš ž njo. In črna mora biti kot je klet vina ma tere ko zve, «ki se z njeno hčerjo pajdašiš. Mož in žena sta sedela na porču in se |»ogovarjala. To se pravi, ona je govorila, on je pa le sem i 11 tja črlinil kakšno In-sedii-o. Ona je bila lnpa in v najlepših letih, on pa — no, -pa saj veste, kakšni so moški, ki imajo lope žene. — Kai- sram me je takegn moža kot si ti — je godia. _ — Da le moreš hoditi v tako [ponoseni obldki. iz čevlja ti bo (kanalu ,palec pogledal. In kakšno kruuato Imaš, kakšno srajco! V vsem mestu ni uiti enega moškega, ki bi bil slabše oblečen kot si ti. — Vem, — jfe zastokal ino-žiček. — O, to že zdavnaj veni. — '^a ne moreš pomagati? — Ne, ne morem pomagat i. —i Zakaj ne moreš »pomaga -ti f — Zato, ker si ti najlepše oblečena ženska v mesta. t "GLAS NARODA'9* - f ■ rti New ToiK Monday, July 24, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY NA MIRNO GORO Blržamo se Beli Krajini. Po-Ikiajiaa je enolična, <*koro dol-|gora.sna: »umi gozdovi, in pašni k'ij. fee nekoliko časa za-| gledamo na desni strani Lju-ben.-ki hribček s cerkvico >v. Vida; kraj je znan po dobrih in zgodnjih češnjah. Vlak se ustavi, fršna sela, »adnja postaja Dolenjske na ipofci proti Beli Krajini. Po kratkem presledku nadaljuje* rno pot. Na desni strani zagledamo kmalu Dolenje laze. ko-čevsko vas ^ cerkvico. Večji del pa nas obkrožnjejo zo|iet temni gosdovi. Ko zavije vlak v kratek pre lor * * Poučeni k" \ -mo se poslovili od l)olenj»ke kajti na druiri strani na- po-zdravi že lx'lok»-anj>ka zemlja. Vlak preeej močno sopilia. ker leži prva |H»>taja Rožni dol v go rak em pre<1ela (lorjan-eev. K« žtimloI>U pokrajina zato še ne nudi pravega lira belokranjske zemlje. Vas s cerkvico leži na »lesni strani jnmI postajo v dolnji in }xmIIožtu rožnodoUki dolini. <>«1 tu je najkrajša pot na hrib. Smuk z božje tno cerkvico in razvalinami starega jrnadu. Z hriba je kra>en razgled po Beli Krajini, vendar Jiii nadaljujemo lo. 1000 m - .......... IHa. 2UOO V Italijo: Ur 91 t ti ti?.— .......... Ur ma .......... Ur •ltl — .......... Lir ■■ CBNII SEDAJ HITBCfl MSNJAJO m> N4VBDBNB GB- MB IHiDVRŽBNZ 1 M| QOIU AM DOU SLOYENIC PUBLISHING COMPANY -j- nuni postajo na prostrani planoti. Ozremo se. Na levi strani zagledamo nad vasjo Ga-Ipr z gozdom .pokriti Vrh, na katerem so, le še redki ostanki razvalin starega gradu. V njem so nekoč gospodaril: grofje Senieniški, k-i so zapustili kraju svoje ime. Kasneje so zgradili nov grad 3 km stran na Snahi, ki je danes tudi v razvalinah. Lepo se vidi proti vhotlu še ohranjeni grad KrufKi. kjer je bil do leta 18T»0 ot nas je segrela. Vstopimo najprej v planinski dom, ki stoji ' tik eerkvice, da se od poči jemo in okrepčamo. Kočo je zgradila i»r»M leti ipodru&nica SPI) v Črnomlju. Na razpolago ^o tudi prenočišča. Tz balkona koče ali pa i-z stolpa cerkve je prekrasen j>ogled po vsej Beli Krajini. Razprostrta ti leži kakor pogrnjen iprt pred tvo-iitni očmi. Krasno! Razločno vidiš ua levi Suiuk s <*erkvieo in razvalinami ^radu. Oko ti seže do Trdinovega vrha in Metlike.. Prav na vzhoda se ti svetlika mirna Koloa. Ob čintern ozračju vidiš tcelo Karlo-vac in z daljnogledom sežeš do Zagreba. Na jugu se ti ponos-no dviga med hrvatskimi griči Klek in če dobro pogledaš, bos zagledal morda na njem tudi "(©oprnice", 'ki so tam Vloma. Ob vznožju pobočja, nekoliko na de<*ni strani, se ti dobrika prijazna metropola Bele Krajine, mesto Črnon>c1j. Nekoliko južneje od niegn zagledaš na lepi ravnini DraptaS, ne-koliko T>roti vzhodu od teara pa Adlešiči, ki ležijo Se ob Kolpi. sdddbnega slovenskega pesni ka O. Župančiča). V poletnem času zelo radi tabore tu skavti, }»osebno Hrvatje iz Karlovca. Dve uri stran proti za,padu ise nahajajo Gača. kjer je nekdaj stala prva 'l^em^ka naselbina na Kočevskem. Tam so leta 19.30 Koče v ar ji postavili kamniti sjse meuik. Odhod. Težka je ločitev. Kreni i 1 smo v Planino, kjer sedež 'župnije in je od koče le za četrt ure oddaljen. Od tod imaš do vlaka pa kar tri poti na razpolago. Odločiš so lahko proti Semiču, po ir-*i poti kot si prišel gor; ali čez Konjski hrib iia postajo Sela pri Otavcu; ali čez .Rodine v Črnomelj. Če se odločiš za drago, si lahko ogledaš v bližini pri vasi Rožanec: ostanke rimskega paganskega svetišča. N:i steno žive skale je vrezana podoba sončnega boga Mi tre: o-liranjen je tudi rimski napis. TjjmMvo imeiru.ie ta kraj Jn-dovje. Sli h m o v Črnomelj. Pot vodi večinoma im> gozdu in med vinogradi. Mimogrede lahko poku-i š dobro belokranjsko kapljico. . Črnomelj je sedež okrajne-ga načelstva in semiške dekani je ter šteje do 2000 prebivalcev. Najbolj je razvita domača obrt, a lopo napreduje tudi industrija. Tu je sedež mno-gih društev. Mesto leži na tesnem pomolu, ki ga od treh strani zalivata rečici Laliinja in Pobličiea. Svoje ime je dobil po grofih Črnomeljskili. ki so nekdaj gospodarili v gradu. Že zelo zffoklaj je bil prejšnji trg po vzdignjen v mesto zarali turške obramibe. Tu je še sedaj križišče belokranjskih ceta dve cerkvi: podružna cerkev sv. Duha in župna cer- kev sv. Petra, ki je ena najstarejših v Beli Krajini. Od nje so se pozneje razvile vse ostale belokranjske župnije. Zaradi svoje zanimive lege ter milega {»oklnebja je Črnomelj tudi izredno prijetno letovišče. Tu je izhodišče krasnih izletov v okolico: grad Pobrežje pri A d lesi e ih (2 km), pravoslavni Marin dom (1"> km), topla Kolpa (10 km). Vinica (IS km), Sv. Križ <2 kb). Mirna gora (3 in »pol ure), izviri Dol>-ličiice, Laihinje in Kru]>e, Mit-rov tempelj pri Rožancu (2 uri) Hajdučka jama pri Tribueah itd. Zopet smo v vlaku. Zunaj je ncč. Sklenili smo: še in Še ^e bomo vrnili v to deželico in obi-kali to ljud-tvo. ki je tako gostolju-bno kot malo kje. Iz Jugoslavije ^DVFRTISE IN "GLAS NAROOA" VA2NO ZA NAROČNIKE Pok« nmsIoTt Je rmrvidno Oo kdaj Imate plačano naroCnino. Prra Merilka iwmeni m«>ae<-. drug* dan in tretla p« leto. Da nam prihranite nefiotrebnega dela ln stroSkov, V aa prosimo, da aknSate naročul-&o pravočasno poravnati. Pošljite naročnino narffvnoet nam ali Jo p« plačajte naSemn ustopniku t VaSem kraja ali pa kateremu isne4 aaatopnlkoT, kojth Imena ao tiskana a debelini črkami, ker ao opravičeni obiskati turi Zairrebu 5fi-letna Dora (jležin. Ženska je naenkrat padla na tla ter glasno zavpila. Ljutlje so ji prihiteli na pomoč ter so videli, da je ranjena od krogle v nogi. Ker ni nikjer nič počilo, je verjetno, da jo je zadela kdo ve kje izstreljena krojrla, ki pa je zgrešila svoj pravi eilj ter se zaletela v Dorino nogo. Sin osumljen, da je ustrelil očeta. V jrozdu blizu Se^rvet pri Za«rre)»u j«' bil ponoči nstpeljen kmet firira Hudjak. ^fož je bil strasten lovec, toda lovske karte ni imel. S svojim -inom Stjepanom j** odšel ^x>noči v ^<>/>1. Wjer je 'naenkrat počil strel in v sree z adet se je Hudjak naenkrat zirrodil. Orožniki so aretirali njegovega -i-na, ker je osumljen, tla je nehote ustrelil avojesa očeta. Divjad je zelo trpela zaradi povodnji v loviščih okoli C^iska. PoVir uničenih njih je docela iztreb-11 jena divjad. Pravijo, da v tamkašnjih loviščih ni noliem* tlivjatli več. Zaratli tei»a te v izpraznjene lovišče. Japonske izgube po kitajskih poročilih. Kitajski vojni minister general lloj-lujj-Cing je imel p-j radiu govor, v katerem je dejal, da bi Ja>pou<*i samo s» težavo mogli poshtti nove čete uu Kitajsko. .la)»onei imajo skupno 48 divizij, od teh je že .'il divizij na Kitajskem. Ostale čete morajo zadržati v Mandžuriji. Po njegovem mnenju znašajo japonske izgube od začetka vojne do se« la j okoli c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Hden najboljših rtv mano v znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$125 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz rado veti nosti za^la v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1-50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške A gntj^odfl ho ostal v spominu sle-he return, H M jračital. Pregelj je mojster sloga in jeziltv PyiHtfTt-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljšfi slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Fran«? S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0-pi9uje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današi$i Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaznan prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 ---± POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjig«' in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-p«*jih in Herkulanumu. Borbe s anifi-te&tru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.23 pustolovščine dobrega vo JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 2(i3 in 230 strani.) Če se hoče od 3rce nasmejati, eitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Brit.ka satira na staro Avstrijo. Svejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.......... ...........$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Gny de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Manpessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. ^bBS . ................... SAMOSUJflA. Spisai ^ncon Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 Stefan golja in njegovi. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova pnntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1-50 TARZANOVE žtvali. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko cita in se človek polagoma tndi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- činski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob citanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Znaeaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Xe bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatel ja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofjt Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU, Spisal E. Gar boiiav. C346 strani.) Gaboriaa je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši ▼ romanu zagone tke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah.19 Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih ja živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z nžitkom. Cena....................... $1.00 HČI CESARJA MONTSZtiMg. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do stanaj-nosti. Čitatelj bo roman z nžitkom prečital od začetka do konca. Cena.................. $1.50 Slovettie Publishing "GXXB KIROD 3l" mm New Toxfi Monday, July 24, 1939 S teboj do smrti | Roman ix življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. Sentin pogled zažari, toda žele, kadar pravi, da bo prišel tudi Dorneck. To Stolberg dobro opazi in inu težko leže na *rce. Sedaj je trdno prepričan, da je ined Sento in Dorne ckomf kako zveza in vroče pom ilovanje do nje se dvigne v njegovem srcu. Kajti, ako kaj vroče čieti do Donnecka, tedaj ji preti velika nesreča. iPrav gotovo ne sluti, da je že zaročen. In vedel je, da je Dorneck sposoben zapeljati neizkušeno dekliško eree. Erlach bi najrajši odpovedal. Vsled svoje nesreče se je pričel bati ljudi. Toda pogled v njene žareče oci mu zadrži odklonilno besedo. Njej ni mogel ubraniti, da ne bi občevala % drugimi ljudmi, da je mogla imeti kaj mladostnega veselja. In tako pravi, premagujoč samega sebe: 44Ako naju hočete imeti, bova rada prišla." Stolberg si misli, da bo zalbavni večer priredil v prvi vTsti zaradi Semte, toda tega ne pove. Serito pogleda in vpraša: "In vi, milostijiva gospicat Ali bo^fte tudi vi p risliT" Senta mu žareče prikima. "0, prav gotovo!" Stolberg čuti, da se Senta veseli zabave samo zaradi Dor-necka in to ga zelo boli, toda pravi mirno: "Ali vam ne bo nič hudo, da boste samo gost v hiši, v kateri bi morali zapovedovati kot gospodinja!" Santa pogleda sliko Kvoje matere in Stolbergu poda roko. **To je adaj že vse premagano, odkar ste tako ljubeznivo in dobro govorili o moji materi. Prav gotovo bom zelo rada prišla. In še enkrat v am želim vse najbljše k preselitvi v hi£o." iStolberg pa jo nenavadno bolestno pogleda in njegov pogled Sento vznemiri, ne da bi vedela, zakaj. Stolbergovo prepričanje, da m bo Seritino snce p ridobil vsled svoje ljubezni, fie je zelo omajal«, odkar je tako čudno preminjala barve, ko je bilo imenovano Dorneckovo ime in odkar je vedel, da ga potzna. Toda bolj mu je mar njena, kot pa njegova sreča. Saj mu je (bilo znamo, kako bridko ratzočaranje jo čaka, ko bo izvedela, da je Dorneck zaročen z drugo. In s skrbi polnim srcem odide. * » * SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT Kralji vseh lažnivcev ,Letošnje tekmovanje naj1-hujših lažnivcev Združenih držav se je vršilo v vasi Lie-townu v Arkansasu. Lietown pomeni v našem jezikn "mesto laži." V -svojem otvoritvenem govoru je .predsednik ameriške zveze lažnivcev omenil, da ni oče ameriških laži nihče drug nego sloviti izumitelj strelovoda Benjamin Franklin, ki je hotel prekositi pretiravanja grad je bil lastnik razborite mačke. Ta mačka si je iz mislila nov sistem za lov na miši. Žival se naje sira in ko ji se sapa diši po tem siru, pihne v mišjo luknjo. Takoj ee miši odpravijo, da poiščejo vir tega vonja po siru, in to je se veda njih konec. Nagradili so tudi nekega krovca iz Pednsylvanije. Tam imajo dolino, ki je na slabem angleških časopisnih poroče- j glasu zavoljo svojih megel. Ne kega dne je krovec na nekem skednju pripravljal novo streho, ko ga je presenetila takšna megla, da ni videl ničesar več. Ker pa itak ničesar ni viidel, je zaprl še oči in polagal ta-ko strešno opeko. Ko je bil s streho gotovw je odprl oči in opazil, da megle ni več. Opazil pa je tudi, da je opeko polagal tri metre nad streho, tako da je nova streha plavala v zraku. Na kongresu lažnivcev si imel priliko seznaniti se z o-klahomjskimi peščenimi viharji, ki prinašajo s seboj toliko peska, da kopljejo krti svoje rove v zrak. In če ti to še ni bilo zadosti, si se lahko divfl zgodbi nekega gospoda, ki ima psa. Pes ni smel polegati po valcev, ko je raaairil vest o ovci in pol, ki je imela tako debel rep, da ga je morala v vozičku vleči za seboj. Franklin je izumil tudi laž o alanikih, ki beže pred kiti v ameriške reke in premagujejo pri tem celo. slapove Nia^are. "Skakanje kitov, ki zasledujejo sla-rfike po Niagari navzgor, spada med najveličastnejše naravne prizore in nudi pogled, ki ga nihče ne more več pozabiti," pravi Franklin v tistem svojem lažnivem poročilu. Prvo nagrado si je na letošnjem tekmovanju priboril neki častnik iz Omaha. Nebr. ki je bil svojega psa naučil upo-ralbljati signalni code ameriške vojske. Nekega dne je bil častnik z vrlim peom na lovu K<*3Podarjevem ležalniku, a je na ptice, ko se je žival nenad-lto v^arle dosledno delal, no ustavila kakšnih 50 kora-iGaspodarja R» mo^eI ukaniti. kov ,pred gospodarjem. Pes/'ePrav if skočil z ležalnika, čim i o ro»? Vk nrinnn moViol n zaslišal, »da prihaja od zu- Binkoštni ponedeljek pride Stolbeng zopet na čajanko v oskrbnikovo hišo. Nič več mi mogel prenesti, da ne bi videl Sente. In z veliko muko zopet napelje pogovor na Dornecka. In zopet opazi, da je njegovo ime pognalo izdajalsko rdečico v njena lica.. Toda obupan kot zadnjič, ni več. Pravi si, da Senta, četudi se je v njenem srcu porodila kaka naklonjenost do Dornecka, vendar ne more biti tako zelo vneta zanj, da ga ne bi mogla pustiti, kadar bo izvedela, da je že zaročen. In celo doseže, da je zelo razpoložen in vesel in je Sento vedon pripravil do smeha. Njen smeh zelo rad posluša, ker mu raz-greva *rce. In da je vedno bolj zaupljiva do njega, ga zelo osrečuje. Stolberg pripoveduje, kako je v "hiši uredil posamezne so-iie. Cvetlične grede, trato m nova vrata pri parku si je Senta že ogledala. "Ako bi vam sobe samo popisal, ne morete dobiti o njih slike," ji pripoveduje. "Ali ne ibi bilo boljše, da greste pozneje z menoj v hišo in si vse sami ogledate T Danes je se praznik tn imam tako lep čas vam razkaizati." Oče in hči *e spogledata, nato pa pravi Senta nekoliko plaho, *er ne ve, ako bi bilo očetu prav. "Prav rada bi fi vse ogledala, ako je tebi prav, oče." "Gotovo in tudi jaz grem z vama, ker vem radoveden, kaj je gospod Stolberg napravil v hiši." , Ko popijejo čaj, gredo vsi v hišo. Stolberg oba počasi vodi skozi vse sobe. Sentine oči žare in se ji včasih tudi porose. Pogosto jo Stolberg vpraša, ako ji kaj v opremi ni višeč. Senta pa zmaje z glavo. 41 Ne, o, ne; ako bi sama po kakem čudežu prišla do denarja in bi posoatvo *e bilo naše, tedaj fciše ne b i hotela imeti drugače opremljene. Lepo je, ker rte obdržali stari klasični slog; modenre stvari ne spadajo v to hišo. Pa vendar je vse tako porafcno urejeno pri vsej lepoti. Zelo dober okus imate, goapod Stolberg! Veseli me, da je bilo vse tako lepo narejeno, četudi je* mojemu veselju premešane malo žalosti. To bcate pač razumeli in vsled tega ne smete biti užaljeni." "Prav gotovo ne. Dobro vas razumem." pravi gorko in prisrčno Stolberg. Pridejo tudi v wbe, v katerih je .prej živela Sentina mati, tedaj pa Benta z velikimi očmi postane na pragu nekdanjega salona svoje matere. Ta soba je bila ravno tako opremljena kot ob času, ko je njena mati še živela. Lahno se strese in žaloet obrobi njene oči. 4 4 Moj Bog, vse je natančno tako, kot tedaj, ko je moja mati še ii vela." Stolberg vidi njeno ginjonost in jo rano pogleda. "♦Da, v to sdbo me je takrat nesel Hektor. V spomin na vaio pokojno mater m pustil to tofco ravno tako opremiti, kot je bila tedaj. Ko mi je vaša mati otbvezovala nogo, sem m sobo dobro ogleda!.. Tako nepopisno je vplivalo na mene, ker je bil les na pohištvu poalačen. Mislil sem, da je čisto z*ato. V svojem spominu sem si to sobo dobro ohranil. In arhitekta sem strogo naročil, da vse naredi, kakor je bilo. Ali se mi je tedaj posre&lof" Senta ginjena prikima. . "Celo blazine so prevlečene a p opolnoma istim fclagom," pravi Senta veselo ginjeno. Stolberg se zasmeje. "Pohiitvo smo #e nail i, četudi v zelo obrabljenem tsanja in od raztrganega Ma*a nem vzel vzorec Dolgo smo morali iskati, da emo našli isto blago in iste barve. Našli smo ga v neki berlinski veletrgovini za pohištvo. Zelo sem bil veeel, daenio naJHi iMoblago. Sedaj pa prosim, si oglejte še druge svoje matere; tukaj mi je bH svetovalec Franc, ki ee je sob *e dofaro spominjal in mi jih je mogel precej natančno To je sedaj zaključek, prosim, sodite sami!" naj. Mož je po toploti blazin spoznal, da je bil pes spet na prepovedanem ležišču, ki ga je Vsakokrat nemilo kaznoval.} Nekoč pa je psa presenetil, kol je pihal v blazine, da bi se o-i hladile in bi njegov gTeh ne postal očiten. je razburjeno mahal z repom, in ko si je častnik to mahanje podrobneje ogledal, jc iz njega razbral naslednje sporočilo: * * Ali imaš težko puško s seboj? Ce je nimaš, tedaj se rajši vrni, in sicer takoj. Za tisto skalo prežita dva velika rjava medveda." •Mr. Noah Pen t ham iz Pa-zieja, v Virginiji, je prejel drugo nagrado. Pripovedoval je, da je ddšel nekega dne na ribolov, ba£ ko je stopil v čoln, je opazil, da je bil poealbil škatlico z vabami. V intern trenutku je zagledal zelo strupeno kačo, ki je požirala uplenjeno žabo. Mr. Pentham je kači s precepom stisnil vrat pod gla- nih -dolinah bustenjskega o vo in ji vzel žabo. da jo upo- krožja. Pastirji, ki «?o 'paisli Mi*»m»u...nni Za gospodinje Kuharske Knjige— Nagi turist Thomas Kew, navdušeni angleški alpinist iz Newcastlea, gotovo ne bo nikoli pozabil doživljaja. ki ga je imel v ru-■niutarskih vzhodnih Karpatih. Zgodba se je odigrala v samotnih dolinah bustenjskega rabi kot vabo. Kača ga je pri tem gledala tako presenečeno in žalostno, da je mož izvlekel steklenico z žganjem, in ji za tolažbo vlil nekoliko kapljic v gobec. Nato je kača veselo odšla. Ni pa prešlo pet minut, ko se je znova pojavila poleg čolna in položila na njegov rob drugo žabo. Ves dan je ztla-irala Mr. Penthama na ta način z vabo in vsakokrat je dobila nekoliko kapljic žganja, dokler ni bila pozno popoldne že tako pijana, da ji je bilo nemogoče opravljati to sluabo. Tretjo nagrado je dobil neki botanik, ki je izvršil drzen eksperiment. Križal je navadno travo p travo, ki jo v Ameriki imenujejo saibljačo. in je dos<^ * ;t"* ------: —v *el tako novo vreto trave, ki,ziku in da. 80 *>esede ... _ .. _ soma irpnvn la svoje koze na obronkih gore Bucegi, so y svojo presenečenje nenadno zagledali popolnoma nagega moža, ki je splezal z nekega hrasta in jim pritekel nasproti. "Blaznež je," so menili in so oklenili, da ga spravijo v Bust en i. Ker pa se je blaznež nekaj brani], so ga pošteno zvezali. Divji mož je nad tem ravnanjem dobil solze v oči. a je b slastjo pojedel sir, ki so ii{u ga vtaknili v usta. Zavili so ga v kozje kože in ga privezali k taboriščnemu konju, zlasti še zavoljo tega. ker je star pastir menil, da govori divji mož. kakršnih je bilo v starih časih mnogo v teh gorah — v tako zvanem "žabjem je- Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kak sne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL. DEFT [IIS W. IStfc 8*, New |«i N. V. BHBHQOMBl SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr— 728 strani. Cena $5. LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK Uliiiii ................................................................................. dje iz samotnih naselij, da bi'nočil na drevesu, ker se je bal s svojimi sabljami sama kosi, ko postane previsoka. Meld imetniki nadaljnih na- S POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOW PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vaai) stana $ L— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest a številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York 25c 25c same groznte Naslednji dan so ga prepeljali v Bufiteni. Ve«t o nenavadnem možu je šla medtem kakor bli^k po vise j okolici in od vsepovsod so prihajali lju- se ga .nazijali. Pastirji so mo ža, ki je neprestano govoril, oddali na orožniški postaji. Tam so imu odvezali vezi. jm kdove, kaj bi >e bilo še zgodilo, da ni eden izmed uradnikov slučajno znal malo angleščine. Z njegovo pontoejo jio (lotom razjasnili skrivim ost "divjega moža." Bil je to sodni pisar Thomas Kew iz Newcastlea, ki je hotel nekoliko dni prej, kot navdušen planinec stopiti na vrh Bueeglja in se je bil zaupni vodniku, o katerem ni vedel, da je lopov. Dva dni je ta vodil po samotnih poteh, polem sta se nenadno pridružila dva strah vflbujajoea možakarja, ki sta z vodnikom vred planila na Angleža in mu pobrala ne ^amo dragocenosti, tentvee celo obleko s teletsa. Kot stoodstotni Adam je blo- litedvedov. Naslednje jutro jt zagledal pastirje, ki so ira smatrali za blazneža ali divjega moža. Sedaj .se je zavzel angleški konzul v Bukarešti za nesrečneža, medtem ko išče runmn.ska polieiju trojico razbojnikov. . GOSTI — KRČMA rjevi DEDIČI. Thomas Engliš je imel v Wathu v grofiji Yorkshire mnogo let skrontno gostilno. g**stov, ki so nekega večera preeutu*<-bland t Hamburg Aqultania v Cherbourg Nurmatnlle v Havre 19. avgusta: C h« m i >lain v Havre 22. avgusta: Kurojai t Bremen Vulcania t Trat 2Tt. avgusta: Hamburg v Hamburg Mary v Cherbourg 24. avgusta: lie de France t Havre 'jg. avgusta: Mauritania v (Cherbourg JO. avgusta: Bremen v Bremen m. avgusta : NormaiMlie v Havre Aqultania v Cherbourg no umrlega Mr. Engliša. _____________________ ___ Gostilničar, ki ni imel draži- dil Kew po gorovju in je pre-1"«*- je bil v t*voji oporoki dolo- čil, da je njegove znatne prihranke v višini kakšnih 11 tiso«" funtov šterlingov rajjdelje-(no lined tiste osobe, ki bodo na večer