PaSta Ina plaSana t gotovini» Leto XX., st 2 UnbHana, torefc S» januarja iffl Cena t UpravmStvo .jumjana Knafljeva ft - reiefoD št 3122 3123. 3124, 3125 3126. Inseraini xioelek: Ljubljana, delen-burgova ul — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Ora laki trg 7. felefon št 2455. Podružnica Celle K oc «nova ulica 2. - Telefon 9t 190 Računi on poŠt Sek zarodih: Ljubljana 4L 11.842. Praga filalo 78 isn Wien «t 105 241 Izhaja vsak dan razeo ponedeljka. Naročnine znate mesečne Din 25.— Za Inozemstvo Din «0.— Uredništvo; Ljubljana Knafljeva uiica 5 telefon 3122 3123.3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg St. 7. telefon »t 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev 1, telefon tt 85_ Rokopisi se ne vračalo IČE ZANIMANJE ANGLEŠKI OBISK V RIMU novinarji so že na poti i razgovorov bo špansko London, 2. j an. o. V Angliji čim dalje bolj narašča zanimanje za bližnje potovanje Chamberlalna in Halifaxa v Rim. Nekateri listi so svoje posebne poročevalce že sedaj poslali v Italijo. Drugi bodo spremljali oba državnika na njuni poti. Večji listi so najeli tudi nekaj letal za nagli prenos fotografij in pismenih poročil iz Rima v London. Program obiska angleških državnikov je že definitivno določen, uradni krogi, ki zanj vedo, pa ga sedaj še nočejo objaviti. Ni izključeno da bo o njem izdan službeni komunike ki pa stvarno ne bo posebnega pomena, ker je Chamberlain v spodnji zbornici že ponovno izjavil, da si z določenimi programi ne bi rad vezal rok glede svojih razgovorov. Kar se tiče zunanjih manifestacij ob rimskem obisku angleških državnikov, je bil njihov program fiksiran takole: Ko bosta v ponedeljek dopoldne min. predsednik Neville Chamberlain in zunanji minister Halifax s svojim spremstvom prispela v Rim ju bodo sprejeli Mussolini, Ciano in drugi vodilni državniki. Mussolini jim bo še ta večer priredil banket. V torek opoldne bo angleška državnika sprejel kralj Viktor Emanuel in ju nato pridržal na kosilu. V sredo dopoldne bosta Chamberlain in Halifax sprejeta v posebni av-dijenci pri papežu, rimski guverner pa bo priredil njima na čast svečan sprejem na Kapitolu Zvečer ali v četrtek zjutraj bosta odpotovala nazaj v London. Na po-vratku se bosta bržkone za nekaj ur ustavila v Parizu ter se sestala z Daladierom in Bonnetom. Glavni razgovori v Rimu bodo v ponedeljek popoldne, v torek dopoldne in popoldne ter v sredo popoldne. Po zadnjem razgovoru bo bržkone objavljeno uradno poročilo o vsebini razgovorov. London, 2. januarja. AA. Iz komentarjev listov se vidi, da bodo britanski in itali- janski državniki resno proučevali Španski problem. Rimski dopisnik »Timesa« pravi med drugim: Ker bo špansko vprašanje ves čas rimskih razgovorov glavna točka dnevnega reda, je posebno važno ugotoviti trdovratnost s katero se republikanci upirajo nacionalističnim napadom. Neka ugledna osebnost iz vrst tukajšnjega zastopstva italijanske vlade je pred kratkim izjavila, da je hitra likvidacija Španske vojne večjega pomena za Italijo kakor problem Tunisa, Džibutija itd. Ce bo treba še dolgo čakati na zmago generala Franca bi se Mussolini utegnil vprašati, ali mu še kaže dajati podporo. »Times« pravi dalje: Ker Velika Britanija ni priznala generalu Francu pravic vo ju J oče se stranke, je verjetno, da tega priznanja sploh ne bo in bo morala Italija ponovno proučiti položaj. Ker italijanski narod ni zainteresiran pri španski vojni, se Mussolini lahko odloči za opustitev boja, kar bi bilo manj nepopularno kakor nadaljevanje vojne. »New Chronicle« priobčil je Buttlerjev Članek ki ugotavlja med drugim, da bo rimski obisk bolj socialnega kakor političnega značaja. Italijanske informacije o programa obiska Rim, 2. jan. AA. Chamberlainu in Ha-lifaxu bodo ob prihodu v Rim izkazali časti, ki jima gredo Takoj po prihodu se bosta angleška državnika vpisala v pro-tokolske knjige predsednika vlade in zunanjega ministra, nakar ju bo sprejel Mussolini, ki jima bo priredil ob 12. v Beneški palači banket s sprejemom. Naslednjega dne bosta gosta položila vence v Panteonu ln na grobu Neznanega junaka, nakar ju bo sprejel v avdijenci kralj Viktor Emanuel ter ju pridržal na kosilu. Ob 15. bosta prisostvovala v Mussolini-jevem forumu nastopu italijanske mladi- ne, zvečer pa slavnostni operi, nakar se bosta udeležila večerje v zunanjem ministrstvu.. V petek 13. t m. bosta gosta obiskala Vatikan, popoldne pa bosta na sprejemu, ki ga bo njima na čast priredil rimski prefekt Iz Rima bosta Chamberlain in Halifax odpotovala 13. t m. Francoski poslanik trdno veruje v sporazum Rim, 2. jan. br. Na včerajšnjem sestanku francoske kolonije v Rimu je imel novi francoski poslanik Francois Poncet govor, ki je zbudil zaradi svojega optimizma v vseh rimskih krogih veliko pozornost. Poslanik je v svojem govoru opozoril na bližnji obisk Chamberlaina in Halifaxa v Rima. Nanj je navezal ugotovitev o velikem Chamberlainovem prizadevanju za ohranitev evropskega miru. V isti smeri in z enako Intenzivnostjo si tudi Fiandja prizadeva, da bi se Evropa čim prej pomirila. Kakor je uspelo pred krait- ktm doseči sporazum z Nemčijo, tako je upati, da bo kmalu dosežen tudi sporazum z Italijo, čeprav so prišli spori med obema državama prav ob prelomu leta posebno hudo do izraza. Nemško mnenje o sporu med Francijo in Italijo Berlin, 2. jan. A A. (DNB ). Pod naslovom »Sredozemsko morje in mi« objavlja »Hamburger Fremdeblatt« članek o stališču Nemčije glede na italijanske zahteve. V zvezi s potovanjem francoskega predsednika vlade Daladierja na Korziko in v Tunis opozarja list, da francoska diplomacija kakor vedno v podobnih primerih tudi tokrat poskuša, da z neprestanim naglašanjem nepopustljivosti ustvari posebno ugoden položaj za razgovore. Brez dvoma pa so se medsebojni odnošaji med obema sredozemskima državama toliko zboljéali, da so zreli za načelno razpravljanje. članek poudarja dalje, da se po popuščanju napetosti med Rimom in Londonom, pražanje Džibutija, Sueškega prekopa in Tunisa ne more več smatrati kot za izoliran problem. Vsaka zveza, pa tudi zveza Francije in Anglije bi bila zrahljana, če bi ena izmed njimi delala za prijateljsko rešitev vprašanja s tretjo državo s katero se drugi partner nahaja v neprestano vznemirjenih odnosih. Politika osi je osnovni element vseh odnošajev Nemčije z inozemstvom. Anglija je obvestila Italijo o svojih pomorskih pogajanjih z Nemčijo London, 2. jan. o. Namera nemške vlade, da poveča dosedanje sile svoje vojne mornarice, je izzvala v angleških mornariških krogih mnogo skrbi Podrobnosti o razgovorih, o katerih so bile prve vesti objavljene šele. ko so bili že zaključeni, so še slej ko prej tajne Viceadmiral Cu-ningham je včeraj pripravil svoj referat ter ga poslal Chamberlainu in Halifaxu, ki sta se preko nedelje mudila na deželi Politični krogi spravljajo pogajanja glede nove nemške oborožitve na jnorju tudi v zvezo z angleško - italijanskimi pomorskimi odnošaji Povečanje nemške vojne mornarice bo moralo izzvati reak- cijo tudi na angleški strani. Zato je lord Perth davi obvestil italijansko vlado o teh berlinskih razgovorih angleških in nemških pomorskih strokovnjakov. Lord Perth je napravil s tem korak, ki je izzval v vsej Italiji mnogo odobravanja. Listi opozarjajo, da je Anglija s tem stvarno pokazala, kako zelo upošteva Italijo. Obvestilo lorda Pertha je bilo povsem v duhu angleško-italijanskega velikonočnega sporazuma. Po tem sporazumu sta se obe državi zavezali obveščati se o vseh nameravanih spremembah svojih pomorskih sil. Pritožbe proti ljudskemu šteti« na Slovaškem očitajo Slovakom, da je bilo štetje - Zahtevajo njegovo ponovitev Daladier na Korziki Prebivalstvo ga je povsod sprejelo z velikimi ovacijami in manifestacijami za Francijo Zunanjepolitični pogledi in izgledi Ob prelomu iz starega v novo leto so se državniki in poglavarji držav ves čas po vojni obračali na svet z bodril-nimi poslanicami, iz katerih je tudi ob težkih ugotovitvah o preteklih dogodkih vendarle vel močan optimizem, poln vere v boljšo bodočnost Letos je bilo teh poslanic manj po številu, zaostajale pa so za onimi prejšnjih let tudi v pogledu optimizma Angleški ministrski predsednik Chamberlain je svojo novoletno poslanico objavil v konservativnem listu »Home and Empire« in se zdi, da je bolj namenjena strankarskim pristašem angleškega premiera kakor svetu Zasluži pa vendarle pozornost zaradi dveh močnih poudarkov, ki so značilen odraz sedanjega časa Kljub vsej svoji znani privrženosti do ideje miru med narodi poudarja Chamberlain ob koncu tudi ob tej priliki potrebo »pospešenega in širokopoteznega oboroževanja« Na ta svoj poudarek pa navezuje misel: »Naša oborožena sila nam dovoljuje izjaviti v skupnosti narodov, da navzlic iskanju prijateljstva z vsemi narodi ne bomo popuščali nasproti sili.« Podobno je ob novoletnem sprejemu diplomatov govoril tudi predsednik francoske republike Lebrun. Nemški kancelar Hitler se v svoji novoletni poslanici zahvaljuje predvsem »stotisočem, ki so zapadno fronto obdali z zaklonom iz oklepa in betona, ki ga nikdai nobena moč sveta ne bo mogla porušiti«, nato pa navaja tri bodoče naloge Nemčije: vzgojo nemškega naroda v narodnosocialistični skupnosti, izgraditev in ojačenje nemških oboroženih sil ter izvedbo nemške gospodarske šti-riletke. Kakor Chamberlainov in Le-brunov, je tudi Hitlerjev optimizem glede razvoja v novem letu zmeren, dasi je tudi Hitlerjeva želja po splošnem pomirjenju na svetu močna, kakor je močna ta želja pri vseh drugih državnikih in pri vseh narodih sveta. Zmerni optimizem letošnjih redkih novoletnih poslanic ima nedvomno svoj izvor v splošni negotovosti, s katero stopa svet po pretresljajih preteklih let v novo leto. Leta 1938 ni sicer prineslo nobene nove vojne, toda problemi, ki so v vseh zadnjih letih povzročali mednarodne napetosti, so v glavnem ostali nerešeni Navzlic vsem miroljubnim prizadevanjem še vedno divjata dve vojni. japonsko-kitajska na Daljnem vzhodu in državljanska vojna v Španiji, kitajska drugo, španska pa celo že tretjo zimo Vsa zapletena vprašanja, ki so s tema dvema vojnama v zvezi, stopajo kot težka dediščina starega leta v novo in nihče ne more predvidevati, katera izmed najrazličnejših možnosti njih nadaljnjega razvoja bo dejansko obveljala. V tej negotovosti, ki se vsaj deloma lahko opira na hude preizkušnje preteklosti, je nedvomno eden izmed glavnih razlogov za zelo previdno, da ne rečemo skeptično presojo položaja, kakršna veje iz novoletnih ugotovitev evropskih državnikov. Med velike aktivne postavke lanske mednarodnopolitične bilance postavlja Chamberlain monakovski sporazum, ki odpira po polomu vseh dosedanjih zunanjepolitičnih metod nove izglede za bodočnost, v kolikor je po monakovski metodi dana možnost za sporazum evropskih velesil Chamberlain navaja kot prve korake na tej poti tri lanske dvostranske sporazume: velikonočni sporazum med Anglijo in Italijo, uveljavljen dne 26 novembra angleško-nemško izjavo z dne 30 septembra, dopolnjeno s podobno francosko-nemško izjavo v decembru Chamberlainov obisk v Rimu v prvi polovici tekočega meseca pomeni nedvomno nadaljevanje medsebojnega sporazumevanja na tej komaj začeti poti. Toda v poglavje splošnega pomirjenja med evropskimi velesilami ki naj bo osnova za splošno pomirjenje v Evropi in znabiti tudi ostalem svetu, spada seveda tudi ureditev francosko-italijan-skih odnošajev. Tu pa se za nadaljnji razvoj spričo napetosti, ki je nastala med obema državama v decembru, ne da še nič gotovega reči. V Londonu in Rimu pričakujejo tudi v tem pogledu od Chamberlainovega obiska mnogo, razpoloženje v Parizu pa najbolj zgovorno tolmači novoletni »Temps«, ko piše: »Bilo bi že mnogo, ako bi angleško-ita-lijanski stik pomagal ustvariti prve dni prihodnjega leta boljše ozračje od onega, ki smo ga poznali doslej.« Srednjeevropska kriza se je v preteklem letu končala brez vojnih pretre-sljajev, ki so se bili zdeli že skoro neizbežni. Evropa si je zaradi tega močno oddahnila. Morda bo ta vtis olajšanja prevladoval še vso to zimo, toda le podedovanim tarim so se pridružile medtem že nove napetosti, tako da je letošnja splošna novoletna negotovost razumljiva tudi s tega vidika V evropskih listih je bilo ravno ob prelomu leta mnogo ugibanja o tem, kje bi se mogel sprožiti nov plaz mednarodnih napetosti, ki bi znova ogražal mir, nik-. jer pa nismo naleteli na kako določno sodbo. Po pretresljajih leta 1938 so nekateri naklonjeni splošnemu preroko- Nemci in Madžari pristransko - Berlin, 2. jan h »Essener Nazionalzei-tung«, glasilo maršala Gonnga se bavi z ljudskim štetjem na Slovaškem ki je bilo izvršeno na Silvestrovo. in piše da ie slo vaška vlada na skrajno neprijazen način kvitirala naklonjenost Nemčije Pri ljud škem štetju, ki je bilo izvršeno na svojstven način, so bili Nemci popolnoma prezrti in so skušali na umeten način zmanjšati njihovo število Če se misli slovaška vlada posluževati Schu-chntogovih metod se ne sme čuditi če io bo doletela tud' Schnschniggova usoda. Budimpešta. 2 jan h V>i madžarski li sti se pitožujejo nad načinom ljudskega štetja kakor je bilo pO nalogu slovaške via de zadnj' dan preteklega leta izvedeno na Slovaškem To glasovanje ie bilo po mne nju madžarskega tiska naperieno direktno proti Madžarom in Nemc;-m da b' se na umeten način znižalo njihovo število Listi zahtevajo da se ro Inid^kr štetje razvelja vi m izvede novo pod javno kontrolo. Budimpešta, 2 jan AA .?'"o St.et.v- s!o>vnL';.-:e'' a n-eb.vai-stva. Nemške in madžarske manjšine mislijo, da je bil postopek pri ljudskem štetju nepravilen. „ČSR še ni izgrajena" Praga, 2 januarja AA Finančni minister Kalfus je dal intervju uredniku dnevnika »Venkov« Med drugim je izjavil. »Usodni notranji in zunanji dogodki ki so nas zadel: preteklo leto. so pokazali, da izgradnja naše države še ni končana Ni še urejeno razmerje do Nemči;e in do Nem cev in ne še slovaški in podkarpatski problem Dejan=ko ni še država popolnoma izgrajena Zato moramo neprestano in intenzivno delati da dokončamo Vidimo da se da naša država izgraditi le s složnim delom Osnovni elementi našega naroda so kmetijstvo, industrija in ureditev delavskega vprašanja.« Novoletne čestitke prezidentu dr. Hashi Praga, 2. jan. AA Včeraj se ni vršil tradicionalni sprejem diplomatskega zbora pri predsedniku republike. Dr Hacha je sprejel samo starosto diplomatskega zbora, apostolskega nuncija msgr Ritter-ja, ki mu je v imenu svojih tovarišev čestital k novemu letu Govorov ni bilo. vanju, da bo leto 1939 »leto odločitev«. Vendar je treba tudi te črnoglede napovedi jemati z veliko relativnostjo. Politika sploh in mednarodna politika še posebej se često upravičeno označujeta kot »umetnost mogočega«; kakšne bodo te možnosti, pa se bo dalo presoditi šele v razvoju samem. Mirna in stvarna presoja položaja, ki nam jo je narekoval že komaj pretekli mednarodni razvoj, nam mora postati trajna spremljevalka tudi v zasledovanju bodočega razvoja. Dalje je dr Hacha sprejel predsednika poslanske zbornice Malypetra, predsednika senata Soukupa, predsdenika vlade Berana in vojnega ministra generala Sy-rovega. ki so mu čestitali k novemu letu v imenu parlamenta, vlade in vojske. Zamenjava areti?ancev S>Ss?vaki in Madžari Bratislava, 2. jan. h. Slovažke obiasti 90 v soboto izročile madžarskim obmejnim oblastem 375 madžarskih teroristov ki so bili aretirani ob pri iki rasnih terorističnih akcij na Slovaškem Svoječasn»-; je madža-ski tisk v svoji propagandi širil vesti, da so Čehi vse te madžarske teroriste pobili Madžari doslej aretiranih Slovakov še mso izp»'.°ti?i m-?'" črsar je slovafka vlada danes ponovno intervenirala v Budimp&šti. Poškarpatsfca Ris^lfa zofset prekrščena v Ukrajino Chust, 2 jan h Podfc. i p^tska vlada je izdala odlok, s katerim sa dovoljuje tudi v uradnem občevanju za Podkarpatsko Rusijo naziv Karpatska Ukrajina. Dosedanji nasiv Podkarpatska Rusija ostane s ej ko prej v veljavi vse dotlej, dokler ne bo končnoveljavna označba urejena s posebnim zakonom. Žid j e v Podkarpatski Rusiji Chu^t, 2. jan. br. Min. predsednik Volo-šin je snn&i sprejel deputacijo Židov, ki živijo v Podkarpatski Rusiji in ki mu ie i izrazila svoje novoletne čestitke. Volosin je Židom zagotovil, da jih vlada ne bo preganjala. Uživali bodo kakor doslej vse pravice ki so z zakonom zajamčene v enaki meri vsem pripadnikom dežele. Obnova vizuma tu4i med ČSR in Anglijo London, 2. januarja AA. Reuter: Uradno poročajo, da je britanska vlada 30. decembra odpovedala dogovor o ukinitvi vi-suma za češkoslovaške državljane, ki hočejo v Veliko Britanija ali v britanske kolonije. in za britanske državljane, kadar potuje}» v ÖSR Ta dogovor je bil v veljavi od leta 1930 Nova določila stopijo v veljavo 1. aprila, to je po preteku trime- j sečnega odpovednega, roka, ki ga določa j dogovor. i Toulon, 2. jan. AA. Predsednik vlade Daladier je snoči ob 22. prispel v Toulon ter se ukrca) na križarko »Foch«, s katero je takoj odpotoval na Korziko. Ajaccio, 2. jan. AA Davi navsezgodaj se je začelo prebivalstvo Korzike zgrinjati v glavno mesto iz vseh okoliških vasi Ko je sonce vzhajalo, je pomorska divizija slavnostno priplula v pristanišče, do-čim je nad mesto priletela eskadrila vodnih letal Z vseh poslopij plapolajo zastave Vse ulice so bile nabito polne ljudi, ki so nestrpno čakali, da pozdravijo predsednika vlade Min predsednik Daladier je prispel s križarko »Foch« točno ob 8 Njegov prihod so po?dravili s topovskimi streli, v luki pa so ga sprejeli k^rziški orefekt, krajevne politične osebnosti in zastopniki oblasti Sp ejemu je prisostv vala ogromna množica ki je Daladierja navdušeno pozdravljala V sv jem pozdravnem nagovoru na obali je župa ozdrave Fanci-je njenemu imperiju, si nisem mogel kaj, ! da se ne bi ustavil na vašem otoku, ki leži j na križišču sredozemskih poti in ki pred-i stavlja naravno zvezo med matično državo ! in severno Afriko. Francija ni nastala po j kakšnih zgodovinskih slučajnostih: Francija je svobodna in prostovoljna družba vseh pokrajin, ki so pripomogle pod podnebjem civilizacije in bratstva k veličini domovine. ! Vi ste položili na oltar Francije 40.000 žr-: tev v Argonih in pri Verdumi; njih krj je poroštvo vaše neomajne zvestobe materi domovini Franciji ni treba, da bi bila agresivna: Francija obstoji predvsem v naših srcih in v našem duhu. Franciji ni potrebno-dvigati svojega glasu. Franciji je potrebno le, da je močna, in ona je, verujte mi, močna. Mnogo mi je bilo do tega. da to povem vam. narodu pomorščakov in vojakov. Ko je eskadra plula okoli vašega otoka, sem želel, da bi vsak pastir in vsak ribič, ki jo je videl, kako plove, šel mirno in lahkega srca domov kakor človek, ki ne čuti skrbi, • kakor človek, ki se čuti varnega. Naj bo ta ; eskadra podoba francoske moči, naj bo vte-j lešenje ganljive francoske ljubezni.« j Daladier se je nato prepeljal na križarko »Foch«, navdušena množica pa ga je ves čas z obale frenetično po®d~avljaLa. Nekaj trenutkov pozneje je eskadra odplula iz Ajaccia proti Basti j i. Ba»tia, 2. jan. br. vse mesto je bilo že od davi v zastavah. Ko so se vojne ladje ob 15. pojavile na obzorju pred Basti jo, so v pristanišču zatulile vse sirene in se oglasili vsi zvonovi cerkva. Obalno topništvo je na bližnjih postojankah oddajo več salv prihajajočim v pozdrav, že včeraj je pri-' spel v Bastilo mornariški minister Cam-pdnchy, Id je danes s korzišJtimi oblastmi s:*deloval pri uradnem aprejsmu min. predsednika. Med silnimi ovacijami nepregledne množice je Daladier ob 15.20 stcxpil na kopno Po kratkih pozdravih se je v «prevodu na čelu oblasti podal po bližnjih ulicah do gledišča. Med ponovnimi manifesta ci i.-" ri je ot> 17- zapustil Bastilo in se s ■ J '.„i x ua*'.\q>m odpeljal proti Tunisu. Bdžična poslanica patriarha Gavrila Beograd, 2 januarja. AA. Nj. Sv. patrl-a h Gavrilo je o priliki pravoslavnih božičnih praznikov naslovil na pravoslavni vernike poslanico, v kateri je med drugim dejal: Pravoslavna cerkev danes svečano praznuje in prinaša vsem vernikom veliko veselje. Prinaša jim mir in dobro voljo, po čemer prinaša vsem tudi blagostanje in srečo na zemlji ter večno življenje v nebesih. Zato se ravno ta angelska pesem »Sta* Bogu da višavah ic mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje« javlja kot blagovest ljudem v smishi božje modrosti Angelska pesem ni zapoved, pač pa želja neba, poslana zemlji, da bi se veselje preneslo tudi na ljudi. Predvsem nas mo a navdajati ljubezen in mir božji mora vladati v naših Sircih, kajti le v miru in ljubezni bomo mogli nositi drug drugemu bremena in bomo tako izpolnili Kristusov zakon ter zagotovili bratstvo, enakost, slogo in blagostanje naši divni in veliki domovini.« Nacionalistične čete še vedno prodirajo Prišle so po poročilih iz Francovega tabora že sredi Taragonije — Lepo vreme pospešuje vojne operacije Saragossa, 2. jan. AA. Francova ofenziva na katalonski fronti se nadaljuje zlasti v severnem odseku Vreme se je popravilo razen v krajih ob reki Segre. Ebro še vedno narašča Francove čete so zavzele danes Giuncoso v južnem delu katalonskega bojišča tako do so doslej na ta način napredovale v tem odseku za 25 milj od začetne točke ter prispele na pol poti. ki vodi k Tarragoni Nacionalisti so potisnili republikanske obrambne čete nazaj preko Ebra ter so se utrdili v novih postojankah Sedaj so se republikanci koncentrirali v mestu Fal-setu, ki stoji na nasprotni strani obale proti Gandesi Vrhovno nacionalistično poveljstvo poroča, da so Francove čete davi nadaljevale prodiranje v vseh odsekih in da se morajo za svoje današnje uspehe zahvaliti lepemu vremena Granadella, ki so jo zavzele Francove čete. je skoraj popolnoma porušena Boje vodi general Solciga ki daje povelja na-varskim četam z opazovalnice na nekem hribu, kjer je ves odsek popolnoma pregleden Nacionalistično vrhovno poveljstvo razglaša da je od začetka te ofenzive navarska armada izgubila samo 300 mož. zajela pa ie 5 000 sovražnikov. Saint Jean de Loa, 2 jan AA Republikansko poročilo priznava da so čete gs-nerala Ftanca v južnem odseku srdito napadale Nacionalistični oddelki posebno pritiskajo pri Cabaselu. V letalskih bojih smo sestrelili eno sovražno letalo. Barcelona. 2. jan. br Včerajšnji in današnji boji na katalonski fronti kljub neka terim uspehom Francove vojske niso povzročili nikake večje spremembe v razvrstitvi in operativni sili republikanske armade V odseku med Lerido in Balaguerom je na- cionalistični pritisk nekoliko popustil, južno od Leride in v Pirenejih pa so se borbe nadaljevale z vso srditostjo Na jugu so nacionalisti prodrli do Balsaza, prvega večjega kraja, kar jih je v tej ofenzivi prišlo v njihovo oblast. Balsaz šteje več tisoč prebivalcev. mestece pa še ni docela v Franco- vi posesti. Nadalje so nacionalisti zavzeli več manjših vasi kakor Argontero. Torrez, Cadazes in še nekatere druge in nekaj višinskih postojank, med katerimi so najvažnejše utrdbe nad Guado. Nacionalistična poročila, da je v bojih za te vasi padlo več sto republikancev in da je bilo nad tisoč ujetih, so pretirana, pač pa so nacionalisti zaplenili nekaj vojnih potrebščin. Žrtve bombardiranja Barcelone Barcelona, 2 jan. Bombardiranje Barcelone na Silvestrovo je bilo najhujše po 19. marca t. t. Ubitih je 62 ljudi, v bolnišnice pa so pripeljali 11 ranjencev, žrtve so po večini civilisti Bombardiranje sta izvršili dve eskadrilji po tri letala. Vrgli sta več sto bomb Samo v eni ulici je bilo porušenih osem hiš, vseh skupaj pa je razdejanih 30 poslopij. Novi zračni napadi Barcelona, 2. jan. AA. Snoči ob 19.30 sta dve nacionalističnni eskadrilji po pet letal bombardirali okraj Poer, vendar nista dve nacionalistični eskadrilji po pet rala tudi delavski okraj v vzhodnem delu mesta. Ranjenih je tudi okoli 20 ljudi. Cartagena, 2. jan. AA. Včeraj so Francova letala vrgla okoli 50 velikih eksplozivnih bomb na pristaniški okraj. Bombe so padle v morie. ?rtev m ln tudi škode niso bombe napravile. Arabci napadli angleškega guvernerja PäifltlEß Pri napadu je bil nevarno ranjen popularni angleški podpolkovnik — Uspešne akcije policije Jeruzalem, 2. jan. br V zadnjih dneh so arabski teroristi znova ojačili svoje delo vanje Včeraj m danes je bilo v raznih kra jih več resnejših incidentov ki pa so poka zali, da Arabci sijajno organizirani angleški policijski službi niso več kos. Tako so v pretekli noči v Nablasu Arabci napadli neko angleško policijsko posto janko Angleži so takoj reagirali in po brezžični komunikaciji z bližnjo vojaško posta jo Arabce celo obkolili s pomočjo vojaštva Druga arabska skupina je v manjši vasi v bližini Nablus« naletela na angleško voja-šiko patruljo V Ganariji so Angleži aretirali 4 teroriste Pri spopadih so bili trije Arabci ubiti, več pa ranjenih. Resnejši incident se je pripetil včeraj popoldne na cesti iz Haiie v Jeruzalem Proti Jeruzalemu se je vračala skupina avtomobilov z Angleži, ki so jih arabski teroristi napadli. Angleži so se branili. Pri spopadu sta bila dva Arabca ubita, v drugem angleškem avtomobilu pa je bil nevarno ranjen podpolkovnik Sanderson Pozneje se je pokazalo, da se je iz Haite vračal v Jeruzalem angleški guverner v Palestini sir Charles Tegart Arabci so namreč razširili vesti, da so njega ubili V resnici se je guverner Tegart nepoškodovan vrnil v Jeruzalem Podpolkovnik Sanderson ima velik sloves že izza svojega službovanja v Indiji Pred dobrimi 6 meseci je bil od tam premeščen v Palestino in je spočetka opravljal posle namestnika jeruza'emskeea policijskega šeta Sanderson ie tudi vodil znane angleške policijske operacije v »eruza-lemskem podzemlu Guvernerju Tesartu 'n njegovemu spremstvu je uro po napadu prihitel na pomoč odde'ek angleške vojske z oklopn'mi avtomobili Angleži so tam v bližini obkolili neko va« prijeli več atentatorjev, nato pa vas popolnoma razdejali. Rimski pozdrav v Rumuniji Bukarešta, 2. jan w Pri oficielnih svečanostih na Novega leta dan sta se splošno opazili dve zanimivi novosti Prvič so tokrat prišli ministri v novo uvedenih uniformah in prvič so pozdravili kralja z rimskim pozdravom, namreč z dvlHaWlia«lltH i' «M^m^-t stran, tako da je že iz tega razloga samomor skoraj Izključen. Na revolverju tudi niso našli nikakih prstnih odtisov Mirkoviča. Pokojni Mirkovič je bil prijatelj umorjenega generala Kutjepova in je ponovno pripovedoval svojim znancem, da pozna njegove morilce in da je v posesti dokumentov, ki bi pred vsem svetom razkrinkali početje GPU. Zaradi tega sumijo, da je dala Mirkoviča umoriti GPU, da bi se na ta način polastila teh dokumentov ln znebila neprijetne priče. Beležke češkoslovaška in Nemčija Praška revija »Pfitomnost« objavlja o češkoslovaško-nemških odnošajih članek, v katerem poudarja med drugim: Za češkoslovaško je v tem pogledu enostaven problem: ker nima več zaveznikov in je ostala osamljena, se mora pač sporazumeti s svojim sosedom. Samo Nemčija nas more sedaj ščititi. Dokazala nam je svojo zašči. to že v podkarpatskem primeru. Bojevit narod, kakršen so Nemci, spoštuje pogum, ki ga je pokazala češkoslovaška. To so Nemci tudi pokazali, tako da ni nobenega razloga za prikrivanje pravega razpoloženja ali hlinjenje neresnične prisrčnosti. Ako bi to delali, bi vzbudili povsem nasproten učinek. Nemci prav dobro razumejo, da je nujnost ustvarila med nami vez: Med obema narodoma pa je razen tega tudi resnična vez ki ju spaja: Nemci in čehoslovaki sta bila v septembru edina dva naroda, ki sta bila pripravljena boriti se. Ameriško ljudstvo in španska vojna Ameriški »Institut za javno mnenje« je te dni objavil podatke nekega svojega re-ferenda, ki ga je izvedel med Američani v zadnjem času. Po objavljenih podatkih se je 76% Američanov izreklo za republikansko in 24% za Francovo vlado. Pri podobnem glasovanju pred dvema letoma se je 65% Američanov postavilo na stran republikancev, dočim je bilo tedaj na strani generala Franca 35% glasovalcev. Značilno je tudi, da pred enim letom več ko 50% vprašancev sploh ni odgovorilo na stavljena vprašanja, dočim se je letos število »abstinentov« znižalo na 33%. Nemci v Klajpedi »Frankfurter Zeitung« objavlja dopis o življenju Nemcev v mestu in pokrajini Klajpedi- Z zadovoljstvom konstatira da se je položai Nemcev v zadnjih mesecih, zlasti pa po volitvah v klajpedski deželni zbor znatno zboljšal in da uživajo Nemci danes že dosti velike svoboščine. Nato članek nadaljuje. »Toda pcmško prebivalstvo Klajpede ne čuti » ' ake hvaležnosti napram vladi ▼ Kovnu. Svobotie. ki jo danes uživa, mu litovska vlada ni dala prostovoljno, temveč si jo je lcm?ko prebivalstvo samo izvoje-valo s hudimi boji Glavna zahvala z tovr- n« v'ak k1 mu je zmanjkalo vode, dobrih 10 minut kasneje pa je prišel iz nasprotne strani drug tovorni vlak, ki se mu v Zbelavi ni bilo treba ustaviti. Strojevodja urh"jai-očesra vlaka je opazil oviro na tiru šele na razdaljo nekaj metrov, ko nesreče ni bilo mogoče več preprečiti. Pri trčenju sta bila oba stroja močno poškodovana. Službeni voz došlega vlaka je bil popolnoma razdejan. Močno je bilo poškodovanih tudi šest vagonov. V enem izmed njih je bPo polno žive perutnine, ki jo je spremljal lz Brčkega v Ptuj neki Muharem Kandelovič. Zaradi silnega sunka je padel z voza ln prišel pri tem med dva vagona, ki sta ga stisnila. Nesrečni Kandelovič je bil takoj mrtev. Disciplinsko sodišče pri stolu sedmorice Beograd, 2. Jan. p. Na predlog ministra pravde je bilo z ukazom imenovano disciplinsko sodišče za prihodnje leto pri kasacijskem sodišču Stola sedmorice oddelek B v Zagrebu. Za predsednika je bil imenovan dr Jakob Konda, predsednik kasacijskega sodišča oddelka B v Zagrebu, za namestnika pa kasacijskl sodnik dr Anton KandljaA Za člane disciplinskega sodišča so bili postavljeni dr. Anton Kandijaš, dr. Josip Metkovič, dr Avgust. Munde in dr. Franc Pihler, za njihove namestnike pa dr. Milko Gaber, dr. Josip FiSinger, dr. Kazimir Pazlna in Ivan Iveta, vsi kasacijskl sodniki. Velik požar sredi Bukarešte Bukarešta, 2. jan. p. Dopoldne Je sredi mesta izbruhnil velik požar v palači Efo-riji, ki je ena izmed najbolj luksuznih v Bukarešti. V zgradbi je cela vrsta bogatih trgovin in tudi največji kino Bukarešte. Škoda je ogromna. Požar še traja. Vremenske neprilike v Italiji Rim, 2. jan. w. Dočim je mraz v severni Italiji znatno popustil, je zavladalo pravo zimsko vreme v srednji in južni Italiji. V Apeninih in Abrucih že dva dni neprestano sneži ter je zapadlo že nad meter snega, v Kalabriji pa močno dežuje. Na Siciliji je povzročilo deževje mnogo plazov. V bližini Mesine je ogromen plaz porušil več hiš, pri čemer je bik) 10 ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Požar v Kruševcu Kruševac, 2. jan. p. V pretekli noči ja v Kruševcu pogorela velika krznarska trgovina Milana Petkoviča. Požar je zavzel ogromen razmah in so ga mogli gasilci lokalizirati šele z največjim naporom Dva gasilca sta se pri tam hude poškodovala. Skoda je ogromna. Vremenska napoved Zemnnska: Nekoliko toplejše vrema. Oblačno z dežjem v zapadni, pretežno jasno z jutranjo meglo pa v vzhodni polovici države. Ponoči zmeren mraz. Dunajska: Sprva porast temneraturei proti večeru zopet hladneje, popoldne padavine, zvečer nevarnost poledice. __ À ■^iš&m&vail Naši kraji in ljudje Božičnica CMD na obmejnih šolah časten odziv mariborske javnosti Maribor, 2. januarja Častno se je odzvala letos mariborska javnost pozivu mariborskih podružnic CMD ter s svojimi bogatimi darovi pripomogla, da se je pripravi'o taJco velikemu številu revnih obmejnih otiok božično veselje. Nad 30 000 dinarjev v denarju in blagu sta nabrali podružnici ter s tem obdarovali preko 50 šol vzdofž severne meje od Korotana do Prekmurja. Ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti za velikodušnost s katero je pomagal lajšati bedo obmejnega prebivalstva. Zato se podružnici CMD po tej poti zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da so se letošnje božičnice na obmejnih šolah mogle vršiti v tako lepem obsegu. Posebna hvala pa gre Ženskemu društvu, učiteljicam in učenkam Gospodinjske šole »Vesna«, I. in II. dekliške meščanske šole, zasebne šole šolskih sester in II. dekliške ljudske šole za material m izdelovanje pletenin. perila in obleke, Narodni odbrani, klubu narodnjakov, Klubu rotarcev, Ke-gljaškemu klubu, mariborski mestni občini. Posojilnici Narodni dom in drugim denarnim zavodom, mariborskim industrijcem, trgovcem, zdravnikom in odvetnikom, ki so žrtvovali večje vsote. Prav tako pa gre tudi hvala in priznanje mariborskim srednjim šolam in K:ubu rotarcev, ki so posamezne šole še posebe izredno bogato obdarile. Vsem dobrotnikom naj bo plačilo prijetna zavest, da so s svojo požrtvovalnostjo vršili ne le veliko človekoljubno, ampak tudi velevažno narod-no-obrambno delo! Mlada žrtev vojnih grozot Umrl je edinec senatorja dr. Save Ljubibratica V Sarajevu je v petek umrl 251etni študent tehnike Slobodan Ljubibratič edini sin bivšega senatorja dr. Save Ljubibrati-ča. Njegova smrt pomenja tragični zaključek dogodkov mučeništva ugledne Lju-hibratičeve rodbine v vojnem času. Dr. Sava Ljubibratič je spadal med naj-odličnejše bosanske nacionaliste iz predvojne dobe in ob izbruhu svetovne vojne ga je zadela usoda premnogih drugih. Obtožen je bil veleizdaje. Obsojen je bil na smrt in pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo. Poleg njega so zaprli tudi njegovo gospo. Nič niso pomagale prošnje, da jo pustijo s komaj par mesecev starim sinčkom Slobodanom na svobodi, dokler ga ne odstavi od prsi. Dete je moralo s svojo materjo in očetom v ječo. V zaporih so vladale strašne razmere. Dete se je pre- hladilo in je težko obolelo. Kal zavratne bolezni, zanešena v polletnega otroka, se ni dala več zadušiti. Narodno osvobojenje je prineslo dr. Savi Ljubibratiču tudi osebno svobodo, ali rodbini je ostal tragičen spomin na leta trpljenja, bolehen otrok, ki se mu nikdar ni več moglo vrniti zdravje. Slobodan je bil talentirano dete. Studirai je izvrstno in starši so vse storili, da bi prebolel opasna leta. Vsa njihova nega je bila zaman. Ob sklepu mladosti je Slobodana Ljubibratica pobrala tuberkuloza in grozna avstrijska justi-ca tedanje dobe sme sedaj še naknadno beležiti enega svojih žalostnih činov. Z odličnim narodnim delavcem dr. Savo Ljubibratičem in njegovo rodbino sočustvuje vsa jugoslovanska nacionalna javnost. Božičevanje med kočevskimi Slovenci Lepi darovi CMD in ljubljanske mladine Borovec, 2. januarja Vsa v tisočerih se bliščečih in lesketajo-čih se snežnih kristalih je sprejela naša kočevska Švica letošnjega Božička v svoj mr-rli objem, vabeča ob tej priliki tudi vse prijatelje bele prirode, da usmerijo svoje letošnje izlete in pohite na »dilcah« v pre- Okrog Radencev ali Radinec ? V slovenskih časnikih in časopisih, ki tako radi pišejo o našem zdravilišču in kopati-šču ob Muri, slovečem po radenski slatini, beremo izraze Slatina Radenci in Slatina Radinci, iz Radencev (Radincev) in iz Radinec. Kmetska vas, ki se razprostira ob jugo-zapadni strani ceste Ljutomer-Radgona, zdravilišču in kopališču Slaitini nasproti, se imenuje med domačim ljudstvom Radinci. Po njej in njenem nazivu je zdravilišče in kopališče, ki obstoji šele iz začetka drugje polovice prejšnjega stoletja, dobilo tvoje Ime Slatina Radinci, odnosno, kakor se navadno in tudi uradno piše Slatina Radenci, če vprašaš domačina, odkod prihaja, bo odgovoril točno in razločno: Iz Radinec, ne pa: Iz Radencev (Radincev). Oblike »iz Radincev ali Radencev« domačini ne poznajo ne na levem, ne na desnem bregu Mure. Sličnih primerov svojevrstnega množinske-'ga rodilnika krajevnih imen na —ci bi se za Mursko polje in Prekmurje (izkratka: za Prlekijo) dala navesti dolga vrsta, in bližnja Petanjska slatina je last rodbine iz Peten jec (ne iz Petanjcev). Oblika »iz Radinec« je v razvoju ob murske slovenščine utemeljena in pravilna ter predstavlja njeno zanimivo razvojno stopnjo. Radin (primerjaj nemški izraz Ra-dein) ali prvotno Radinac, pozneje Radinec (primerjaj Radinski vrhi) se je imenoval prvi naseljenec ob prihodu Slovanov v te kraje, ki se je tu s svojimi ljudmi naselil. On, njegova zadruga, njegovi ljudje in naselbina njihova so dobili ime Radinci. Prvotno, pred mnogo več ko tisoč leti, se je na vprašanje: »Od kod?« glasil odgovor: *Iz Radinca«. V nadaljnem razvoju obmur-ske slovenščine je končni — a odpadel, — a v predzadnjem zlogu pa se ie ali istodobno ali že prej oslabil v šibkejši splošno slovenski — e. Tako je nastala popolnoma pravilna oblika: iz Radinec, ki zveni za iz-venprleškega Slovenca malce čudno, je pa vendar neoporečna in častitljiva obenem, ker je stara in se je kot taka ohranila in rešila do danes. Razlog za to, kakot za vse druge zanimivosti in posebnosti prleškega narečja leži v posebni preteklosti in usodi Prlekije, katere večji del je stal del j časa kakor ostali de! Slovencev pod vplivom Avarov in nato Madžarov, medtem ko so bili izvenprle-ški Slovenci že od srede osmega stoletja da!je s prav kratko prekinitvijo neprestano pod nemškim vplivom. In ta avarski, pozneje madžarski vpliv je treba označiti v tem smislu, da je Prlekom ohranil in rešil njihov slovanski jezik, dočim bi jih bil nemški vpliv ponemčil, kakor je ponemčil Srednji Štajer z Gradcem, s Fürstenfeldom, z Upnico ali z Radgono Če bi delovanje nemških, solnograških škofov, ki so uničili delo Metodovo, ne bilo prekinjeno po Madžarih, bi Prleki danes bili že Nemci in tudi izraz »iz Radinec« bi ne bil več ob Muri doma. Prijatelj Prlekije. malo poznane kočevske višave, nudeče tudi razvajenim »vozačem« prav idealno smuko.(Smučarji, — smuk v Kočevsko Švico!) Božičevali srno po Kočevskem prav lepo. Posebno naša mladež je letos občutila, da v svojem težkem življenju v borbi za naš jezik in našo kri ni osamljena. Spomnila so se je tam gori v beli naši Ljubljani dobra in drobna srčeca. Kakor vsako leto, je prispevala dragocene darove naša velika šolska dobrofcnica, — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Darovi »o bili ocenjeni na več ko 50.000 dinarjev. Lep božičen dar naše požrtvovalne CMD je po vsem Kočevskem znova poudaril in potrdil zaupanje in ljubezen kočevskih Slovencev do velike dobrotnice in darovalke. Prav letošnji občni zbor podružnice CMD v Kočevski Reki, ki je središče naše prelestne kočevske Švice, je pokazal z veliko udeležbo in vedno večjim številom novo pristopajo-čih članov v njen krog, da znajo Slovenci ▼ teh krajih ceniti njeno prizadevanje ter veliko pomoč v težkih časih. Zato naj prejme CMD vso zahvalo hvaležnega slovenskega rodu na Kočevskem. Priporočamo Družbo CMD v blagohotno podpiranje. Poleg marljive CMD je tudi tokrat priskočila v pomoč z izdatnim darom naša kr. banska uprava, ki ji velja enaka topla zahvala vseh nesečnih in ubožnih kočevskih šolarčkov. Letošnji bogati Božiček na Slovenskem Kočevskem pa je dobil darov tokrat od najmanjših slovenskih darovalcev in darovalk — ljubljanskih šolarčkov in šolark, ki so poslali svojim ubogim revnim tovarišem in tovarišicam na Kočevskem toliko skrbno izbranih daril, šolskih potrebščin, blaga, perila, obleke in obutve. Koliko tople otroške ljubezni, koliko veselja in zadovoljstva, koliko nepreštetih drobnih uric je bilo žrtvovanih za vse te številne darove, ki so jih nabrali in poslali mali Ljubljančanu In končno vsa ona drobna, ljubeča pisemca, ki »o poromala za te dni k nam in zasvetila v dobrih, a žalostnih srčecih naših otrok na Kočevskem upanje, ljubezen in vero v lepše dni ter zavest, da niso osamljeni v svojem boju in da zanje bijejo topla srca pridnih punčk in fantkov v beli Ljubljani. Naša mladež ne bo nikoli pozabila letošnjega Božička. Naša mladina 6e bo še sama zahvalila svojim tovarišem in tovarišicam v Ljubiiani. Po tej poti pa prejmite tudi vi, dragi starši, vso zahvalo tukajšnjih Slovencev za vso darežljivost in pomoč. Naj omenimo še naše marljive gospe in gospodične učiteljice ljubljanskih šol. ki so žrtvovale toliko dragocenega časa za to lepo in hvaležno socialno narodno delo. Vsem darovalcem in darovalkam iskrena zahvala. — ar. Prof. dr. Albin Belar f Ljubljana, 2. januarja Profesor dr. Albin Belar, eden utemeljiteljev potresne vede v Sloveniji in Beogradu, je preminil snoči na svojem posestvu v Polomu pri Kočevju. Pokojnik se je rodil 21. februarja 1864. v Ljubljani. Njegov oče je bil šolski ravnatelj in sk'adatelj, doma iz Idrije. Maturerai je na linbljanski realki, dve leti je študiral tehniko na Dimaju in v Gradcu. Napravil je izpit iz kemije in naravoslovja, v življenju se je s posebno vnemo zavzel za seizmologijo. Dr. Albin Belar je ob velikem potresu 1. 1895, ko je bila slovenska zemlja posebno prizadeta, ustanovil seizmološko postajo v Ljubljani. Pet in dvajset let se je z uspehom udejstvoval na ljubljanski potresni opazovalnici, osnoval je strokovni seizmološki mesečnik in ga deset let marljivo urejeval. Cela vrsta pokojnikovih raprav o nastanku in razvoju naših potresov, o geološki posebnosti potresnih slojev našega površja je izšla v raznih mesečnikih. Mnogo se je dr. Belar bavil s konstrukcijo in izpopolnjevanjem potresomernih aparatov. L. 1910 je osnoval potresomernico v Beogradu. pred 30. leti pa prvo seizmografsko postajo v Hebu na Češkem. Prof. dr. Belar je bil mednarodno priznan seizmolog. Ob 20-letnici svojega obstoja je po zamisli pokojnika sestavljena potreso-mernica v Hebu (Earu) izročila dr Belarju krasen spominski album s pregledno zbirko kopij vseh potresnih diagramov postaje, ki je bila še po vojni med najboljšimi na Češkoslovaškem. Med vojno je bil prof. dr. Be'ai kot poseben izvestitelj prideljen soški armadi. Odkrival je oddaljenost sovražnih rovov in baterij, sestavil je brezžični sprejemnik priročne oblike, ki je vzbudil zanimanje strokovnjakov. Izvrsten eksperimentator je 42 let deloval v prilog naše potresne vede po prevratu se je večkiat oglasil tako v strokovnem kakor dnevnem tisku, z izsledki lastne postaje na Gorjah pri Bledu. Njegove zemeljske ostanke bodo prepeljali jutri v Ljubljano, kjer ga bodo iz kapelice pri Sv. Križu spremili k večnemu počitku. Slovo ravnatelja dr. Dolarja od Kranja Kranj, 2. januarja V sredo zvečer je Sokolsko društvo Kranj priredilo v sokolski telovadnici poslovilni večer svojemu dolgoletnemu članu in pod-starosti, upokojenemu gimnazijskemu ravnatelju dr. Simonu Dolarju. Poslovilnega večera so se poleg članov sokolskega društva udeležila vsa kranjska kulturna, dobrodelna in nacionalna društva, da se mu skromno oddolžijo in zahvalijo za njegov 301etni trud. Starosta br. Zavränik je v uvodnem pozdravu naglasil, da je ta večer posvečen pregledu dela in njegove vrednote in to ob času, ko odhaja iz Kranja mož, katerega delo je rodilo trajne sadove in kateri naj bodo novi generaciji svetel zgled, kako je treba delati in ustvarjati. Po uvodnem pozdravu br. staroste so povzeli besedo zastopniki ostalih društev in se mu najprisrčneje zahvalili za plodo-nosno 301etno delo m izročili gospej soprogi krasen šopek nagijev, njemu pa je bila izročena spominska knjiga. V imenu JC lige, Češke besede in Branibora, katerih dolgoletni predsednik ali odbornik je bil dr. Dolar, se mu je zahvalil dr. Jarc, v imenu Narodne čitalnice g. Kern, v imenu akademskega društva, kateremu je stal vedno kot mentor in skrbni oče ob strani, se je zahvalil akademik Ekar, v imenu Kola jugoslovenskih sester je ga. Janja Miklavčičeva izrekla najtoplejšo zahvalo gospej soprogi, ki je ravno tako vseskozi delovala v kulturnem ln dobrodelnem pogledu. Končno je br. starosta orisal vse dr. Dolarjevo dolgoletno delò in prikazal moža idealista v borbi za napredek celote, ki ni nikdar iskal lastne koristi in je moral zaradi odločnosti požreti marsikatero grenko. Od vseh strani so letela nanj polena, toda nič ga ni uplašJo. Pridobil «i je češkoslovaško odlikovanje, __ v svojih srcih od tedaj, ko je kljub grožnjam z revolverarmi streli vseeno poslal gimnazijsko mladino na sokolski telovadni nastop. Tako se je boril od svojega prihoda v Kranj in je moral po vojni zapustiti dijaško kuhinjo, katero je čudovito vodil med vojno, zato, ker je zahteval, da morajo imeti dijaki v Jugoslaviji boljšo hrano. Po letu 1926. je zopet pristopil k vodstvu kuhinje in jo vodil do danes. S ponosom lahko zre na svoje delo, saj je samo on nabral okrog 300 tisoč Petrovega sklada. Mnogo truda je vložil v podružnico CMD, katero je dolga leta vodil roko v roki s pokojnim msgr. Tomom Zupanom. On je tudi ustvaril Zupanov sklad, ki šteje danes preko 50 tisoč dinarjev. Kranjska podružnica se po njegovi zaslugi prišteva danes med prve v naši banovini. Kot Masarykov učenec in vnet propo- vednik idej je zbral okrog sebe vse one, ki so čutili slovansko in je s slovansko ideologijo kmalu ustvaril nov razgled onim, ki so tedaj živeli Se s preteklostjo. JC liga in Češka beseda sta mu bili glavno sredstvo za razvoj te ideologije. Vsa leta je bil vnet delavec Sokola in je z delom in nasveti prinesel v upravo domačega sokolskega društva in v upravo gorenjske sokolske župe nov duh. Njegova beseda in nasvet sta vedno obveljala in nikdar ni bilo nikomur žal, da se je ravnal po njegovih nasvetih. Vedno je pričel skromno, toda nikdar ni obupal, če mu je izpodletelo. Poizkusil je v drugo, tretje in še naprej, če je bilo treba. Kadar so se v društvih pojavile razprtije in je grozil polom, vedno se je tam pojavil dr. Dolar in jim pokazal edino pravo pot. Tako si je pridobil brezmejno zaupanje vseh, s katerimi je prišel v stik. Kaj je Kranj izgubil z dr. Dolarjem, vedo oni, ki so z njim delali. Težko mu je bilo slovo od domačih društev, katerim je posvečal vso skrb, da se čim lepše in koristneje uveljavijo na kulturnem, nacionalnem in socialnem področju. V slovo je sokolski zbor zapel n^kaj pesmi. Spominska knjiga ga bo spominjala Kranja in tovarišev, ki ga prosijo, naj jim še v naprej stoji z obilnimi nasveti ob strani. Neznana usoda dvanajstih Duhovnik jih je z aktovko pozabil v vlaku Kaplan mariborske magdalenske župnije Anton Cafuta je imel včeraj neprijeten doživljaj. Hotel je v Št. IIj, da tamošnjemu župnemu uradu izroči 12.450 dinarjev cerkvenega denarja, ki se je bil nabral pri raznih pogrebih iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Kaplan je spravil denar v aktovko in odšel v mesto. Pred odhodom na kolodvor je imel opravka v mariborskih mestnih podjetjih v Orožnovi ulici 2. Po storjenem opravku je odšel na kolodvor, kjer je kupil vozni listek za Št. IIj. Nato je stopil na vlak. Ko pa je v št. Ilju izstopil, se je zdrznil. Spomnil se je, da nima aktovke. Stekel je nazaj na kolodvor, da bi pregledal železniški vagon, če je morda v njem pustil aktovko. a vlak je medtem že odbrzel proti Špi-Iju. Kaplan je nato obvestil mariborske orožnike in policijo. Povedal je, da natančno vé. da je vzel aktovko z denarjem s seboj. ne vé se pa spominjati, kje jo je pozabil: ali v mestu, kjer je ime' opravke, pri železniški blagajn' a!i v vagonu. Zdaj poizvedujejo za aktovko orožniki in policija. Velika tatvina zlatnine Orožniki v Slovenjem Gradcu jo bodo kmalu pojasnili Slovenj Gradec, 2. januarja O veliki tatvini zlatnine, o kateri je »Jutro« že poročalo, so ugotovljene naslednje podrobnosti: Nedavno Je prispela v Slovenj Gradec na obisk k družini tovarnarja g. Franca Lobeja ga. Angela Margarettelia, žena znanega italijanskega inženirja, ki sedaj vodi gradnje cest v Abe-siniji. Ko je ga. Margarettelia bila na Silvestrovo kakor običajno med 11. in 13. uro na obedu, ji je tat ukradel iz zaklenjene omare 9 cm dolgo zlato brošo v vrednosti okoli 10.000 din, par zlatih uhanov z briljanti v isti vrednosti, 20 cm dolgo zlato zapestnico v vrednosti okoli 2000 din in 360 din gotovine, tako da znaša skupna škoda okoli 22.340 din. Zlatnina je bila v zavezani ženski nogavici in sicer vsak komad posebej v lepi kožnati škatlici. Tat je odprl škatlice, pobral zlatnino, škatlice je pustil in nogavico spravil v prejšnje stanje. V zraven nogavice ležeči denarnici je bilo 500 din, vendar je tat ukradel samo 36C din, ostanek pa pustil v denarnici, ki jo je položil točno na isto mesto. Omaro je odprl s ključem, ki ga je našel v predalu umivalnika, kamor je po tatvini tudi vrnil ključ. Omare tat sploh ni razmetal, kar dokazuje, da so mu bile razmere prav dobro znane in je vsekakor moral biti domačin. Ga. Margarettelia je opazila tatvino takoj pc obedu, ko je hotela vzeti iz denarnice denar. Orožniška postaja vodi zelo vestno preiskavo in je v teku dneva že zaslišala razne ljudi ter vzela mnogo prstnih odtisov. Elegantna neznana tatica Poročali smo že, da je za božične praznike prispela v Slovenj Gradec elegantna neznanka, ki je v moški obleki vzbujala pozornost in so jo oblastva brž priprla. Elegantna mladenka ni imela pri sebi prav nikakih dokumentov in do danes so se vse njene navedbe izkazale za neresnične. V svojem težkem kovčegu je deklina med drugim imela lep ženski plašč, o katerem ni mogla pojasniti, kje ga je kupila. Na Silvestrovo je pa stavbenik g. Franc Grein prijavil tatvino ženskega plašča in tako je prišlo na dan, da je to čudaško dekle ukradlo plašč. Zdaj se oblastva trudijo ugotoviti njeno identiteto, ker mora sumljivka gotovo imeti še kaj grehov na vesti. Naprošen je vsakdo, ki mu je kaj znanega o 261etni mladenki, da blagovoli to takoj javiti orožn ški postaji v Slovenjem Gradcu. Zdravstveni dom in Proti-tuberkulozni dispanzer v Slovenjem Gradcu Slovenj Gradec. 1. Januarja Novo ustanovljeni Zdravstveni dom in Protituberkulozni dispanzer v Slovenjem Gradcu pričneta s svojim delovanjem v ponedeljek, 2. januarja 1939 po naslednjem razporedu: 1. zdravstveni dom — šef dr. Maks Pohar — ima uradne ure: a. za šolsko polikliniko vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure, b. za otroški dispanzer vsak torek od 15. do 16. ure in vsako sredo od 11. do 12., c. za posvetovalnico za matere vsako sredo od 15. do 16. ure. 2. Protituberkulozni dispanzer, Set dr. Lojze Simoniti, ima uradne ure vsak ponedeljek in petek od 15. do 17. ure. Radgona dobi vojake Gornja Radgona, 1. januarja Obmejna reka Mura je pričela zamrzo-vati, kar znači po mnenju starih ljudi, da se obeta še huda zima. Mraz je tudi pri nas precej pritisnil ter je bilo zaradi poledice ob praznikih več poškodb. Med drugim si je zlomila nogo zaradi padca šolarka Milena Stanovsek iz Gornje Radgone. Vojaška garnlzija v nemški Radgoni je vpostavljena. Komaj leto dni pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji si je mestna občina Radgona na posredovanje grofa Stilrgkha kot takratnega namestnika deželnega glavarstva komaj izvojevala upo-stavitev vojaške garnizije, ki je bila ob prevratu in polomu Avstrije ukinjena. Isto pa se Je zgodilo ob priključitvi Avstrije k Nemčiji. Lovski bataljon, ki je bil nastanjen v Radgoni, je prešel v sestav nazaj v Gradec. Na ponovne predstavke mestne občine Radgona pa je sedaj garni-zija v Radgoni spet upostavljena in pride semkaj z novim letom oddelek vojaštva dveh stotnlj. Vojaštvo bo nastanjeno v vojašnici Konrada Hötzendorfa. kjer je bil nekdaj nastanjen 97. tržaški j>ešpolk slovenskih fanfov, Darujte za »Zvonikov« sklad Mesto praznikov in slav V Sarajevu se od septembra do maja vrsti praznik za praznikom Sarajevo ob novem letu Katoliški božič je minil letos brez snega, a bil je vseeno lep in prazničen. Naše Sarajevo je še vedno polno predbožičnega razpoloženja in priprav. Izložbe po trgovinah so polne dobrot in lepih daril, in to prav vse brez izjeme: katoliške, pravoslavne, muslimanske in židovske. Pestre reklame vabijo izza razsvetljenih šip in nešteto poželjivih oči se kar ne more odtrgati od razsvetljenih lepot, škoda je edino to, da je večina teh zakladov samo za one, ki imajo že itak vsega dovolj, za vse druge, katerih je večina, vsega tega ni. Pravijo, da je bil letos božični »pazar« za katoliški božič jako slab in da je »zlata nedelja« minila tako klavrno, da mnogi trgovci svojih trgovin popoldne niti odpirali niso, ker se jim to ni izplačalo. Morda bo boljše za pravoslavni božič, ki prihaja zdaj in katerega praznuje v Sarajevu več prebivalcev kot katoliškega. Praznično razpoloženje je prav za prav lepa stvar. Gori v Sloveniji je v tem pogledu precej lahko, tam imate božično, velikonočno, binkoštno in seveda predpust-no razpoloženje, sicer pa je mir in življenje poteka enakomerno dalje. Pri nas v Sarajevu pa je povsem drugače. Pri nas so v večji ali manjši meri zastopane skoro vse v Jugoslaviji priznane vere in vsaka teh ver ima svoje praznike in svoja praznična razpoloženja. Ker pa žive verniki posameznih ver tesno povezani med seboj — vedno se poudarja, da je baš Bosna in njeno Sarajevo Jugoslavija v tr^em — je povsem razumljivo, da slavimo vsi skoro vse praznike in preživljamo vsa praznična razpoloženja. Ce nič drugega, treba je iti častitat praznik svojim znancem in prijateljem druge vere; v uradih in trgovinah se to še najbolj pozna in navadno dobi vse mesto ob takih dneh praznično lice. Prazniki pa trajajo pri nas z malimi izjemami od srede septembra do konca maja, včasih še čez, če upoštevamo katoliške binkošti in pravoslavne Duhove. Pa še v malem razdobju treh mesecev, ki ostanejo, so razni prazniki, ki jih je treba upoštevati — nad pomanjkanjem praznikov se torej res ne moremo pritoževati. Serijo praznikov otvore Äidje sredi septembra s svojim RošAšana (novim letom). Točnega datuma ni. Oni se namreč še vedno ravnajo po starem luninem koledarju in tako se datum izpreminja. Vrzel, ki nastane, pa izpolnijo s tem, da vrinejo vsako četrto leto trinajsti mesec. Novo leto je spomin na stvarjenje sveta (septembra 1939 bo po njihovem štetju zemlja stara 5700 let). Razumljivo je, da tak praznik ne more miniti brez predprazni-čnih priprav in želja in seveda novoletnih častitk in daril. To traja po več dni, saj praznujejo samo novo leto cela dva dni. Takoj po Roš Ašana, še vedno v septembru, je židovski Jom Kipur, (veliki post. dolgi dan, praznik sprave) — spomin na najtežji dan židovske zgodovine, ko je bil zavzet Jeruzalem in razdejan veliki jeruzalemski tempelj ter za dolga sto1o*1a ničPTuC .židovska svoboda. na ta dan zapctvci^a nrjstrožji post, praznik sam pa je obenem praznik odpuščanja grehov. Žalitve in krivice, ki so mesece in mesece težile duše, se ta dan odpuščajo, vse zato. da bo nekoč tudi Bog usmiljen napram grešnikom, ki so ga žalili. Za Jom Kipurom, koncem septembra ln prve dni oktobra, je, Se vedno židovski praznik, »Sukot« (Suma bajram, praznik senčnic). To je spomin na selitev starih Izraelcev v Egipt. Ti so si, potujoči po puščavi, postavljali ponoči male kollblce, v katerih so prenočevali. V spomin na te kolibice postavljajo še dandanes stari židje v svojih dvoriščih in vrtovih te dni male utice. katere pokrijejo z vejami gozdnega drevja, predvsem s smrečjem. V njih kosijo in večerjajo vseh osem dni, kolikor trajajo prazniki, v njih tudi »prislužijo« kan-dilo, ki gori tudi sicer pred vsako soboto, ki je Židom to. kar je nam nedelja. Izpod stropa nad mizo visi dokaj velika steklena posoda z oljem, v njej sedem lučk, za vsak dan v tednu ena, in pod kandilom opravlja gospodar, »muška glava«, pokrite glave predpisane molitve. Pravoverni Zidje molijo in tudi jedo vedno pokriti, tako doma kakor v templju. Vsak petek zvečer, »uoči subote«, je predpisana topla večerja za vse člane družine, žene same pa še mol'ti ne morejo, hiša brez »muške glave« sploh nI hiša. Zadnji dan Sukota je Simhàt torà, dan ko so Izraelci dobili Toro, svoje sv. pismo. Komaj minejo židovski prazniki, že začne muslimanski Ramazan. o katerem je »Jutro« že prineslo dolg članek. Ta traja mesec dni in se najbolj odlikuje po svojem prazničnem razpoloženju, saj je tedn' vse mesto zvečer polno pesmi in »sev^a ha«, a tudi vse večje džamije so te dni 7Večer r~zavetij'^r ?" n? Pin-'^ani ? r?::!:nc s. ;!?.:::.,, k.i ,v n?; rezstavjjsr v Begovi džamiji relikvije: las iz Muhame-dove brade in dragocen prt, ki je bil posvečen na sami Cabi — v svetišču v Meki. Ramazan se konča z Ramazani Bajramom, ko sprejemajo muslimani doma častitke svojih prijateljev in znancev. 2e v čas Ramazana pride naš sv. Martin, ki ga sarajevski Slovenci vsako leto v?selo slave z Martinovo gosko in vsemi 'rugimi pr't'klìnami in pa začetek velikih pravoslavnih krstnih slav. Te se v zimskih jar—ih \—t? ena 7r drugo skoro ni tedna buz kake ki./.::: K^ jč ^ravoaiavna, 1. JANUARJA IJSB± trgovski ples v vseh prostorih Trgovskega doma ODLIČEN DM E T N I g R 1 P B O G B A M Domače vesti * Napredovanja in odlikovanja v naši vojski. V čin polkovnika sta napredovala artilien jski podoolkovnik Franjo Krede in sodm M rko Mavnč v čin maiorja so napredovali kapetani I] klase artiljerijska za generalštabne posle Ivan Babič in Zdrav-Ko Seručan, pehotn» Ermin Rataj, a tilje-rijski Slavko Grum Stanislav Jelačin in Marin Stüde zrakonlovni Zdenko Ulepič, Joahim Žitnik in Franjo Džal. eei>dets.ki Josip Cerne, veterinarski dr Ivo Ogo*elec in žandarmerijski Bogomir Roman; v čin inženirskega majorja inženirski kapetani I. klase tehnične strnke mo-"arice inž Peter Rozman, inž Vincencij Jalen inž. Dušan Rozman in inž Bons Kandare V čin kapetana l klase kapetani II klase pehotni. Janko Stuhec. intendantski Slavko Ogrizek. Albin Držan, Viktor Žerjav in Vladi mir Vajdič. žandarmerijski Ciril Petovar V čin poročnika vojnega broda 1 klase poročnik vojnega broda II kla^e Matija Pod-kraišek; v čin kapetana II klase poročniki, pehotni Josip Ivančič. artiljerijska Albin Cizelj in Jože! Bajuk. zrakoplovni Slavko Ožbalt, Alojz Stebernak in Miha Klavora. veterinarski Franc Kalin, žandarmerijski DuSan Sedlar, v čin inženirskega kapetana II klase, poročniki inženirsko-tehnične stroke Bogomir Pust tn poročnik zrakoplovne tehnične stroke Anton Škulj. v čin poroč nika podporočniki nehotni Henrik Tor kar in Josip Herman artiljerijsiki Alojz Falnoga. strokovni Franjo Balon. Karlo Kroneger in Ji>sip Canjko. strojni Josip Ambrožič Franjo Modlic in Viktor Rome; odlikovani so z ilato kolajno za vestno siužbo državni mojster kroja Anton Žitnik, pehotni narednik vodnik I. klase Alojz Ver-stovšek in mornariški narednik vodnik l. klase Anton Kovač; s srebrno kolajno za zvesto službo pa orožmšk; narednik Jakob Golob in orožniški kaplar Rudolf Bobnič. Pri obolenju žolča, jeter, pri žolčnih kamenih in zlalenci urejuje naravna Franz-Joscfova« grenčica prebavo in pospešuje Iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje ) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josef ovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Ogl. reg. S. br. 15. 485-35 • Dela na žedezniškl progi Podravska Slatina—Kopr vnica. Kakor hitro bodo dopustile vremendkt razmere, bodo začeli z delom na železniški progi Podravska Slatina—Koprivnica ki se od vicinalne pre-urejuje v norma) not rno m je dolga 69 km Ta proga je del osješke proge ln bodo morali od Osjeka do Podravske Slatine izmenjati tračnice. Ta železniška proga je najkrajša zveza za tovorni promet od vzhoda proti zapadu in je zaradi tega posebno važna v gospodarskem pogledu. Gospodarski krogi so že nekajkrat prosili, naj pohitijo z delom. • Studenti apelirajo na beograjsko prebivalstvo. Pred leti je v Beogradu blago-pokojni kralj Aleksander ustanovil d:ja-Skl dom, v katerem živi znatno število vi-sokošolcev iz vse države. Ta dijaški dom kralja Aleksandra pa je postal premajhen ta zdaj so beograjski v:sokošolci naslovili apel na prebivalstvo, na1 jim pomaga, da bi zgradili nov dijaški dom. Beograieka občina je že obljubila primerno zemlj šče • Novi grobovi. V visoki starosti 75 let je nenadoma preminila ga. Ana Arselina, roj. Gärtner. Pokojna, vdova po naduč.i-telju Arselinu je bila obče spoštovana gospa, vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v najlepšem spominu. Zapušča dve hčeri ln sinova. Na zadnji poti Jo bodo spremi'i danes ob 14. iz Rožne dol'ne. cesta IX. št 49 na pokopališče k Sv. Križu. — Družina Bogomira Jenka 1e Izgubila svojo ljubljeno hčerko Marinko, učenko 3. vadni-škega razreda pri uršilinkah. Pogreb pre-rano umrle mladenke bo danes ob 14. Iz mrliške veže, Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu. — Rodbini Koruza in Grač-ner žalujeta za sinčkom in miljencem To-maškom. Pokopali ga bodo danes ob 14 pri Sv Križu. — Bodi pokolnim ohranjen blag spomin, prizadetim preostaim naše najiskrenejše sožalje! ♦ Lep vzgUti aocuLja z deiavci je pokazal za letošnji božič kamniški tovarnar usnja g. Anton Knaflič. Njegova tovarna zapoeijuje nau sto uruvcev 11 e v veliko dobrobit našega mesta in okolice. Znana je njegova darežljivost in ustrežljivost k.i ju izkazuje ne samo svojim uslužbencem, ampak tudi drugim pomoči potrebnim. Za božične praznike je obdaril z lepimi denarnimi zneskj vsakega izmed svojih delavcev. Zia to gesto pravega socialnega čuta mu izreka delavstvo svojo zahvalo in neomajno zaupanje, čast, komur čast! Obenem naj prejme gospod šef kakor tudi njegova cenjena obitelj najiskrenejša vošči a svojih delavcev in njihovih družin za novo leto! * Poroka. Na Silvestrovo sta se poročila gdč Mira ^uce*., u^ei^ca v i^juoiiem ob Savinji, in g. Tone Kancler, učitelj v Mariji Reki. Obilo sreče! I I KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16.. 19. in 21. uri Samo še danes zabavna ln humorja polna komedija NESPRETNI LJUBIMEC * Vpokojitev najstarejšega pravoslavnega svečenika v Hercegovini. Prota Vasa Novakovič je polnih 60 let opravljal sveče-n ško službo v Kruševici v Hercegovini in je eden izmed najstarejših pravoslavnih duhovnikov Hercegovine. Zdaj, ko je dosegel 80. leto starosti, je nastopil svoj zasluženi pokoj, ostal pa bo v kraju svojega 60-letnega delovanja in bo gotovo še dokaj let dober voditelj svoj h rojakov. Vasa Novakovič je b i sprejet leta 1875. v samostan Duži kjer je dovršil študije, ki so takrat nadomeščale današnje bogoslovje. Ob izbruhu svetovne vojne so ga Avstrijci vzeli za talca in tri leta je bil zaprt v tre-b njski trdnjavi. Dva njegova sinova sta bila internirana v Aradu in najstarejši je tam tudi umrl. Za svoje vzorno prosvetno in nacionalno delo je bù sivolasi prota večkrat odlikovan. * Umrl je nestor jugoslovensklh učiteljev. V svojem rojstnem kraju Crepaji v Vojvodini je umrl vpokojeni učitelj Lju-bomir Curin-Baba. ki je bil najstarejši učitelj Vojvod ne in morda tudi v vsej državi. Star je bil 100 let in svoj zasluženi pokoj je užival že nad 40 let. Crepaia ni daloč od Idvora in tako ie bil poko ni Ljubomir čurin v mladij let h vel'k prijatelj pokojnega učeniaka Pupina. Pupin se je podal po svetu mlajši čurin pa je postal učitelj v svoiem rojptnem kraiu ter kma'u zaslovel daleč po Vojvodini kot dober šoln k ln vnet nac'onaln5 de'avec Takrat je bilo v Vojvodini le maio kvalificiranih uč teliev. Curin pa se je dobro šo'al v Sremskih Karlove h in pozneje na samoborski pre-parandiji. Tudi za mal denar se dobi dobra M0T0H0VA KAVA Vodnikov trg 5. tel 3577. Krekov trg 51, teL 2348. * Zabava brez smeha. Dvoje originalni društev sarajevsk h veseljakov se je zdaj združilo, da b. bilo delo uspešnejše. To sta dosedanji drušivi »Kuriatan« in »Ha-lif-alaj«. Člani teh dveh organizacij sta se od časa do časa sestajali pri raznih zabavah ter potem ves dohodek ali pa zbirke svojih prireditev pcklonili revežem. Po združitvi je bila prirejena originalna zabava. h kateri so bili pripuščeni samo gostje. ki se že več dni niso obrili in ki so imeli kar se le da slabe obleke. Nihče ni smel vzeti s seboj denarja in strogo je bilo prepovedano na zabavi kad ti kako boljšo vrsto cigaret od »Drave«. Za jed so dobili gostje samo kačamak in sir, krompir in kruh. točili pa so br zgance ln navadno mehko rak jo. ker je bilo už'vanie močnejših in dražiih aikohenih pijač strogo prepovedano. šale in med člani obeh društev ob čaine humoristične zbadl^vke sicer n so bile prepovedane, a ves večer se ni smel nihče smejati. Kdor je katerokoli od teh stroerih določil prkr® I ie moral po zabavi plačati globo, ki je šla v dobrodelne namene. • Zanimiv spor zaradi parnlka na dna I morja. V Sibeniku je bilo podjetju »Türk in drug« dostavljena rešitev o zanm.vem pomorskem sporu, ki je nastal pri dviganju potopljenega parmka »Avale«. Ta par-nik je bil last brodarskega društva »Uru-kaJo in drug« in na dnu morja je ležal že 10 let Turkovo podjetje Je začelo potopljeni parnk dv ga ti ta je že prodajalo posamezne dele kot staro železo. Turkovo podjetje si je pridobilo že pred leti koncesijo za dviganje potopljenih ladij, na ka tere nihče več ne reflektlra. Po potopu »Avale« se je podjetje Urukalo razšlo in Turkovo podjetje je b.lo prepričano, da spada tudi »Avala« med potopljene parnike brez lastnikov Zdaj pa se je javil eden Izmed dedičev nekdanjih lastnikov podjetja »Urukalo ta drug« ter vložil tožbo za odškodn no. Oblastva so razsodila, da je b la odškodninska tožba vložena prepozno in da je Turkovo podjetje upravičeno razpolagati po svoji volji s potopljenim par-nikom. • Otvoritev novega gledališča In kirurškega paviljona v Nišu. V nedeljo sta bili v Nišu dve pomembni proslavi. Slovesno so otvorli najprej novo poslopje Narodnega gledališča za moravsko banovino potem pa kirurški paviljon pri državni bolnišnici Obeh slavnosti so se udeiež 11 zastopniki Nj. Vel. kralja, član vlade ln predstavniki vseh oblasti ter kulturnih ln nacionalnih organizacij. Govorn ki so v svojih govorih naglašali lep razvoj Niša ta pomen obeh novih ustanov za napredek mesta ta mo-ravske banovine. • Sleparja, ki sta osleparila tudi svojega odvetnika-rešitelja. Pred sarajevskim okrožnim sodiščem sta stala pred tedni dva mlada Nemca, brata Gromnitz. Z :ep m avtomobilom sta se pripeljala v naše kraje, obiskala razna primorska letov šča, potem Sarajevo to Beograd ta povsod sta v hotelih ali pa v garažah zapustila precejšnje dolgove. Eden se je Izdajal za arhitekta, drugi pa za novinarja in na svojem sleparskem sporedu sta imela tudi trik s praškom, ki pretvarja navadno vodo v kurivo za avtomobile Lahkoverni ljudje niso vedeli, da je avtomobil obeh sleparjev dobro založen z benztaom ta da ima Se posebno posodo za vodo, v katero sta v srl pala »čudodelni« prašek. Ko so ljudje v'deli, kako to učinkuje, so ničvredni praSek kupovali za drag denar. S praškom sta «leparila tudi v raznih madžarskih kralih od koder sta se pripeljala k nam. Ker sta na1-več sleparij zagreS'la v Saraievu, sta prišla tam pred sodišče n*un zaeovom'k t>% je bil beogralskl odvetnik dr. Galian. ki Je zagovor zelo spretno aranž'ral. Vse, kar sta obtoženca zagrešila, je orisal kot navadno hudomušnost dveh razvaienlh mla-denčev. obtoženca 1e predstavljal kot naivna dečka brez zlobn'h namenov in ker le nad obtožencema lebdela pom'rljiva senca niunega očeta, bogateera nemškega podjetnika tn niegovesra izdatneea depozita v Srbsko-francoskl banki v Beoeradu 1e zagovor uspel ta obtoženca sta b'la oproščena. Mlada pustolovca sta bila tud' sama mostra v rež'1i. In zdal s«» 1e za^e'o novo deianle n*une komed'le pri katerem 1e hn^o priradet požrtvovalni zagovornik Mož le parn^pč v hno'atpo'a honoraria lz denoz'ta očeta oheh obt<->*°ncev r la«1n'm rlprin-^om tv>»"3vt»*»1 vs® <*r>1w«iv®, k* atfl mie+niovoa nonr*>v<1-a v ParaVvii. ppopra^u in še ''"'god Syr^a blvSa v»wni>s le zda! tož'l a bo 't»*vo s ker sta mlada pustolovca že bogzna kje. 17 f SitMi^e n— VelocipeiWkf f*atalfon Je na VovO leto prarnOval Svojo slavo, v vojašnici vojvode Mišlča so se v nedeljo dopoldne zbrali najodllčnefjši predstavniki na*e voj-slke in civilnih oblastev k slavi kclesarskega bataljona Med drugimi so bili prisotni inšpektor kon'enice divizijski general Peter Nedeljkovič lz Beosrada, komandant dravske divizije, ddvizijski general Lukič s svojim pomočnikom brigadnim gemeral'im Dovčem, komandant artiljerl-je general Glišdč za bana načelnik social-nopolitičnega oddelka Kosi. za župana mestni sve'mik polkovnik Andrejka, za škofa stolni župnik kanonik dr. Kl!nar to zastopniki Zveze rezervnih oficirjev Združenja vojnih d'brovoljcev ta drugih nacionalnih organizacij. Zaradi mraza so se svečani obredi z rezanjem kolača vršili v lepo okrašeni dvorani kasarne Po cerkvenem opravilu 1e vojaštvo ln gcsfe nagovoril komandant jataljona. major Muslo-vič. ki Je v vznesenih besedah očrtaj poslan-1 vo kolesarjev v naši narodni armadi. Na koncu so zbrani vojaki ln gostje vzkliknili vrhovnemu poveljniku Nj Vel. kralju Petru n Kakor vsako leto je tudi letos slava kolesarskega bataljona odlično uspela. u—- PeVfeKf rfjor Gl* sle ne MaHc* Ima ob toaklh in četrtkih redne pevske vaje. Drevi ob 20. važna vaja mešanega zbora. I llMft nepreklicne zadnjikrat! — Samo danes Se Imate priložnost, da si ogledate i i$ STOLOV IS.IHž I Predstave ob 16., 19. ln 21. url! KINO UNION, teL 22-21 Božični ca Sokola kega društva Ljubljana—Si&ka bo letos v četrtek 5. t. m., ker prej ni bila ve ika dvorana našega doma prosta. Božičnica se začne ob poi S. s programom, ki bo obsegal številne pevske ta glasbene točke ter deklamacije s sodelovanjem Izključno domačih Sokoli-čev in Sokoličic. Potem bo Božiček vsem potrebnim razdelil darove, nakar bo sledila zabava s pogostitvijo vsega naraščaja In dece. Na to prireditev, ki bo seveda brez vstopnine, vabi društvo ne samo m a-dino. ampak tudi članstvo, predvsem pa starše to dobrotnike, ki so jo omogočili s svojo velikodušnostjo. Pridite, da se zopet enkrat vsi skupaj po sokolsko povese-limo! Protojerej Budimlr Gjorgje obžaluje, da se pri svojem odhodu iz bele Ljubljane ni mogel posloviti od vseh svojčh bivših parchijanov prijateljev in znancev, ter tem potom vse prisrčno pozdravlja. u— Predavanje SpIoSnega ženskega društva na ženski gimnaziji bo šele 12. t m. in ne 5., kakor je bilo prvotno določeno. Specialist za pljučne bolezni MED. UNIV. DR. BALDOMIR SAVINSEK naznanja, da je pričel ordtolratl v LJubljani, Nova nlica za palačo banke »Slavija« (podaljšek pasaže nebotičrJka). Ordinira od IL — i/2l In od 3. _ 5. Klavirski koncert Viktorije švlhli-K°ve. Znamenita češka pianistka Viktorija Svihlikova bo koncertirala v Ljubljani prihodnji ponedeljek 9. t. m. Na svojem koncertnem programu bo imela naslednje toöke: v prvem delu bo zaigrala Bachovo Partito v c-molu in in LÄsztovo sonato v h-molu. V drugem delu zaigra več krajših skladb in sicer Debussijevo »Ples delfinov«, Ravel lem) »Ondino«, No-vakovo skladbo »Moj maj« in k sklepu naslednje Smetanove skladbe za klavir: »Na morskem brftgu«, »Sleipička*. »Cibulička« to Fantazijo na češke narodne pesmi. Koncert bo v veliki filharmcnični dvorani. Vstopnice bodo na razpolago od srede dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Šentjakobsko gledališče pooovl v petek, 6oboto to nedeljo zvečer Haškove-ga »Dobrega vojaka švejka* Prvi dve predstavi sta bili de'ežni obilnega obiska ta občinstvo je z velikim navdušenjem ter redkim zanimanjem spreielo delo. Delo je živahno in gibljivo zrežiral g. Battelino. nastopa skoraj celoten ansambl. o— Glede povišanja cene mleku smo prejeli več dopisov in Izmed njih navajamo naslednjega: Mlekarji voščijo svojim odjemalcem srečno novo leto na tiskanem papirčku o zvišanju cen mleku na 2-50 din za liter. Ubogi nižji s'oji ljudstva, izvzemšj lastn'ke rejenih krav, si bodo torej morali tudi pri mleku pritrgovati, kajti zvišanih cen ne bodo zmogli. Ali je domovini v korist, da stotisoči revnih otrok dobe še manj mlečne hrane? žal ni mno-sro upanja da bo tudi dražje plačano mleko boljše, temveč bo kakor doslej revno na maščobi, ker jo pobira io s posnemalni-ki Zato kliČPmo prodaia'cem mleka roko na srce in preč s po.snemalm'ki! Podaite svojemu bl;žnjemu pristno m^eko z maščobo. ki jo da krava, ker le za tako sprejemate denar. Cene gor, zaslužek dol, kako naj vzdrži m o? u— K »ho Se Oblači gospod? VčerajSnJie »Jutro« je pod tem naslovom prineslo zanimiv oglas, ki ga Je sestavil g. Ludvik Grilc, objavila pa tvrdka Grilc & Kmet. lastnika znane spoirtne trgovine » Sport-Km e t« ta Aleksandrovi cesti. Pod tem oglas~«m. ki je nazorno tolmačil zahteve ln potrebe modernega gospoda ln je zaradi tega vzibudil splošno pozornost, je žal izostalo ime amen-ene tvrdke. Pozorni či-tatelii pa so gotovo na predzadnji strani opazili članek v zvezi z oerlasom to so bili tako pač naglo crienMrani. e— Društvo ahsolventov trgov*K«i §oj vabi na plesni ven ček dne 5. t. m. ob 20.30 v Celjskem domu. n— Za mestne reveže je daroval lastnik vrvarne g. Ivan N. Adamič v Ljubljani, Sv. Petra cesta. 500 din kot prostovoljni socialni davek iz Maxiboia, Kralja Petra trg 6, je pa tvrdka inž. Pero Oman possala za socialno akcijo mestne občine 1000 din. Tekstilna industrialna družba z o. z. »Intex« iz Kranja je pa poslala za obdaritev revnih t no baio raznega blaga, a tvrdka F. Eifiea-, tekstilna tovarna pliša to bairžuna na Tyràevi ces i 75. je za obdaritev revnih darovala 13 m blaga za moške obleke Za kuhinjo najrevnejših v cukrarni je daroval neimenovani dobrotnik 1000 din, prav tako je pa za mestne reveže darovala 200 din gospa Fani Ur-bančeva, mati velikega dobrotnika kuhinje m lastnika slare cukrarne g. Franca Urbanca. Z magistrata nam k temu poročajo: Pogosta darila za mestne reveže v blagu ln denarju zlasti za kuhinjo najrevnejših v stari cukrarni so najprepričljivej-ši dokaz kako so dobrosrčni ljudje z zadovolji tv-cm pozdravili ustanovitev tega prepotrebnega mestnega zavoda v stari cukrarni. Mestno pogla-vairstvo se vsem dobrotnikom mestnih revežev čim najlap-Se zahvaljuje ter jih sapet prav vljudno vabi, naj si novi zavod na Pcljanskem nasipu v stari cukrarni tudi sami ogledajo. Zlobni ljudje raznašajo po mestu popolnoma neupravičene to neresnične pritožbe o kuhinji in zavetišču v stari cukrarni, zato pa mestno poglavarstvo spet opozarja vso javnost, da je mestni zavod v stari cukrarni vsakomur vedno odprt, da si ogleda prostore ln vse poslovanje zavoda ter se sam prepriča o neutemeljenosti pritožb. Novi zavod je javen v vsem pomenu besede to zaio tudi pod dejanskim nadzorstvom in kontrolo vseh dobrotnikov in vseh ljubljanskih davkoplačevalcev. u— Na šoli Glasbene Matice bo začel danes redni pouk. n— Redni občni zbor Kmetske pr os vete bo 15. t. m. ob 10. dopoldne, v Dalmatinovi ulici št 10., pritličje levo, z običajnim dnevnim redom. u— Zveza a^ademsko izobraženih žen vabi svoje članice na redni sestanek ki bo drevi ob pol devetih v klubski sobi kavarne Union. Predavala bo ga, Vilfan o Angleški Obenem javlja, da bo začetek jezikovnih tečajev v sredo 11. t. m. za angleščino to francoščino, v četrtek 12. t. m. za nemščino. Odbor. u— Smuka terja svoje žrtve. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali dijaka UL državne realne gimnazije Vlada Kavčiča iz Kotnikove ulice, ki je pri smuki na Gor-jušah tako nesrečno padel, da je dobil nevarne pcékodbe. u— Izredna in prijetna presenečenja se ,am obetajo to soboto, če boste pose ili TrgovsKj ples. Tri godbe redkokje — celo v večjih mestih kot je Ljubljana — sodelujejo na eni sami prireditvi. Odličen umetniški program pripravljata gdč. Lidija Wisiakova ln gdč. Valerija Heybaio-va. Z originalnimi in na^šč za ta večer pripravljenimi parodijami nastopita Jože« to Ježe«. u— Sankanje ln smučanje v TivoMju je povsod strogo prepovedano, razen na travniku nad velesejmom. Vse to sicer naši sankači to smučarji prav dobro vedo, vendar pa prepoved le malo pomaga, ker pač mislijo, da s sankanjem tn smučanjem ne more io rastlinam pod snežno odejo napraviti škode. Pri tem pa ne pomislijo, da so po gozdu pod snegom mlade smrekice, po parku pa rastline, ki jih sankači in smučarji polomijo in sploh tako poškodujejo, da rastline ne morejo več rasti Lastniki gozdov se ne upajo več saditi smrečic in drugih mladih drevesc, ker so nasade sankači ta smučarji leto za letom popolnoma un!či'i. Enako so napravili tudi vsako leto ogromno škodo v paritu samem, ker so zamorili tudi naibolj bujno rastoče nizke rastline. V top'em zavetju pod listjem in smrečjem počiva po tivolskih gredah nešteto vrtnic, a spomladi jih bodo mestni vrtnarji spet našli vse polomljene, da jih bo treba zamenjati z novimi. Mnoge rastline tudi še pod snegom že odganjajo, da nam okrase prve tople dni s svoiim cvetjem. Vsi ti poganjki so polomljeni in pomečkanl, ker sankači in smučarji vidijo samo sneg in svoje vese'je, pri tem pa prav prešerno uničujejo pomladno lepoto nasadov. SAMO SE DANES! Profesorska odisejada v smehapolni borki HAROLD LLOlO - PhUt^OA KINO MATICA 21-24_Ob 16., 19. In 21 liri_NE ZAMUDITE! I krstna slava to kako se slavi, to mi že več ali manj vemo, saj živi tudi v Sloveniji precej Srbov, ki jo slave. Slava je spomin na dan, ko je bog ve kateri prapraded sprejel krščanstvo. Za Srba je to največji prazn k. on na slavo prisega to to mu je najsvetejša prisega. (Včasih so v Bosni katol čani slavili krstno slavo, pozneje so običaj po malem opuščali, nekatere obrede pa prenesli na druge praznike, predvsem na božič, ko ponekod fle vedno prižigajo »krstno svečo«.) Na slavo se srbska hiša pripravlja cele tedne slavi pa ae včasih tudi cel h osem dni. Na dan slave prlžgo pred ikono hišnega svetn ka kan-dilo, (pravzaprav se sme reči samo »prislužijo«, prižigati se kandila ne sme nikdar!) to na njem krstna sveča, ki gori ves dan. Pripravijo tudi »panahlio« (žito pšenico). Sveča to pana hi ja sta za pokoj duše hišnega svetnika. Zato pa o sv. Mihaelu (Arandielu). ki tudi pri pravoslavnih »duše vaga« in torej ni umrl ter o sv. Iliji ki je iel na ognjenem vozu ž'v v nebesa, ne služilo sveče to ne pripravljajo pana-hije. Na dan slave prihajajo svečarju (slavliencu) čast tat prijatelji ta znanci od blizu ta daleč; gorje srbski hiSl. v kateri na dan slave ne bi bilo gostov! Gospodar sprejema goste stoje, on vse do večera sploh ne sme sesti. Naitočn^išo evidenco slav pa imalo cigani, ki na idejo prav vsakega svečara. pa mu zaigrajo ta zaporo pred stanovanjem. »N ko nema što Srbto ima Srb'n Ima svoiu krsnu slavu .. on ima svoga Car Lazara I Miloš Ob liča — tako nribUžno se glas»! ni:hova ča^titka. Seveda ilh Je treba »poČ9»titi« z raki jo 'n cigaretami, pa tudi d»narja se ne branijo Sv. Arandjel je 20 nov. — ta mislim da 1e malo katoliSk h otrok pri nas. ki na ta dan že ne Štejejo na prste kolikokrat i bo Se treba iti «pat do sv. Miklavža. O I tem menda ni treba pisati, saj to razpoloženje pozna vsa K od nas še predobro lz svoj h otroških let. Pa tudi pozneje mar-s kdo od nas nestrpno čaka. če bo imel sv. Miklavž tudi to leto kaj zanj. ali pa ostal sam ta od vseh pozabljen. V Sarajevu je sv. Miklavž precej liberalen, saj se včasih spomni celo kakrga židovskega otroka ki je bi vse leto prav posebno priden. Pravoslavna deca mora na svojega sv. Nlkolo dalj čakati to ko so katoliški otroci že rešeni vseh muk n sladkosti pr čakovanja in neprestanih opominov. da se bliža sv. M klavž, se za pravoslavna vse to 5ele začne. Sv Nikola Ima zadnje dni pred svojo slavo prav tako mnogo pošte lz Sarajeva ta Jugos'avije sploh kot njegov katol ški dvojnik sveti Miklavž. On je pa tudi prav tako dober kot sv. Miklavž in prinaša dobrim pravoslavnim otrokom ponoči svoje darove v čevlje ta škornje, ki so nastavljeni po oknih. Samo pred sv Nikolo čaka pravoslavno deco še težka preizkušnja: v nedeljo pred praznikom sv. Nikole so Djetinci. Ta dan se morajo pravoslavni otroci, mali ta vel ki, odkupiti svoj m staršem, posebno materam za vso .skrb. m so je b li deležni celo leto. Starši na ta dan vežejo svoje otroke to ti morajo imeti pripravljen vsaj mal dar, da se odkupijo. Presneto je težko pri srcu otroku, ki se vse leto ni spomnil na ta dan in ni prav n'česar pr hrani, da se odkupi! To je za otroka velika sramota in že več dni pred Djetinci so vs' polni skrb', kal to kako bi. Seveda pa so potem potoki grenkih solz če ostane otrok osramočen pred ro^'telii. Tudi naj^^n^š? stvarč ea je dobra, samo biti mora Tako' naslednjo nedeHo pa so »Materie©«,, ko. se morajo odkur'ti mame in nedeljo po Ma- , tericah Očiči, ko ista usoda zadene očete. ' Sv. Nikola sam je v Sarajevu menda najpogostejša slava. Ta dan vse mesto mrgoli ljudi, ki hod;jo častitat; včas h čaka koga po 10 to več slav ta dan. Skozi vse to vrvenje pa se že opaža, da je pred vrati katoliški bož č. ki poleg vsega ostalega zadaje največ skrbi gospodinjam, ki se morajo pripraviti, da bodo lahko sprejele vse goste, ki bodo prišli v bož čnlh dneh čestitat. Navada ie namreč, da prihajajo čest tat tacii bož'č; to je zahvala za razne slave ko hodijo na častltanje katoličani. UT ce so polne božičnih drevesc, ki jih malo kasneje kupujejo tud! nekateri pravoslavni. Pred bož čem razna katoliška društva obdarujejo reveže pravoslavni napravijo to navadno za Mate-rice. V ta predT5ož'čnl čas pade tudi «idovska »Hanuka« — prpznlk svpčIc. Ta traja 7 dni in te dni prižigalo Žid je svečlce v spomin na sedem Junaških ma kabelskih bratov !n njihovo zmago nad sirskim kra"em Antiohom Prvi dan prižeo eno sveč'co, drugi dan dve ta tako dalle do 7. To pa zato. ker j«: bil te dni osvobojen Salomonov tempelj ta je rabin, ki je hotel prižgati kand'io v zahvalo Bogu za nna?o, naäei za oltarjem posodico z oljem, ki bi zadostovalo za fno sveö'co za en dan Boer pa je napravil čudež m oHa ie b^o dovolj za sedem sveč e za vseh sedem dni Za katoliškim bož'čem pride »službeno« novo leto. kot pravijo tu. V Sarajevu slavimo namreč kar 4 »Nove god ne«, katoliško pravoslavno, musllmsnsko ta židovsko Al'. katoMSka 1e »službena« ta slive *o vsi brez izjeme. Vsa dr.'št va ta vsi io kali vsi kinemetr-rafl ta gie '?'š*e p-tudi vse preb'va'-tvo br:z jz;"rme. Tak-na so sv. Trite .kr.-MU". pa pravos'iv-božič. z badnjak^rn ta vsejnl st^ 'mi ohi-čaji, - pravoslavna nove leto, sv. Sava — I srbska slava, razne slave to pri 2idih koncem januarja ali prve dni februarja Roš haSanà lajlanót — praznik sadja ali novo leto drevja. V tem času je namreč v Palestini zrelo sadje pa se slavi žetev. Te dni dobi vsak otrok vrečico sadja vseh vrst, od vsake vrste po en kos. Roš haša-nà s'ave dobrodelna društva kot neke vrste židovskega sv. M klavža to obdarujejo revne otroke z obleko, obutvijo to slaščicami Ker sem gori ravno omenila židovskega duhovnika, omenjam še to: ž dovski du-ho«i ki so bili v starem veku iz rodu Ko-en, njihovi pomočniki (dijakon.) pa iz rodu Levi. Zato imajo še dandanes oni, ki se pišejo Koen, Kohn, Kohen in podobno neke predpravice, pa tudi posebne dolžnosti. Mož iz rodu Koen se ne sme poročiti z vdovo ali ločenko, tudi če ostane vdovec ne, vzeti sme samo dekle. On ima prav co, da pri mol tvah blagoslovi narod, žena iz rodu Koen ki se poroči z ne-Koe-nom, nI podložna svojemu možu. Pri Židih je Se vedno navada, da se prvorojeno dete, če je sta, posveti Bogu. To je veljalo v star h časih za vse prvot njene moške v h'Si Vse so Izročali duhovnikom. Koenom, ta potem odkupili od njih (darovanje v templju!). Zato se Se danes prvorojeno dete, če je sin, odkupi 30 dni po rojstvu od koga, ki se imenuje Koen seveda samo simbo1 čno. Koenom ta I «vijem tega ni treba, tudi če se je žena pred poroko pi-' sala Koen ali Levi, ne. Moško dete se osmi dan po ro'stvu obre že ta ob tej priliki dobi Ime žensko dete dobi ime kar : *oma. dočim moško v templju. Tako s'iio pri§T do prvhi dn' febmaHa "»raznjkov pa s tem še davno nI konec té dni se natrrrč zr'rp muslim?nsk' Kur-ban Bajram, ki traja "tri dni Zadnje dni : pred. praznikom je vse Sarajevo "polno ov- i nov, ponekod j:h je toliko, da Je sploh nemogoče priti preko trga ali ulice. Ovni imajo na vratu volno pobarvano z raznimi barvami da jih gospodarji ločijo. Muslimani kupujejo ovne na vel ko in jih nosijo domov na hrbtu, štuporamo, kar se zdi tujcem posebno smešno. V dneh Kurban Bajrama mora vsak musliman, ki to količkaj zmore, zalati vsaj enega kurbana — ovna ta meso, ki ostane, razdel ti med reveže. To ie žrtev za od?igranje grehov in je spomin na Abrahamovo žrtev. Ko je namreč Ibrahim (Abraham) hotel na božjo zapoved darovati Bogu svojega edinca Izaka, ga je v trenutku, ko mu je hotel prerezati vrat zadržala aevM i-x sila. To se je zgodilo trikrat. Tretjič je zagledal pred seboj božjega poslanca Džibrala (Gabrijela) ln ta mu je s prstom pokazal na grm, v katerega se je z rogovi zapletel o "en Ibraiim je razumel božjo zapjvfd in zaklal ovna. Ko je po daritvi povzdignil oči k nebu, je videl, kako so angeli na svojih rokah odnesli ovna v nebo; Bogu je ugajala žrtev njegovega hlapca, čim več kurbanov zakolje musliman v dneh Kurban Bajrama, tem lažje mu bo na sodni dan, ko bo med džehčnnnemom (peklom) in džčnnetom (rajem) most tenak ko britev, preko katerega bodo morali iti pravoverni, če bodo hoteli priti v raj. Na težki poti jim bodo pomagali zaklani kur-bani. Kož ce kurbanov pa muslimani navadno darujejo dobrodelnim društvom, ki jih potem prodajo. V marec, čas krščanskega vel'konočnega posta, ki je posebno pri pravoslavnih zelo strog, pade židovski post Esfer"n spomin na junaško kraljico Estero !-* rešila de pre-j ^ma in 'ezò f?r- ■ vo Po E-f- -tu sta dva dn'-vT Pur' ■»., veseMa r ;iečno rešitvijo iz velike nt varnosti. Iz Cella e— 75-Ietnlco svojega ži-vljenja je praznovala na No\ega leta dan ga. Matija Go rimaneva, pos es truca v Žalcu Jubilant-ka je prišla kot mlado kmečko dekle, ko se je bila v zdravilišču v Rogaški Slatini izučila kuhanja v znano Vrečerjevo hišo v Žalec. Kmalu se je poročila z mizarskim mojstrom, posestnikom ter priljubljenim pevcem-tenoristom g Francem Goriča-nem, ki je starejši generaciji še v dobrem spominu V srečnem zakonu so se rodili trije sinovi in ena hčerka. Med svetovno vojno je jubilantka izguoila moža in dva sinova. Sedaj sama vodi svoje posestvo. Njen sin Franc je posestnik in trgovec s hmeljem hčerka Mici pa je soproga g. Fran ja Cuša, šefa davčne uprave v Celju Splošno priljubljeni m spoštovani jubi-lantki iskreno čestitamo in ji telimo se dolgo vrsto let zdravja in zadovoijsiva! e— Silvestrov večer, kj ga je priredilo Sokclsko društvo Celje-matica v Narodnem domu, je bil zelo dobro obiskan. Spored in organizacija večera sicer nista bila na višini, kakor nekoč, vendar pa se je občinstvo zabavalo. Po lepem in učinkovitem polnočnem govoru društvenega starešine br dr. Milka Hrašovca se je pričel ples ki je trajal v veselem razpoloženju do prvih jutranjin ur. Sokolsko društvo Celje I je priredilo silvestrovanje v Sokol-skem domu v Gaberju, društvo »Vzajemnost« pa v Celjskem domu. Tudi tu je vladalo prijetno razpoloženje Gostilne so bile v tej noči dobro obiskane, v Celju je bilo vso noe prav živahno in Celjani so dobre vetje stopili v novo leto. e— Tujski promet in brt zposelnost. V decembru je obiskalo Celje 926 tujcev (799 Jugf»slovenov ln 127 inozemcev) nasproti 1078 v lanskem novembru in 934 v predlanskem decembru. Pri celjski borzi dela je bilo 1 t. m. v evidenci 864 brezposelnih (752 moških in 112 žensk) nasproti 715 (703 moškim in 112 ženskam) dne 20. decembra. Brezposelnost je torej v tej d e kadi zopet močno narastla, e— Umrl je v sobe to v Pečovniku pri Celju 30-letni občinski revež Franc Sav-šek. Istega dne je umrl v celjski bolnišnici 75-letni dninar peter Turnšek z Mi-klavškega hriba pri Celju. e— Dve žrtvi poledice. Ko je šla 15-let-na pletilja Antonija Koželjeva iz št. Jurija ob juž. žel. na vlak, je padla na za-mrzllh tleh in si nalomila desno roko v zapestju Te dni je padla 49-letna občinska reva Marija Tratnikova iz šmartniga v Rožni dolini na poledenelih tleh ter se hudo poškodovala po nogi in rebrih. Po-nesrečenki se zdravita v celjski bolnišnici. e— Samo do sobot« 7 m. popoldne imate še čas. da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Iz Marihsra a— Gledališka nprava presi gledališke abc>n ernte, ki so v zaostanku s plačilom abonmajev, da čim prej poravnajo svoje zaostanke, ker je tudi gledališče v novem letu primorano da uredi svoje oibveznosti a— Mariborski gluhonemi so imeli na Silvestrovo svoj tradicionalni občni zbor. ki je potekel v znamenju vzorne vzajemnosti gluhonemih, za katere mariborsko društvo vneto skrbi. Ostal je dosedanji odbor. a— Tatovi. Policiji se je posrečilo zajeti vlcmilca, ki je delj časa stikal po mariborskih podstrešjih. Je to neki 17-letni Viljem H., ki se je te dni splazil na podstrešje hiše v Razlagovi ulici 5, od koder je odnesel razne smučarske obleke, čevlje in smučarske potrebščine v skupni vrednosti okotó 3000 dinarjev. Nekaj plena je policija zaplenila na njegovem stanovanju. dočim je drugi del plena Viljem H. že prodal nekemu starinarju. — Podnajemnica Marija Drevenšek ,ki stanuje v Wilde nrajnerjevi ulici 13, je našla na oknu sveženj ponarejenih ključev, ki lih je tamkaj pustil najbrže kakšen zlikrvec, ki je imel namen da izvede v zaščiti teme svoj tatinski načrt. a— Drzni vlomilci v središču mesta. v stanovanje g. Büdefelda v Gosposki ulici 14. »? je vtihotapil še neznan vlomdlec, ki je odnesel iz zaklenjenega stanovanja zlate prstane, verižico, ročno tcrbico in druge predmete, škoda je precejšnja. Policija poizveduje za storilcem. Zatem so kar tri velike noči. precej ob Istem času: katoliška, pravoslavna in židovski Pesah. Pred njimi je katoliška cvetna nedelja samo butar v Sarajevu še nisem videla in pravoslavna vrbica. otroški praznik. Na Vrbico se morajo »ponoviti« vsi otroci, ki gredo potem za procesijo pokazat svoje nove obleke. Pirhe poznajo prav tako pravoslavni kot katoličani in žegen je pri enih in drugih navadno precej bogat, židovski Pesah pa je spomin na srečno rešitev iz Egipta; o njem sem napisala nekaj že zadnjič, sedaj omenjam samo še to, da je nekvašen in neslan kruh spomin na mano, ki so jo Izraelci jedli v puščavi. Konec aprila ali prve dni maja je muslimanski mevlud, praznik Muhamedovega rojstva, ki pa ga razna društva slave tudi med letom z Mevludi šerifom, kjer čitajo spev o čudežnem rojstvu božiega poslanca. Nato pridejo še naše bnkošti z birme ter pravoslavni Duhovi pa mislim, da sem naštela vse glavne praznike posameznih ver in njihova »praznična razpoloženja«. Rasta Pleskovič Taksa Budimpešta je bila še nedavno raj za vse t-ste. ki radi uživajo radosti življenja, danes pa je celo prepovedano damo na cesti ogovoriti. Vzlic temu se pa igralec Oskar Beregy zadnjič ni mogel premagati in je ogovoril elegantno damo, ki se Je izprehajala po donavskem nabrežju, ter jo prosi, ali jo sme spremiti. »Gotovo bi se radi iznebili osemdesetih pengov?« mu je hladno rekla dama, ki je vedela, da je za ogovor na cesti določena ta kazen. »Eventualno tudi še več,« je ljubeznivo odvrnil Beregy. To še ni najhujše! Salomon Zuckersüss pripoveduje pri omizju o najnovejšem škandalu. »Pomislite! Trgovec X. je zalotil svojo ženo in flagranti. In kaj vam surovina napravi? Ljubimca zabode otročička v voz čku vrže po stopnicah, sebe pa ustreli Pa bi se bilo lahko še kaj hujšega zgodilo!« , . „ Vse om'zje zazija od pričakovanja, de kaj hujšega? _ .. . »Seveda«, pojasni Salomon. »Ce bi bil namreč dve uri prej prišel, bi bil mene a— »Matom« v mariborskem gledališču. Prihodnja dramska premiera bo znamenita »Matura«, za katero se opaža v javnosti živahno zanimanje. a— Nič vee »Maribor glavni Kolodvor«. S 1. januarjem 1939 je nastala naslednja sprememba v uradnem nazivu obeh mariborskih kolodvorov. Dceedanji naziv »Maribor glavni kolodvor« se spremeni v naziv »Maribor«. Dosedanji koroški kolodvor pase bo odslej službeno imenoval »Maribor — Studenci«. ar— 8,410.000 prtmanfcljaja Izkazuje novi proračun sreskega cestnega odbora v Mariboru, ki so ga včeraj sestavljali. Novi proračun izkazuje 6,764.823 izdatkov, med njimi naslednje: Osebni in upravni 66-239, stvarni 2 331.197. potrebščine cestnega okraja 2.190.543 din, izdatki za vzdrževanje dovoznih cest 26-790 izredni izdatki za nove ceste 1.840.054, izredni izdatki za gradnjo mostov 310.000. Postavke dohodkov : dohodki cestne uprave 90.500, prispevek banske uprave v Ljubljani 2.335 366 prispevek železniške uprave 8930, izredni dohodki 920.027. tako, da izkazuje proračun 3,410.000 din priman-kljaja. b staiokatotttke cerkva. .v tatu 1938 je bilo v mariborskem okrožju sta» rokatoliške cerkve rojenih 12 otrok, in sicer 10 deklic ter 2 dečka. Umrlo je 5 oseb 3 moški in 2 ženski. Poročilo se je 24 parov. V cerkev je bilo sprejetih 76 oseb, to je za 10 več kakor v letu 1937. Skupno je bilo v Mariboru v preteklem letu 867 smrtnih primerov, 558 rojstev ln 610 porok. Razvoj in pomen petrolejske Industrije Pod tem naslovom smo v novoletni številki »Jutra« prinesli članek, ki je bil opremljen tudi z več slikami o napravah petrolejske industrije v Jugoslaviji Med temi so bile slike, ki predstavljajo posamezne dele velike rafinerije znane družbe »Jugoslovenska Standard Vacnnm Oll Cie d d.«, po pomoti označene samo s kraticami (SVOK), ki pa v širši javnosti niso znane Dotične tri slike so predstavljale posamezne dele rafinerije, ki jo je zgradila »Jugoslovenska Standard Vacuum Oil Cie, d. d.« v Bosanskem Brodu. Gospodarstvo Akcija za poglobitev gospodarskih med Anglijo in Jugoslavijo V sredo 4. t. m. prispe na svojem potovanju po Jugoslaviji v Ljubljano g. Ste-wans kot poseben odposlanec Trgovinske zbornice v Londonu, ki ima nalogo, da preuči možnosti razširitve in poglobitve gospodarskih stikov med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. G. Stewans je že od 20. novembra 1. 1938. v Jugoslaviji ter je imel v vseh važnejših mest h Hrvatske, Bosne in Dalmacije konference z Izvozniki in si je tudi ogledal vrsto industrij ter na licu mesta razpravljal o konkurenčni sposobnosti ln izvoznih možnostih iz naše kraljevine na Angleško. V Sloveniji namerava ostati nekoliko dni, da naveže stike z gospodarstveniki. Interesenti, ki želijo priti ž njim v stik, naj to javijo zbornici za TOI, kjer se bodo vršile zadevne konference. Poleg tega pa bo g. Stewans obiskal prominentnejše eksportne industrije in podjetja, da se informira in osebna uveri o možnostih poglobitve dosedanjega dela na gospodarski vzajemnosti obeh držav. Njegovo potovanje po Jugoslaviji se vrši v okviru Jugo-slovensko-britanske trgovinske zbornice, ki je bila nedavno ustanovljena v Zagrebu in za katero vlada v angleških gospodarskih vrstah živo zanimanje. Nagla gospodarska in finančna okrepitev Francije V evropskih finančnih vrstah vzbujajo v zadnjih tednih največjo pozornost dogodki na francoskem finančnem trgu Navzlic mednarodnim političnim zapletkom in državniški napetosti med Francijo in Italijo se je na francoskih borzah razvila hiusse, ki je nastopila s tako silo. da je moialo francosko finančno ministrstvo intervenirati zlasti na trgu državnih rent, da ne bi šla špekulacija predaleč Francoske državne rente so se v nekaj tednih okrepile za 20—30°/o, nekateri državni papirji celo za 50°/o. V znatnem obsegu so se dvignili tudi tečaji francoskih delnic. Celotna tečajna vrednost francoskih državnih rent in delnic, ki se trgujejo na borzah, se je v kratkem času povečala za 60 milijard frankov Da se prepreči prekomerno naraščanja tečajev rent, i e moral finančni minister mobilizirati javne kreditne ustanove (amortizacijsko b'agajno, Caisse de Dépóts). Te ustanove so dobile naročilo, da zaradi intervencije prodajajo na borzi državne papirje iz svojih lastnih rezerv. Celo fond za vzdrževanje tečajev državnih rent je nepričakovano prišel v položaj, intervenirati v nasprotju s svojo nalogo ln prodajati državne papirje Ves ta razvoj kaže, da je širokopotezna akcija, ki jo je uvedel sedanji finančni minister Reynaud za sanacijo francoskih financ in valute, na najboljši poti k uspehu Pomen tega pokreta najbolje spoznamo. če si pokličemo v spomin ogromne finančne težkoče, ki jih je preživljala Francija v zadnjih letih, zlasti od srede leta 1936.. ko je finančna kriza navzlic ogromnim zlatim rezervam pričela rušiti temelje francoske valute Tako je prišlo je jeseni tega leta do valutne katastrofe, do deva vacije franka Sledili so številni poskusi sanacije z neprimernimi sredstvi in nove devalvacije franka dokler ni prodrlo spoznanje, da se v času gospodarske stiske s socialno-političnimi eksperimenti ne da zboljšati materialni položaj delavcev in nameščencev, temveč da se da ta cilj doseči le z vzporednim intenziviranjem produkcije Uvedba 40-urnega delovnega tedna pa je povzročila le nazadovanje produkcije in podražitev proizvodov, kar je končno izsililo nove devalvacije francoskega franka Gos o-darsko moč Francije so vrhu tega znatno okrnile številne stavke ln pa beg francoskega kapitala v inozemstvo Znatna gospodarska ln finančna oslabitev pa je pomenila za Francijo tudi oslabitev njenega političnega vpliva v evropski politiki, kajti država, ki se ne more naslanjati na močno in urejeno gospodarstvo in na potrebne finančne rezerve ne more imeti tehtne besede pri drugih narodih Finančna kriza je končno onemogočila Franciji, da bi se primerno oborožila. Tako je bila Francija gospodarsko, finančno in politično na tleh ko so se leta 1938 odigravali važni mednarodno-politični dogodki, ki so bistveno spremenili lice Evrope Francija je morala pri vseh teh dogodkih stati mirno ob strani in dopustiti marsikaj, čemur bi se uprla, če bi bila gospedarsko in finančno močna. Te slabosti Francije se je dobro zavedala prav Nemčija. Spoznajne, da je treba državo gospodarsko in finančno sanirati četudi z novimi velikimi žrtvami naroda, je prišlo žal pozno Po neuspelih poizkusih Lavala, Flandlna, Daladierja in Bluma je šele sedanji finančni minister Reynaud zagrabil dovolj odločno Njegovi ostri sanacijski ukrepi so sicer naleteli na hud odpor, po vztrajnih borbah pa je finančnemu ministru naloga vendar uspela Reynaudova sanacijska akcija sicer še ni zaključena, vendar je že v početku vzbudila zaupanje ne samo v Franciji, temveč tudi v inozemstvu Tudi mednarodni položaj francoskega franka se je bistveno utrdiL V razvoju zadnjih tednov je posebno značilno, da so se tečaji francoskih državnih vrendostnih papirjev naglo dvignili predvsem na inozemskih borzah Nagla okrepitev zaupanja v francoske vrednostne papirje v inozemstvu je omo-gočila francoskerpu finančnemu ministru Reynaudu, da je pričel s ilrakopoteznó konverzijo francoskih zunanjih posojil. Prvi poizkus konverzije odnosno zamenjave 7odstotnega posojila za marokan-ske železnice za novo 5odstotno posojilo je sijajno uspel ln je bilo novo posojilo z znatno nižjo obrestno mero tako v Nizozemski kakor tudi v Svici večkrat pre-vpisano To je dalo Reynaudu pogum za nadaljnje konverzije zlasti železniških zunanjih posojil Te dni je francoska vlada sklenila z nizozemsko-švicarskim konzorcijem pod vodstvom dveh nizozemskih bank (Schweiz. Kreditanstalt, Schweiz Handel-Maatschappij) in dveh švicarskih bank (Schweiz Kreditanstalt, Sscweiz Bankverein) konverzijo 8 železniških posojil z obrestno mero 4% do e1/»0/«, ki bodo pretvorjena v novo enotno 4odstot-no francosko državno posojilo, pri čemer bo znašal emisijski tečaj 95. To novo posojilo v znesku 175 milijonov holand-sklh goldinarjev (3600 milijonov frankov) bo v celoti porabljeno za izplačilo starih posojil francoskih železnic z višjo obrestno mero. Obe konverziji pomenita za Francijo letni prihranek 100 milijonov frankov samo na obrestih Naglo zboljšanje pa se ne kaže samo na področju financ, temveč prehaja polagoma tudi na druga gospodarska področja V teku zadnjih let so ogromne milijarde francoskega kapitala pobegnile v inozemstvo Ta kapital se v rastočem obsegu zopet vrača v Francijo, kjer išče plodonosne naložbe, v vedno večji meri pa se uporablja za investicije, kar ustvarja podlago za konjunktumo oživljenje gospodarstva Simptoni tega gospodarskega oživljenja se že kažejo na raznih področjih, ponekod prav izrazito Ce se bo vračanje francoskega kap'ta la nadaljevalo v sedanjem tempu tedaj 6e odpirajo francoskemu gospodarstvu nove velike razvojne možnosti Pri vsem tem pa se v inozemstvu znova poudarja kot najbolj značilno dejstvo, da nainovejši zunaniepolltični dogodki v odnošaHh med Franciio in ItaUlo doslej niso pokarali nobenih neugodnih posledic v celotnem razvoju finančne sanacije kar priča o velikem zaupanju francoskega in Inozemskega kapitala v bodeči finančni ln gospodarski razvoj Francije. Angleška trgovinska oSenziva v Romuniji V zadnjih mesecih je Anglija podvojila svoja prizadevanja za poglobitev ln razširjenje trgovinskih odnošajev z državami Vzhodne Evrope. Tudi v naši državi se že nekaj tednov mudi predstavnik londonske trgovinske zbornice, da v neposrednem stiku z ju goslovenskimi gospodarstveniki prouči možnosti za povečanje trgovinske Izmenjave med Anglijo in Jugoslavijo, medtem ko so trgovnska pogajanja predvidena v prvi polovici februarja v Beogradu. V trgovinskem nrometu z P-<—"n *o «<• prizadevanja Anglije pokazala 2e lepe uspe he. Po pravkar obiavljeni rumunski statistiki za november je v tem mesecu rumunski Izvoz v Angl jo dosegel rekordno višino 623 mll'jonov lejev in je skoro dosegel vrednost rumuskega izvoza v Nemčijo, ki je znašala v novembru 639 millionov lejev. Pri tem pa je potrebno ugotoviti, da je znašal lani rumunski Izvoz v Anglijo le eno tretj no Izvoza v Nemčijo. Povečanje izvoza v AnglUo je za Rum unijo — ka-kar tudi za mnoge druge države — velikega pomena zlasti zaradi tega, ker plačuje Anglija uvoženo blago v svobodnih devizah ne glede na razvoj trgovinske bilance odnosno na obseg angleškega izvoza v Rumunljo, medtem ko plačuje Nemčija le v okviru klirinškega obračuna. Rumu-nija je v novembru uvozila iz Anglije le za 105 mll'jonov lejev blaga ln predstavlja Izvozni presežek v viš ni 518 milijonov lejev čisti dotok svobodnih deviz. V primeru sl čnega povečanja Izvoza v Nemčijo pre- j ko vrednosti uvoza pa bi Izvozni presežek povzročil ustrezajoče povečanje zamrznjenih terjatev v Nemčiji v obliki klirinškega salda: obstoj takega salda pa bi v nadaljnjem poteku izzval potrebo redukc le ts-voza ali pa forsiranega uvoza nemškega blaga. Iz navedenih razlogov smatrajo v , Rumtmlji, da je angleiko tržišče za rumun- 1 ski izvoz mnogo važnejše in pomembnejše nego nemško tržišče, saj povečana vrednost Izvoza ne prinaša nobene nevarnosti za-mrznjenja terjatev; nasprotno tako povečanje prinaša le koristi v obliki dotoka svobodnih deviz. Gospodarske vesti s Pred razširjenjem kontrole uvoza iz nekllrlnšklh držav, iz Beograda poročajo, da je treba v najkrajšem času pričakovati razširjenja nadzorstva nad uvozom lz ne-klirinških držav. Kakor je znano, se kontrola nanaša doslej na čez 40 predmetov. Zdaj se dela na tem, da se seznam teh predmetov znatno razširi. Obstoje tudi predlogi, da se uvede splošna kontrola uvoza, vendar se zatrjuje, da ta predlog ne bo sprejet. Razširjenje kontrole je pričakovati še v teku januarja, ker se bodo v kratkem začela pogajanja 8 Francijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ln Francija spada med neklirinške države. Nadzorstvo se bo razširilo samo na finalne produkte, in to na one, ld se lahko uvažajo pod zelo povoljniml pogoji lz klirinških držav. = Katers zemljišča so prosta zemljari-ne. Oddelek za kataster ln državna posestva v ministrstvu za finance je izdal pojasnilo o oprostitvi zemljarine po čl. 10. zakona o neposrednih davkih v zvezi z oprostitvijo dopolnilne takse po tarifni številki 12. zakona o taksah. Po tem pojasnilu se oproščajo zemljarine takšna zemljišča, ki se kmetijsko obdelujejo ali neposredno služIjo v gospodarskovzgojne, na-rodnoprosvetne, kulturne, sanitarne in dobrodelne svrhe brez zaslužka. Za ta zemljišča preneha oprostitev, kakor hitro se več ne uporabljajo v svrhe, zaradi katerih so bila deležna ziemljarinske oprostitve. Prav tako se oproščajo zemljarine zemljišča, ki se sploh kmetijsko ne izrabljajo, temveč neobdelana služijo v druge javne, splošno koristne svrhe. Tudi za ta zemljišča preneha oprostitev, kakor hitro se začnejo kmetijsko izrabljati. Zemljišča posameznih dobrodelnih ustanov, ki se v režiji kmetijsko izkoriščajo, Imajo pravico na oprostitev zemljarine samo tedaj, ako se dajejo brezplačno na Izrabljanje siromašnim osebam ali pa se vsi dohodki tega zemljišča dajejo v dobrodelne svrhe Ako se dohodki s takega zemljišča uporabljajo za potrebe same ustanove ln njenih članov ter se samo ostanek daruje v dobrodelne svrhe, takšno zemljišče nima pravice na oprostitev. Katera zemljišča dobrodelnih ustanov Imajo pravico na oprostitev, ugotavlja finančna direkcija na proSnje zainteresiranih strank. = Pojasnilo finančnega ministrstva o plačevanja državne trošarine na alkohol. Davčni oddelek finančnega ministrstva Je Izdal pojasnilo o plačevanju državne trošarine na a'kohol, ki se daje v promet in prodajo. Po tem pojasnilu se plačuje državna trošarina na špirit (alkohol), pod kakršnikoli imenom se daje v promet, če se lz njega izdelujejo parfemi ln kozmetični preparati, aromatične esence, zdravilni preparati In podobno, v višini 24 din po hektolitrski stopnji, proti tistim, ki ne bi mogli dokazati, da je bila na alkohol, ki je bil porabljen za produkcijo gori navedenih tekočin, p'ačana državna trošarina 24 din po hektolitrski stopnji, se bo postopalo v smislu člena 33. zakona o državni trošarini. = Zagrebška odpremna dražba je prenesla svoj sedež v Beograd. Jugoslovenska odpremna družba Adolf Blum in Poper, d. d. v Zagrebu, ki obstoji že 15 let. je odprla leta 1936. podružnico v Beogradu, katera je potem vršfa posle v večjem obsegu kakor centrala v Zagrebu. Zaradi tega je družba prenesla sedež v Beograd, a v Zagrebu bo poslovala samo podružnica. Družbina glavnica znaša 250.000 din. = Zaposljenost v Jugoslaviji. Po poročilu osrednje uprave za posredovanje dela je decembra Iskalo službe pri javnih borzah dela v državi 40.371 delavcev ln 7.218 delavk, skupaj 47.589 ljudi Skupaj z neza-posljen'ml iz prejšnjega meseca je to število poskočilo na 49.316 delavcev in 10.376 delavk, skupaj 59.692 oseb. Ob koncu meseca je ostalo brez dela 11.141 delavcev in 3.598 delavk. Nezasedenih mest je ostalo iz prejšnjega meseca za 242 delavcev in 511 delavk. Podpore je dobivalo vsega skupai 7.971 nezaposljenih oseb. izplačalo se je pa 1.422.683.90 din. 1. decembra je bilo na vseh iavn:h delovnih borzah pri-javlienih 11.165 nezaposlienih delavcev in 3.601 nezaposljenih delavk, akupaj 14.766 oseb. r= Uvozni odbor pri Narodni banki poziva uvoznike iz neklirinških držav, da o pravem času vlože prošnje za uvoz kontroliranega blaga za prvo trimesečje, in sicer na predpisanh obrazcih z navedbo vseh potrebnih podatkov. Dovoljenja za uvoz in plačilo bodo dob'11 uvozniki le v mejah za prvo letošnje trimesečje razpoložljivih kontingentov. Borre 2. januarja Angleški funt je bil v ljubljanskem in zagrebškem privatnem kllringu neizpre-menjen na 238, medtem ko je v beograj- skem privatnem kHrlngu notiral 286.40 - 239.60. Grški boni so se trgovali v sagrrs-bu po 37.6250, a v Beogradu so se -skali po 37. Nemški klirinški čeki so stali v Ljubljani. Zagrebu ln Beogradu 14-30. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala više brez zaključka (v Beogradu je bila zaključena po 469). Zak jučki so bili v 6% dalm. agrarnih po 87.50 in v Trbovljah po 182. Ljubljana. Amsterdam 2393 — _243l, Berlin 1768.62 — 1786.38, Bruselj 74125 — 753.25, Curih 995 — 1005, London 204.20 — 207.40, New York 4383 — 4443, Pariz 115.30 — 117.60, Praga 151 — 152.50, Trst 231.70 — 234.80. Curih. Beograd, 10. f*^ 11.6325, London 20 5C- *To,v V74.70, Milan 23.3250, Amsterdam 241.15, Berlin 177.75, Stockholm 105.85, Oslo 103.35, K3-benhavn 91.80, Praga 15.1750, Varšava 83.70, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EKKHTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 467 — 469, 4% severne agrarne 57.75 — 57.50, 4% agrarne 62.50 den., 6% dalm. agrarne 87.50 — 88.50, 6% begluške 88 — 89.50, 7% stabiliz. 97 — 98.50, 7% invest. 99.50 — 100, 7% Sellgman 99 den., 7% Blair 89 den., 8% Blair 95.50 den.: delnice: PAB 222 den., Narodna banka 7500 den., Gutman 43 — 48. šečerana Osijek 95 — 100, Oslješka livarna 170 den., Trbovlje 182 — 185, Oceania 300 den., Jadran-slt£L 320 den. Beograd. Vojna Skoda 469 — 470, (469), 4% severne agrarne 58 den., 4% agrarne 59 den., 6% dalm. agrarne 89 — 89 50, (88.50 — 89.25), 6% begluške 90 — 90-50, (89.75 — 90), 7% stabiliz. 98 50 — 99, 7% invest. 100 — 101, 7% Blair 90.25 — 90.75 (90 — 90.50), 8% B'alr 96.50 — 97 (96.50 — 96.75), PAB 227.50 den. (227.25 — 228), Narodna banka 7800 bL Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago in Winnipsg (2. t. m.). Borza zaprta. 4- Novosadska blagovna borza (2. t. m.). Tendenca mirna. Promet srednji. Pšenica: baška, sremska in slavonska 159 — 160; banatska 158 — 160. Kt: baška 135 — 137 50. Ječmen: baškl ln sremski, 64/65 kg 148 — 150; jari, 68 kg 180 — 185. Oves: baškl, sremski ln slavonski 160 — 162.50. Turščica: baška, pariteta Indjlja ln Vršac 103 — 105; baška, pariteta Indjija in Vršac, sušena 113 — 114. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 247.50 — 257.50: »2« 227.50 — 237.50 »5« 207.50 — 217.50; »6« 187 50 — 197.50; »7« 157.50 — 167.50; »7 in pol« 122.50 — 127.50; »8« 112.50 — 115. Fižol: baškl in sremski beh, brez vreč 287.50 — 292.50. Otrobi: baški, sremski ln banatski v ju-tastih vrečah 90 — 102. _}_ Budim peštanska termlpska borza (2. t m.). Tendenca prijazna. Promet miren. Rž: za mare 14.48 — 14.50. va maj 14.S4 — 14.86. Turščica: za maj 15.04 — 15.06. SOKOL Prošnja. Sokolsko društvo Kočevje ima številno prepisko, pa malo denarja. Zida svoj dom ln zanj porabi vsa sredstva. Nujno potrebuje pisalni stroj. Obrača se za to do svojih bratov ln prijateljev a vljudno prošnjo, da mu darujejo uporaben pisalni stroj. Svojemu neznanemu darovalcu se v naprej zahvaljuje za bratsko uslugo. Upoštevajte Izjemne razmere v katerih delujemo in priskočite nam na pomoč. Zdravo! Vremenska poročita z dne 2. L 1989 Kranjska gora 810 m: —7, delno oblačno, 55 cm pršiča, mirno sankallšče in drsališče uporabna, RatečefePlanica 870 m: —7. zelo oblačno, 54 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, skakalnica uporabna, Peč.PeteIinjek 1440 m: —6, zelo oblačno, 90 cm pršiča. mirno, smuka ugodna, Plan'ca-Slatna 950 m: —5, zelo oblačno, 58 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, drsališče uporabno, Dovje-Mojstrana 650 m: —S, delno oblačno, 55 cm pršiča. Bled 530 m: —5, delno oblačno, 58 cm pršiča. mirno, smuka ugodna, Pokljuka 1300 m: —2, zelo oblačno, 60 cm pršiča, vetrovno, smuka ugodna. Bohinj-»Zlatorog« 530 m: —5, oblačno, 95 cm pršiča, jug, Dom na K omni 1520 m: —7, oblačno, 170 cm prš ča, jugovzhod, Gorjuše 1000 m: —6 zelo oblačno, 65 cm pršiča. vetrovno, Vel'ka planina 1558 m: —8, oblačno, 60 cm pršiča, Polževo 620 m: 0, delno oblačno, 30 cm pršiča, Bloke-Nova vas 720 m: oblačno, 57 cm pršiča, Senjorjev dora 1522 m: —10. solnčno, 60 cm pršiča. mimo. smuka ugodna, Peca: —6 solnčno, 85 cm pršiča, mirno smuka ugodna, Poslopje za pet prirodoslovnih institutov ljubljanske nniverze Pred dnevi smo javnost seznanili s težavami, s katerjni se morajo boriti pri-rodoslovnl Instituti ljubljanske univerze zaradi hudega pomanjkanja prostora. Danes prinašamo kratek popis načrtov za predvideno novo zgradbo. Izdelavo načrtov je banska uprava poverila višjemu tehničnemu pristavu g. inž. arh. Vinku Glanzu, ki je skušal ustreči vsem željam, katere so mu na ponovnih posvetih pred'ožili šefi posameznih institutov. Zato so po njegovem načrtu vsi prostori razvrščeni tako, da bo obratovanje kar najbolj praktično, upravljanje poslopja pa čim bolj ekonomično. Novo poslopje, ki bo stalo na Vrtači ob Levstikovi ulici, bo trinadstropno, na vrhu pa bo imelo manjši nadzidek. Stavba bo ob Levstikovi ulici dolga 25 m, v globino, to je na dvoriščlno stran, bo segala 37.5 m, visoka pa bo 23 m. V kleti bodo stanovanje za hišnika, kotlarna in skladišče za premog. Poseben prostor je namenjen za potresomer, manjša soba pa za okajevanje ln fiksiranje papirjev. Nada'je bo v kleti precejšen prostor za namestitev akvarijev in terarijev, shramba za fosilni material, ki čaka na preparacijo ln seveda tudi moderno plinsko zavetišče. Ob glavnem vbodu bo poleg vratarjev« sobe Èie poseben prostor za garderobo dijakov ln za shrambo koles. Visoko pritličje je določeno za geolo-ško-paleontološki institut. Zoološki institut bo nameščen v prvem nadstropju, geografski institut bo Imel svoje prostore v drugem, botanični institut pa bo nastanjen v tretjem nadstropju. Vsak od teh institutov bo imel poieg sobe za profesorja in običajnih prostorov za knjižnico ln zbirko tudi še laboratorij, temnico in druge neobhodno potrebne pritikline. Ker se je bilo treba glede prostorov omejiti, bo predavalnica adaptirana tako da bo mogla služIti tudi za praktlkum in seminar. Za meteorološki institut je predviden nadzidek s 4 sobami in vremensko opazovalnico. V sredi poslopja bo v vsakem nadstropju 8.60 m širok ln 26 m dolg hodnik, ki ga bo osvetljevalo veliko okno v fasadi ln okenske odprtine nad vrati posameznih sob. Na tem prostornem hodniku bodo postavljene vitrine za razstav" janje zanimivejših prirodopisnih objektov. Tako se bo na vsakem hodniku sčasoma razvil majhen strokovni muzej, ki bo dobro služil slušateljem-naravoslovcem. Opisani načrt predstavlja najboljšo in hkratu najcenejšo rešitev perečega vprašanja. Želeti bi bilo, da bi se upravičene in dokaj skromne želje na? ih prirodoslov-cev v novem letu s podporo inerodajnih činiteljev goto »o u.;c«iič;le. Na Vita v! se drsajo Vitava je v okolici Prage pokrita z debelim ledom. Mladini se nudi ugodna priložnost za drsanje Zvezde in ljudje v L 1939 Kdor verjame astrologiji, naj čita • • • Iz neštevilnih astroloških prerokb, kise pojavljajo pred vsakim novim letom, posnemamo sledeče napovedi, ki temeljijo na vplivih zvezd v zvezi s poedinimi rojstnimi dnevi. Takšne napovedi morejo imeti seveda le splošen značaj, kajti po nazira-nju astrologov bi bilo treba za točnejše prerokovanje upoštevati še celo vrsto drugih odločilnih činjenic, med drugim položaj zvezd ob rojstnih dnevih in duševni značaj poedincev, ki njihovo, po zvezdah določeno usodo, lahko v marsičem preo-krene. Vsekako čaka osebe, ki so se rodile v znamenju Ovna to je od 21. marca do 21. aprila, leto polno zapletljajev, kajti resni Saturn teče v tem znamenju in kaže na marsikatero spremembo. Živahni, razburljivi temperament teh oseb bo utrpel po tem pogoste neugodne vplive. Podjetnost in želja po novih vtisih se bosta manj uveljavljali, pogostoma jih bo obhajala potlačenost. V takšnem razpoloženju se ponesreči marsikatero podjetje, pojavijo se skrbi v zvezi z bližnjimi osebami, dalje vznemirjajoči spori in slabo razpoloženje. Treba bo mnogo samopremagovanja in odločnosti, da se ti neugodni vplivi paralizirajo. Manjše število oseb, ki so se rodile v tem znamenju, in sicer od 21. marca do 1. aprila, pa bo doživelo v ostalem pod vplivom Jupitra ugodnejše leto, v katerem se bo posrečilo marsikaj, o čemer so sanjale že dolgo časa. Ne gre sicer za tako zvano »veliko srečo«, temveč za vsakovrstna majhna veselja in prednosti. Izkazala se jim bodo posebno razna prijateljstva in srčne zveze, ki jih sklenejo v tem letu. Znamenje Bika (rojstni dnevi od 21. aprila do 21. maja) bo pod vplivom Urana in Jupitra. Uran prinaša nemir in mnogotere spremembe, ki jih bodo osebe pod tem znamenjem tem bolj čutile, ker se nagibajo po večini k udobnemu in stalnemu življenju. Razlika je v primeri s Saturnovim vplivom za osebe izpod Ovna ta, da vodi Saturn s svojimi neugodnimi vplivi do poglobitve in spoznanja lastnega bistva, med tem ko Uran spreminja notranje bistvo samo in vodi do preobratov, ki utegnejo človeku, če se jih zave, pripraviti novo, plodonosno dobo. Kakor za osebe prejšnje skupine prinaša tudi za te Jupiter nekoliko ugodnih vplivov, posebno v področju dojmov in domišljije. Zlasti umetniško nadarjene osebe bodo čutile ta ugodni vpliv, poleg njih pa še znanstveniki in poslovni ljudje, posebno če so se rodili v času od 11. do 21. maja. Znamenje Dvojčkov (rojstni dnevi od 21. maja do 22. junija) bo letos nasprotno pod neugodnim Jupitrovim vplivom. Osebe s temi rojstnimi dnevi, ki so duševno gibčne, a marsikdaj nedosledne, pa rade začnejo z novimi načrti, še preden izvršijo stare, naj se posebno pazijo, da si ne bodo zastavljale previsokih in pretežkih smotrov, ki se jim bodo v novem letu še prej ponesrečili, nego kdaj prej, če jih ne zagrabijo s posebno energijo. Tudi v občevanju z vplivnimi osebami in oblastmi jim preti smola, zato naj se ga čim bolj izogibajo. Osebe izpod znamenje Raka '(rojstni dnevi od 22. junija do 23. julija) bodo deloma tudi pod tem neugodnim Jupitrovim vplivom in naj se isto tako izogibajo težkih nalog. Nasprotno pa se jim bodo majhne želje in stremljenja izpolnila in nekatere si bodo izboljšale materialni ter socialni položaj. Najugodnejše leto se obeta tistim izmed rakovcev, ki se posvečajo duševnemu delu, študiju in poučnim potovanjem. Osebe, ki so se rodile od 13. do 23. julija, bodo tudi delno pod neugodnim Saturnovim vplivom, ki jim prinese nekaj skrbi in ovir. Znamenje Leva '(od 23. julija do 23. avgusta) daje v splošnem krepke, pogumne in samozavestne ljudi, ki bodo v novem letu pod zelo ugodnim Saturnovim vplivom doživele obogatitev svojih sil. Z odločno voljo bodo lahko v duševnem in zunanjem oziru dosegle izpolnitev svojih smotrov ali pa bodo načele nove naloge, bodisi poslovnega, duhovnega ali drugega značaja, ki se jim bodo posrečile čez daljši čas. Pri tem jim je upoštevati, da bodo tudi 1. 1940. pod ugodnim Jupitrovim vplivom, ki bo izpopolnil ali naravnost dokončal, kar začnejo v tem letu. Paziti se morajo le vznemirljivega Uranovega vpliva, ki prinaša neke motnje, če popustijo, jim lahko temeljito zmeša štrene. Znamenje Device (od 23. avgusta do 23. septembra) bodo zadevali močni vplivi treh planetov, Urana, Neptuna in Jupitra, ki bodo prinašali y življenje pametnih in prilagodljivih de- vičnikov deloma ugodne pobude, deloma neugodne motnje. Porajali se jim bodo načrti, ki bodo plodni, posebno če se bodo omejevali na duhovno področje, v zunanjem življenju pa zmote, neuspehi in razočaranja niso izključena. Mlajši ljudje se bodo zapleli v svojevrstne ljubezenske zgodbe, iz katerih se jim bo težko izma-zati. Težavni zapletki se obetajo tudi v občevanju z vplivnimi osebami, oblastmi, sodnijami itd. Umestna je skrajna previdnost in hladnokrvnost, kadar se pokažejo vznemirljivi vplivi zvezd. Osebe, ki so se rodile v znamenju Tehtnice (od 23. septembra do 23. oktobra), naj se pripravijo v novem letu na vsakovrstne ovire. Neugodni vplivi jih bodo silili v neprijetna razglabljanja, v skrbi in potlačeno razpoloženje. Obetajo se jimnasprot-stva z okoljem, z ljubečimi osebami in skrbi zavoljo njih. Takšni položaji pospešujejo tudi razna obolenja. Znamenje Škorpijona (rojstni dnevi od 23. oktobra do 22. novembra) bo pod zelo nasprotujočimi si vplivi Po eni strani bo Jupiter njegove otroke, ki so pogostoma nezaupljivi in vase zaprti, sproščal, napravil jih bo Iju-beznivejše, tako da bodo mogli v tem letu skleniti nova prijateljstva in zveze, ki bodo prinašale srečo ter razne ugodnosti, pričakovati jim je tudi napredovanje v poklicu, v študiju, v duševnem delu. Po drugi strani pa prinašajo neugodni aspek-ti nepričakovane ovire in neuspehe, čemur se je mogoče izogniti le s treznim preteh-tavanjem vseh možnosti Važne spremembe in nove načrte je treba načeti le po zelo kritični presoji vseh posledic, da se doseženi uspehi ohranijo. Podobno je z otroki LokostrelSevega znamenja (od 22. novembra do 22. decembra), samo da so tu neugodne motnje bolj prehodnega značaja in jih bo s pametnim ravnanjem laže premagati. Živahni, večinoma nekoliko nervozni, v bistvu pa dobrodušni otroci Lokostrelca bodo v ostalem v novem letu svoje smotre jasneje videli pred seboj in jih bodo tudi lažje dosegali. Topa seveda le v primeru, da ustrezajo njihovemu bistvu in da imajo tudi potrebne pripomočke in sposobnosti za njih izvedbo. Osebam izpod znamenja Kozoroga R (rojstni dnevi od 22. decembra do 20. Januarja) se obetajo prav tako nasprotujoči si vplivi. Te osebe, ki so že po naravi večinoma resne in zadržane, bodo pod neugodnim Saturnovim aspektom trpele za voljo potlačenosti in skrbi. Temne strani življenja bodo videle potem še temnejše, nego so v resnici, 8 svetom bodo nezadovoljne, kar ima za posledico zunanje spore, a tudi neuspehe, posebno v zvezi z bližnjimi in sorodnimi osebami. Te neugodne čase pa jim je mogoče zelo omiliti s tem, da izkoristijo čase ugodnejšega Jupitrovega aspekta, ki ga bodo čutile v svojem razpoloženju, in si zastavijo tedaj naloge ali smotre, ki so se jim zdeli prej pretežki ali premalo vabljivi. To jih bo utrdilo in jim pomagalo do uspehov, ki jih prej sami niso pričakovali. Znamenje Vodnarja (od 20. januarja do 19. februarja) bo £>od šibkejšim vplivom nekaterih neugodnih aspektov, ki prinašajo razne notranje in zunanje ovire, ki jih pa bodo gibčne ln dojemljive osebe izpod tega znamenja lažje premagovale nego druge. V borbi z ovirami bodo občutile celo posebno radost. Osebe, ki so se rodile od 20. do 30. januarja, bodo dosegle nekatere prijetne uspehe v poklicu, študijah in potovanjih, kakor tudi v dotiku z ljudmi, čuvajo pa naj se vsega kar more izzvati prepire, nemir in bolezen. Ostali otroci te dobe bodo ob koncu oktobra in v prvi polovici novembra v nevarnosti raznih neprijetnih do» življajev. Osebe, ki so se rodile v znamenju Rib (od 19. febr. do 21. marca) se v splošnem zapirajo pred drugimi ljudmi, letos pa se bodo osvobodile notranjega pritiska, kijih dela takšne. Tako se bodo približale ljudem, ki jih bodo razumeli in katerim se lahko zaupajo. Mlajši ljudje bodo doživeli mnogo osrečujočega v ljubezni in zakonu. Uspešno leto bodo imele osebe s temi rojstnimi dnevi, tudi kar se tiče poklica, študija, umetmškega ustvarjanja itd. Neki slabotnejši Neptunov aspekt preti z raznimi motnjami, neprijetnimi^položaji, odtujitvami in podobnim, vendar je s treznim ravnanjem te motnje lahko premar gatL Sedem dni brez hrane 21-letni pomožni delavec Josef Ma lik lz Mödlmga je stopal po zaledeneli stezi preko nevarnih pečin, ki je pozimi nihče no uporablja, proti domu. Nenadno mu je spodrsnilo. Padel je in se je na nogi tako poškodoval, da ni mogel več naprej. Bilo je pomoči in da bi se vsaj malo zavaroval pred hudim mrazom, se je z največjo muko splazil do neke majhne skalne jame, kjer je prebil potem sedem noči in sedem dni brez vsake hrane, v najhujšem mrazu. Ko je od gladu že skoraj izgubil zavest, se je z zadnjimi močmi po vseh štirih splazil do ceste, kjer je klical na pomoč. Neki mimoidoči ga je našel in je poskrbel, da so ga spravili v bolnišnico. Tam | so ugotovili, da mu bodo morali obe zmrznjeni nogi bržkone odrezati. Vnetje srednjega ušesa S prehladnimi boleznimi se sedaj pozimi pogostoma pojavlja tudi vnetje srednjega ušesa. Pri hripi in drugih infekcijskih boleznih prihajajo bakterije iz ust v srednje uho in povzročajo tam vnetja ter gnitja. Običajno se že ob začetku pojavijo hude bolečine v glavi in ušesih, vročica, mraze-nje, bljuvanje, naglušnost, šumenje v ušesih. Ob najmanjšem sumu vnetja v srednjem ušesu je treba pozvati zdravnika. Mnogi se boje, da jih bodo potem takoj operirali. To pa ni potrebno. Samo v primerih, da dospe gnoj v kosti, je potrebna operacija, kajti drugače bi nastalo vnetje možganske mrene, ki se končuje s smrtjo. Kjer je mogoče, bodo zdravniki poskusili spraviti gnoj iz ušesa po naravni poti, skozi bobnič. Pogostoma se gnoj sam izlije po tej poti, pogostoma pa mora pomagati zdravnik z majhnim vbodom, ki ga skoraj ne čutiš. Zanimivosti V neki veži pariške Sorbone so študenti nadomestili siiko znamenitega jurisča s sliko neke študentke v naravni velikosti. Ta študeutovska šala je imela za posledico, da so hila predavanja tistega dne slabo obiskana, kajti stotine študentov so stale rajši pred sliko lepe mladenke. Neki poljedeslski delavec Zaremba iz bližine Varšave trdi, da šteje 120 let. Njegovih potomcev je okrog 200. Na lovu za ujedaimi sta splezala dva lovca v Bergamaških Alpah v strmo steno, kjer ju je nenadno napadel planinski orel. Eden izmed lovcev je dobil težje poškodbe, drugi se je komaj še zdrav rešiL Avtomobilski dirkač Michael Best se je na brooklynskem dirkališču ustavil, ko je opazil, da je pozabil svoj amulet, majhno k:winsko opico, doma. Pozneje se je izkazalo, da bi » brezpogojno osvobodilo eno izmed zadnjih koles, če bi bil Best nadaljeval dirko. Portugiški diplomati in inozemke Partugiško zunanje ministrstvo je izdalo odlok, ki prepoveduje vsem diplomatskim in konzularnim uradnikom sklepanje zakonov z inozemskimi državljankami. Uradniki zunanjega ministrstva, ki imajo inozemke za žene, ne smejo v nobenem primerni službovali v državi, lz katere Izhajajo njih žene. Letošnja snežna zima nudi smučarjem povsod obilo veselja. Na sliki vidimo smučarja v Chamonixu Rabelj Išče naslednika „Monsieur de Paris44 ima v 77. letu svoje dobe dovolj svojega poklica 77-lotni pariški krvnik Deibler, znan pod imenom »Monsieur de Paris«, nestrpno čaka, da ga nadomesti naslednik. Čeprav je do tiska v splošnem molčeč, je ob nedavni 50-letnici svojega delovanja vendarle priznal, da bi se sedaj, ko je spravil že okroglo 400 hudodelcev na boljši svet, rad umaknil v pokoj. Star francoski zakon daje vsakokratnemu krvniku pravico, da si sam izbere naslednika. Samo on lahko določi, kdo naj ga nadomestuje ob giljotini. Krvniški posel se v splošnem podeduje v družini od roda do roda. Toda Deibler nima sina in z njim izumre rodbina, ki že stoletja opravlja njegov posel. Tako je mogoče, da je Deibler s 77. letom še vedno aktiven krvnik in da že nekoliko let išče človeka, ki bi ga določil za svojega naslednika. Ljudi, ki bi radi zrevzeli njegov posel, sicer ne primanjkuje, teda doslej nI naletel Deibler še na nobenega, ki bi se mu videl vreden te »časti«. Mož je pa izrazit sovražnik ljudi Kot zasebnik skoraj nikoli ne stopi iz svoje male hiše v ulici Claude-Terrasse v Parizu. Brivec mora prihajati k njemu na dom in popoldansko kavo si naroča telefonično iz nekega so- sednega lokala. Edini dovtip, ki ga Je mož kdaj napravil v svojem življenju, je ta, da more v rekordnem času odpraviti glavobol. V svojem prostem času je Deibler pisal svoje spomine. To delo bi šlo med ljudmi, ki pričakujejo senzacij, kakor med. Toda stari mož za nič na svetu ne dovoli, da bd ga tiskali. Pravi, da ga je pisal samb za svojo zabavo. Tudi po njegovi smrti spomini ne pridejo na svetlo. Svoje delo je opravljal Deibler v 63 različnih departementih, kajti drugih krvnikov Francija nima. Samo o fiV'^irH Beseda 1 din. davek 3 din, za SUro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Posojilo 700 000 din iščemo za večjo, dibro idočo industrijo » provinci Slavomie. Na posojeni denat plačamo 10% obresti in večkratno osiguranje z vknjižbo na prvo mesto nepremičnine, vredne okoli tri milijone dinarjev in izročitvijo zava-tovalne požarne police na dva in pol milnona Kdor želi naložiti denar na sigur no meste in po dobr obresi ni meri, ki se izplačuje po želji upnika, naj se lavi na ogl odd. lutra pod šifro »Za j am«. 32739 16 CSD9B3S29 Beseda 1 din, davek 3 din, za Slfro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši zn».sek 17 din. 6-sedežni avto Chrysler, s koncesijo za avtotaksi, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 130-10 Beseda 1 din, davek 3 din, za Slfro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Dvosob. stanovanje oddam tako) v Kamniški ulici. Vila »Marija«. 144-21 k] tanovanja Beseda 1 din, davek 3 din, za Slfro ali dajanje naslova S din Najmanjši znesek 17 din. Stanovanje enosobno ali manjše dvosobno s kuhinja, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 126-21a Sobo odda Beseda l din, davek 3 din, za Slfro ali dajanje naslova 5 din Na] manj-S) znesek 17 din Opremljeno sobo poseben vhod, svetlo, zračno z l ali 2 postei ama, oddam pccem blizu tramvaja. Sp. Šiška, Cernetova 31, I. nadstropje, vrata 2. 140-23 Sostanovalko sprejmem poceni v centra mesta s hrano ali brez, n« razpolago kopalnica in ite-dilnik. Občutek kot doma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _134-23 Sobo z eno ali dvema posteljama, s posebnim vbodom, oddam gospodu ali. gospodični. Cesta 29. oktobra (Rimska c.) It. 5, pritličje, desno. 129-23 Izgubljeno Bfseda 1 din. davek 3 din, za Slfro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Suknja mi je bila zamenjana dne 31. XII v Gorenjskem vlaku, ki odhaja iz ljub liane ob 23.30 Vrne naj se Cengle Mihaelu, drž. pro-tezna delavnica, Ljubljana. 143-28 Damsko zlato zapestnico s tremi črnimi kamni sem izgubila od Tytieve do pošte. Pošten naiditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 125-28 m t Vsaka beseda 3 din, da vek 3 din. za dajanje naslova 9 din. najmanj SI znesek 20 din Moje upanje! Ni vprašanje denarja značajnosti ! Piši, ker oi jam! Viktor. 137-24 Razno » Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva oadl L Pogačnik, BOHORIČU V A Ó. feiet. 20-68 Garsoniera centralno kuriavo pa lači Dunav Beethovnova 14 se odda v naiem. Informa cije pn upraviteliu hiše istotam. 32919-23 Sobo prazno ali opremheno. v c.ntru, s hrano, oddam takoj za eno ali dve osebi Naslov v vseh poslovalni cah futra 123 23 Od Vas Je odvisno, da imatt obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno i kemično filatiti al) barvati * tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlo'-katnu Industrija! - Pozor? OBČINA BREŽICE ODDA pod zelo ugodnimi pogoji STAVBIŠČE v izmeri 5 ba v neposredni bližini mesta Brežice za zgradbo tovarne. — Informacije se dobe pri občinski upravi Brežice. OBJAVA 4ed mestom in dežele owdnj* »4iitro\ mal' oiHumjli Na javni dražbi dne 9. januarja 1939 ob 9. uri dopoldne se bo v pisarni podpisanega, Tavčarjeva ulica 11 prodajalo 490 poslovnih deležev tvrdke Standard družbe z o. z. v Kranju« Dražbenl pogoji so na vpogled Istotam Najnižji ponudek Din 5.000. Dr. VLADIMIR RAVNIH AR G. Ih. Kotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit »Kozlostrelec ,duša draga, zadnja ura ti bije!« je zamrmral kapitan. A tedaj* ci je počil strel, in lev na drevesu je mrtev cepnil na tla. Drugi lev je bil namreč toliko čas« premetaval puSko da >e je mahoma sprožile. Tako torej znova vidimo: kadar je stiska na vrhuncu, je pomoč najbližja. Umrl nam je dragi soprog, oče in stric, gospod profesor dr. Albin Belar deželnošolski nadzornik v pok., v Polomu pri Kočevju Pogreb dragega pokojnika bo v torek 3. januarja 1939, ob 4. uri popoldne izpred kapelice na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Polom pri Kočevju, Ljubljana, Philadelphia, dne 2. januarja 1939. Naše gledališče D B A M A Torek, 3.: Hollywood. Premiera. Premier- ski abonma. Sreda, 4.: Dobradža 1916. A. Četrtek, 5.: Hollywood. Red B. Petek, 6. ob 15.: Kralj z neba. Izven. Znižane cene. Ob 20. žene na Niskavuo-riju. Izven. Znižane cene. Premiera komedije »Hollywood«. Dejanje te poljske komedije je vzeto iz življenja filmskih zvezdnikov, ki jih predstavljajo ga. Mira Danilova ter gg. Jan in Kralj V vlogi njihovega menagerja bo nastopil g. Ciril Debevec. Vse vloge so izredno važne pa tudi zanimive. Režiser: Kreft Na praznik Treh kraljev bodo ponovili Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«. Delo, napisano v sedmih slikah na podlagi besedila sv. pisma, je najskrbnejše pripravljeno. OPERA Torek, 3.: Don Kihot. R Sreda, 4.: Gioconda. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Red Sreda, četrtek, 5.: Roxy. Red četrtek. Petek, 6. ob 15.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ob 20. Pod to goro zeleno. Znižane cene. »Don Kihot« in njegov sluga San ho Panca z lepo Dulcinejo bodo nastopili dre-vi v operi. Glavne vloge predstavljajo režiser Primožič, ga. Kogejeva in ravnatelj Betetto. Ostala zasedba kakor pri dosedanjih uprizoritvah. Dirigent: štritof. »pod to goro zeleno« je češka opereta, ki je bila v mini'ih sezonah največkrat izvajana. Peli jo bodo na Treh kraljev dan v znani zasedbi, z go. Poličevo na čelu, le Alenko SkaJicko bo pela prvič na laSem odru ga. Ribičeva. P. n. abonente prosimo, da vplačajo na gledališki blagajni 5. obrok za svoj abonma, ki zapade do 14. t. m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 3. ob 20.: Kralj na Betajnovi. D. Sreda, 4.: Zaprto, četrtek, 5. ob 20.: Vse za šalo. C. Debela gos Miha Je v gosteh in posade ga zraven gospodinje. Na mizo prineso gos in jo po-3tav.jo prav pred Miho. »Glej, glej!« se razveseli Miha, ki je velik prijatelj dobre pečenke, »zdaj pa selim zraven mastne gosi.« Gospodinja ga pogleda nekam začudeno in užaljeno. Mihi se zazdi, da ga je polomil, zardi in zajeclja: »Oprostite, milostiva, mislil sem tisto na mizi!» Zanesljivo Gospa Kurnikova pride v trgovino in t,raša vajenca. »Mojega moža ni? Kam pa je Sel?« Vajenec: »Ne vem, milostiva.« »Nemara ve gospodčna v pisarni?« »Ona pa zanesljivo!« »Zakaj?« »Ker je dia z njim.« čudna kura Km.t sliši sumljive glasove iz hleva, kjer so spale kokoši. Ne bodi len, vzame revolver in gre pogledat, kaj je. Pa vendar ne kakšen tat! »Kdo je? vpraša z grozečim glasom. »Nihče, samo me kure,« mu odgovori cvileč glas. Diplomat »Gospod učitelj ali more biti človek kaznovan za kaj takega, česar ni napra- R Torek, 3. januarja Ljubljana 12: Pisana šara (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20; Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: Kitaro igra g. Stanko Prek, pri klavirju (Eiletz Rafael). — 18.40: Problem malega naroda (univ. prof. dr. Fr. Veber). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela kronika, — 20: Zdenek Fibich »šarka« (fantazija plošče). — 20.20: Remčeva komedija »čarovnica« (čl. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetni zvoki Radijskega orkestra. Sreda, 4. januarja. Ljubljana, 12: Odmevi iz Češke (plošče)1. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: G I. Magister igra harmoniko. — 14: Napovedi — 18: Mladinska ura: Opst-zuj in poskušaj (prof. M. Adlešič) in Ročna dela (g. M. Zor). — 18.40: Gradovi na Dolenjskem TJ. del. — (g. Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd, 16.45: Plošče in orkestralna glasba. — 20: Humor in petje. — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga 19.45: Vedra muzlka. — 21.10: Otroški pevski zbor. — 21.30: Komorni koncert — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Grški večer. — Sofija 18: Lahka godba in plošče. — 19.30* Verdijeva opera »Rigoletto«. — 22: Lahka godba lo ples. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.20: Odmevi z gora. — 19.30: Koncert velikega orkestra in zfbo-rov. — 22-20: Dunajska glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 18: Vesele melodije. — 20.10: Plesna muzika s plošč. — 20 40: Simfonični koncert. — 22.30: Melodija in ritem. — München 19.15: Plesna glasba. — 20.10: Romantična klavirska muzika, — 20.20: Listz: Faustova simfonija. — 22.30: Kakor Dunaj. — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 20.30: Recitac Mestni pogrebni zavod Občina Liubliana Žalujoči ostali Globoko užaloščeni sporočamo, da Je Vsemogočni poklical k Sebi našo srčno ljubljeno hčerko, sestrico in vnukinjo Marinko Jenko UČENKO 3. VAD. RAZREDA PRI URSULINKAH Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 3. L m. ob 2 uri popoldne izpred mrliške veže Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 2. januarja 1939. Globoko žalujoči: MARIJA, BOGOMIR, stariSI; ANICA, sestrica in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana I »Ne, to pa ne!c »Veste, gospod učitelj, nsem napravil...« domače naloge Za jugoslovenski patent št. 11111 od 1. februarja 1934 na: »POSTOPEK ZA IZBOLJŠANJE KOVINSKIH PREDMETOV« (»Verfahren zum Vergüten von Metallge-genständen«) SE IŠČEJO kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: ing. Hinko Petrič, patentni inženjer, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. f Zapustil nas je naš zlati TOMAŽEK Pokopali ga bomo v torek, ob 2. uri popoldne pri Sv. Križu LJubljana, dne 1. januarja 1939 Zaiti]oči rodbini: KORUZA in GRAČNEK Nenadoma nam Je umrla v 75 letu svoje starosti naša ljuba mama, stara mama, tašča, gospa ANA ARSELIN roj. Gärtner VDOVA NADUCITELJA Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 3. januarja 1939, ob 2. uri pop. iz Rožne doline, cesta IX, št. 49 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana—Zagreb, dne 31. decembra 1938. MARIJA, dr. AVGUŠTIN, LOJZE, ANICA, otroci; NEVENKA roj. GULTOVA, snaha; dr. AVGUST MUND A, zet; NEVENKA, IVKA, vnukinji Urctfcje Davorin Ravljen. — izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d.