Poštnlna plačana v gotonlnl-IX. lejtnlk. 1931. okioher 20. 11. numera. Vn imčni prekmurszke evang. sinyorije reditel i vSdavnlk: TLISZAR JANOS, Murska Sobota. Rokopiszi sze morejo v Puconce posilali. Csek racsuna st. 13,586; ime ,,Diisevnl Hszt" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zv&nsztvo 30 din., v Ameriko 1 Doi., edne numere 2 din. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki evang. diiKovnik i vsicsitel. Nova orientacija. P/szao: Sostarec Franc ev. dfihovnik v Subotci. Gda sze edno novo solszko !eto zacs-ne, prevecs je doszta brige. Mala deca, mala nevola, velka deca velka nevola; mali diak, m&la briga, veksi diak veksa briga. Zda szo szploj driige prilike, kak v prvesi vremenaj. Inda je szamo to bilo pitanye, kak sze stoj vonavcsi, kak szpuni sole? Ali zda je to 'zrnetno pitanye: ka bode te, csi sto szkoncsa sole ? V indasnyi dobri vremenaj, gda je stoj szkoncsao sole, je vcsaszi dobo szlu'zbo. Ni edna dr'zava je ne bila prenapunyena z delavnimi Kidmi. Csi je dete szkoncsalo osznovno so!o, je slo za zemlo delavca, ali sze vcsilo mest-rije, ali je sztopilo v szrednye sole. Kruh je bio zagvfisan pri všzakoj mestriji, velki varasje szo na jezere niicali dobre mestre, i delavcov je ne bilo zadoszta. V nasi tuzni vremenaj je szkoron tak, ku cslovek nevž, za koj bi sze vcsilo džte. Mestrija doj ide. Mestri szo inda dobra goszpoda bili, znali szo lepo zsszltTziti i szpraviti szi peneze, hrame i. t. d. Zda komaj zi-vžjo mestri. Mestrije szploj na kodistvo ido. Nega dela, nega szliiza. Mestrije szo kak edna velika briga. Nas sziromasen narod dobro zna, kak je zda tesko ednomi polodelavci ali včrti. Zopsztom sze kole, mantra z delom, ne-ma niksega haszka. Porcija, vszakojacska placsila szo preteska. 'Zivina, plod zemle brezi cene. Trgovine szo tudi szploj ne- sztalne. Sztare, mocsne firme na kodis-tvo prido. Ali ne je nikaj bogse tem vozevcse-nim. Sole kostajo prevecs doszta penez i triida. Gda sze vonavcsijo mladi ludje i majo v rokaj diplomo, nevejo kaj zacsno-ti, ar nemajo szlii'zbe. Keliko doktorov jes.^tp, steri nemorejo 'ziveti od szvoje or-dinacije ino szo prisziljeni na driigo for-mo szebi kriih szpravlati, zato posztane-jo kelnarje, soforje itd. Keliko jeszte in-'zenerov, pravdenikov, skolnikov, profe-szorov, steri bi radi delali, ali nega poszla. Vsze je tak, da bi na mocsvarnice bilo zozidano! Velike szvetszkoga glasza banke sze riisijo. Nezgovorno velike fab-rike, gde szi je na jezero delavcov i cseszt-nikov kriih szlu'zilo, morejo vrata zapreti i ogen pogasziti. Sto bi znao povedati, ka bode sztoga?! Vesz celi szvet je vu groz-ni priskrinjaj, nevolaj. Tak da bi bozi bics bio to. Inda sze je szvet doszta to'zio, ka • prevecs more delati. Zda je krics, plakanye, ar nega poszla, dela. Vu etaksi teski prilikaj je pitanye, za kakso mestrijo, ali za ka| sze naj vcsijo nasa deca; gde bode nyim bodocsnoszt kelko telko zagviisana? Na eto pitanye je odgovor: Vszakse pozvanye, vszaksa mestrija, vszaksi seft je dober, csi sze vu Bogi viipamo i nyemi vorno szlu'zimo. Sto nema velike, globo-boke zahvalnoszti i liibeznoszti proti Bo-gi, taksemi csloveki je prevecs rzmetno r. Sztrdn 114. DUSEVNI LISZT. oktober 20. vsze. Te Boga bojecsi vecsno radoszt i veszelje najde gdegodi; te brezbo'zen cslo-vek sze navoke sza"ga, boji. V Bogi sze vupati je vszigdar prevecs veliko delo i globoka modroszt bila. Ali dneszden, gda je vsze tak tesko zamreze-no, gda je vsze nesztdlno na etom szveti, zda je sztokrat včksa modroszt i potreb-scsina: vu Bogi sze viipati. Zato naso deco tak moremo odgajati, ka ona nigdar sze neszpozabi z Boga". Vecsna briga, to'zenye, bojaznoszt more presztati. Ka sze raa stoj to'ziti i brigati, csi zna ka je Bog znami, ka nasz on ni na edno minuto neosztdvi, ka szmo vszig-dar vu nyegovi szveti rokaj, i niscse, ni mati, ni ocsa nasz telko nelubi, kak goszpodin Bog ! Csi vsze sztaro i szlabo gra"ta, Bog nigdar neoszlabi, ne-obsztara. Čsi vszaka banka na nikoj pri-de, csi vszaka fabrika odpiiszti delavce, csi vszaki milioner sziromak posztane, goszpodin Bog nigdar nede sziromasen, On na szvojo deco vszigdar pazi, zato je najbogse Bogi szlii'ziti, zato je szrecsen tiszti, ki Boga ma za szvojega Goszpoda, ar bo'za dela nigdar ne pridejo na za-kucijo. To szi more vszaka evangelcsan-szka familija dobro zamerkati, ka csi bi celi szvet so na prepaszt, zgiibo, tisztim, ki sze Boga drzijo, nikaj nede skodilo. Csi bi vszi od gldda, sztradanya merali, ti bo-gabojčcsi najdejo pomocs od Boga kak Elias. Ali gvusno je, ka cslovik more tii-di szkoncsati, szpuniti szvojo du'znoszt. Neszmi niscse praviti, zakaj bi jasz delao, ve Bog sze szkrbi tak za mene. Z Boga pomocsjov szi pomagaj, i Bog te pomore. Zato naso deco moremo tak vcsiti, ka ona more najbole csiszto szrcč meti. Nyene diise morejo biti, kak szuncsni trak, csisz-te. Ali nasa deca morejo trnok pascsliva, vorna, pravicsna biti. Gvusno je, ka zda tudi jeszte nezgruntano doszta prazni meszt za prevecs postene, pascslive i ver-ne Itidi. Ta ndjveksa tr.eszta, te najlepse szliizbe escse csakajo velike liidi, ki szo odraszli, ka naj dajo novo lepoto, veksi blagoszlov szvojoj szlii'zbi. Na 'zaloszt, ete szvet je pun fusarov. Dneszdčn je ma-lo vornoszti, podanoszti. Moremo na to glždati, ka nasa deca, kamastecs pridejo, csi v fabriko, csi v kancalarijo, csi na pole na poszel i delo, ka de je vszaki cslovek liibo. Zato 'ze v solaj to malo decsico moremo odgajati na to, ka včrno, pascslivo i z veszeljom szpunijo szvojo dufznoszt. 'Z€ nasa fnala deca morejo zarazmiti, ka ne'zivejo szamo za szebe, nego oprvim za bli'znyega. T6 je prevecs Mladezni nevarnoszti. fliszAr jAnos. PitVina. Lumpanye ! Karte i lumpanye szta szi brata, obadta vu satana szlu'zbi sztoji-ta i redovno vkiipnov mocsjov delata na szkvar-jenye liidi i szpržvlata pekli žldove. Nega neszrdmnesega 'zivlenya, kak alko-holne pitvine nemertiicslivo v'zivanye. Ali nega ttidi pogiibelnesega. Indasnyi grki szo vecskrat szvoje robszlu-ge zapojiti dali i taksega hipa szo ta pelali szvo-je szini, naj vidijo, kak grda gnusznoszt je pija-noszt. Na Bozi kep sztvorjeni cslovek sze nake-liko od neme sztvari vu vekso grsztijo vtoni, stero je nezgovorna szramota cslovecse pleme-nitosztil I escse sze bole moremo sztrsznoti vi-divsi, csi preszžmnamo kelko telovne i dusevne materiaine i mor&lne pokvarjenoszti, greha, szha-ja z toga! Pijanoszt, vu duhi topoga, vu teli bete'z-noga nevolaka i sz''romaka vcsini csloveka. Z-te li edna vnogo neszrecse porodi, kapa escse vsze navkiip. Z-Sztvoritela r6ke osznovlena diisa za-csa vehnoti, gniiiti, kak od szkorje obozano dre-vo prhneti, stero greha csrvje dublejo i na ni-csesz szpravijo. ., ,, Komi je držgi 'zitek, naj sze ogible pija-noszti, ar sze je doszta vecs diis ze zalejalo vu alkohola pltvini, kak vu morji. . ¦ ¦. - - . :i Mlždi liidj^ sze gdate bar rezveszeljavajo, pri nistere kupici alkohola, za steroga volo ni-koroi nepride na pamet riyč szkvarjiivati, dokecs sze to poleg merttika, vu csisztocsi godi. Ar je znžno, ka sze je ne szamo ednok zvžzalo ne-szebicsno prijatelsztvo, ne szamo edna plemeni-ta idea dozorila, pri veszčlom v'zivanyi peharov oktober 2d. DOSEVNI LISZT Sztran 115. velika falinga, ka szo diise tak tope, szii-he gratale, ka nescsejo zaiazmiti, csiititi brige i boleznoszti szvojega bli'znyega. Eden veliki cslovik nigdar ne glčda na szvoje rane, nego sze triidi za driige; nigdar sze ne sztara, plaka nad szebom, nego ga do szrca pecse nevola szvojega bli'znyega, i ma szkuze tople za nyega. Eden veliki, lepi vecsni zakon je to, zemi kifz tvojega bli'znyega na szebe i nebos poznao szvoje nevole. Ze v soli sze mo-rejo decsica mala navcsiti, ka bi edno za drugoga 'zitek dalo z lubeznoszti; ka sze naj haba, boji toga kak szmrti, ka bi ed-no dete driigo zbantuvalo, Niti edne 'zao-ne recsi neszmi dete meti proti szvojemi pajdasi. Deco vcsiti trbe ravno tak, kak racsun ali piszanye, ali csteti, ka naj pro-bajo vszaki den kaj dobroga vcsiniti, v soli, doma, na poti, ali gder stecs szo. Moremo veliko volo napraviti deci nasoj, naj sze pascsijo vszaki dčn bogsi biti, ka je naj vszžki vecser dlisnaveszt oblona; naj mati vszaksi den bogse dete kusne i obijne, naj ocsa vszaki csasz z veszeljom szpozna, ka nyemi dete na bogse i bogse ide. Nega na etoj zemli tak lepoga i szve-toga, liki csi szo deca dobri i sze pascsi-jo, naj bodejo escse bogsi. (Dale.) Reformacia. (1517. okt. 31.) Ha je pomagalo naprč PEformacio, ali szi verepo-praulanyc 7 Sto je bio te ppaoi reformator? Kahsi ha-szeh |e sžhajao 'znye na cslovEcsansztuo ? Z-ednoo recs-jou, zaha ]e biio potpebno nyc prisesztje? T6 nam odkrito i razmeto razlo'zi onoga vremena piszatel Hutten Ulrik vu szvojoj ..TPiflS Fomana" (Rimszko trojsztvo) imenuvanoj piszavi, gde naszleduvajocs pise: 0Tr6je dugovžnye drzi gori i varje diko i zmo'znoszt Rima: papssa Vi-SOSZt I PESPBht, SZBBfCOD OSZfanhl (csonte) j gpghOU OdpUSZthOV Odauanj/B. Troje dugovany jeszte v-Ri-mi vu velkoj vno'zini: hlidoga 'zitha 'ZEnSZEh, po-PEU i SPEibEPOU (skribarov). Troje dugovšny je z-Rima pregnano: pp SZtOSZt, nirtflCSlllont i P0b0'Z-nOSZt. Od tre dugovany necsiijejo radi vu Rimi: od dp'zanya 'zinata, (c^rkevnoga gyuiesa), od popov-szhoga reda PEfopmaliuanya i od toga, ka sze nem- ci ze zacsajO ŽbDdjauati (csedni gratuvati). Troje delo pnneszčjo szebom romarje 2-Rima naza domo pridocsi: hiido dusnDvcszt, pofevoPiEiii 'zal dcc i ppazne 'zcbhe." Hutten Ulrika ete recsi veritno i karakte-ricsno pred nžsz posztavijo onoga vremena po- lozžj i szlavo, steri szo reforniacie prisesztj^ na-pre pomžgali. — Rimszki papa je bio v-onom vremeni krsztsansztva jedini diihovni goszpod, ki sze je za onoga Krisztusa namesztnika dao zdr'zetki. Ali i taksega hipa boj cslovek, mladi prijžtel i neponi'zaj, nevtoni sze vu netni sztva ri nisziko sztžvo; vari sze od toga, da sze ti lakse razveszeljavanye nevlrdi v-nžvado, ix je vszžke pijanoszti zacsetek rnali bio i li po tia-vadnoj vaji zraszao na veliko i vkorno sze na-teliko, odkud vecs nega oszlobodjenya. Meszto etaksi, cslovecso plemenitoszt po-ni'zajocsi razveszeljavany iscsi plemenitese ve-szčlnoszti, ar de ti zitek li tak veszeli, csi sze vu nyem delavnoszt premenydva zrazveszeljava-nyem, sfero ti dfiso ozivava; nepozabi sze z to-ga nigdar, ka de te B6g ednok od vszega ra-csun proszo. Plemenito razveszeljavanye poniijajo dobri knig cstenya, dobri del cs;nenye, nature szpoz-navan^e, liivaristva zmene, igra, salnoszti, csedna zgovžrjanya i plesz tUdi. _ * Miluvanya vreden je taksi mladčnec i taksa devojka, steri szo 'ze vsze probali, steri nedu'z-noszt je oszkrunyena. — Drzi vsze szvoje delo v-redi, csini vsz'gdar tvoje znžsanye poleg po-niznoszti mertiika i nediiznoszti vorcana. Poznao szetn ednoga znanca, ki je vecs-krat etak pravo: ,,Vu vszakom mladenci dvž csloveka prebivata: eden mlždi i eden sztari i redovno je te sztari sziromak i nevolak, &x ga je opuszto te mladi." Modre i isztinszke szo te recsi I Vu mla-doszti zapravlena mocs menka vu sztaroszti. Vu vszakotn razveszeljavanyi drzi merttik mlždi moj prijatel! Neporobi vo celo vu tebi zivocsega sztaroga csloveka, da naj gda on pri-de meszto tčbe mJddoga na vrszto, nebode vu vszem porobleni kodis. \\.--,.*¦'.¦-., _;¦,¦< (Nadaljavanye pride.) Sztrdn 116. DOSEVNI LISZT oktober 20. vadluvati, ki je trnavo korono noszo, ki je pra- vo: ,,moje hralBffsztBo je ne z-efoga szffefa." Szebe je ne szamo za szveta goszpoda dr'zao, nego je tak vu duhovnom, kak na materialnom presz-tori od vsze neodviseni tiranus gratao naj z-szvetimi masznimi recsami dus zvelicsanya obe-tatiyem v-Rim penez i vredooszt vrsaje szpravi vkiiper. jezusa navuk, csszti evangeliom, Boga miloszt 'ziva, k-szpravicsanyi pelajocsa vera, csiszta jakoszt, moralni zitek, vernoszt, poste-noszt, poniznoszt, Iflbezen bli'znyega, szo vsze zavr'zene nicsesztnoszti bile, za stere sze je nis-cse ne brigao. Dvoje deJo je vodilo szamo: zmo'znaszf i bogasztoo. Ali goszpodin Bog je ne osztavo cslove-csansztva, ne je dopflszto, ka bi z-vodnimi, szvč-ti recsi glasenyeffj, stere szo szamo szebicsni ci-lov doszčgnenya skeri i kak pokriv szliizile na to, naj szveta gcszpcdar na zerrli popolno ob-laszt doszegne. 'Ze vu szrednyein vremeni je pre-szvetoniki mozov dfise. ValdPeter, Wicklev Janos, Husz Janos, Savonaroia Jeremos, ki szo 'ze k-szvetovne historije te edne najvčkse prigode, te XVI te sztotine reformacie pčt pripravlali. K-koncovi sze je pribli'zalo vremen, vu sterom sze je z bo'ze miloscse porodo on mo'z, ki je szvojega vremena prava 'zivocsa diisna-veszt bio ; koga |e ta nezgovorna nepravicsnoszt vu dusi bolela, koga je vu szrdci sztiszkavala szveta szkazlivoszt, szamoga szebe zvodjavanye i ki je po zivoj veri gori naisao vu Bogi po-mirjenye i diisni pokoj. T^ mo'z je Dr. Luther Martin bio. — Ne verszko sztrankarsztvo, ali netrplivoszt, nego logicsnoga previdenya szha-janye govori, ka je Luther M. reformator, krszt-sanszke szv. m. cerkvi te pravi, veliki reforma-tor bio. Ka je nyega za taksega vcsinilo? \ Nika drugo ne, kak to, ka sze je refonna-cie delo najprvle vu nyegovom znotresnyem, du-hovnom tali zbfidilo i dozorilo. Luther je toga szpravicsanya Boga iszkao i 'znyegove bo'ze miloscse ga je uprav gori naisao. Csuto je vu szrdci te miloscse radoszt, blaj'zensztvo : on je nika difigo ne csinio, szamo li to edno, naj vu Bogi bodocsega zitka blajzensztvo, tnir, radoszt szpravi cslovecsansztvi. T6 je zelo dosz^gnoti, na tom je delao z-celov mocsjov. Ta deJavnoszt je prineszla reformacijo, ona je zbiidila i prinesz-la szveti na dr.dvni, t€d i odkrila evangelioma csiszti navuk i naza pripelala krsztsansztvo k-nyega bozanszkoj csisztoj vretini. Tak je ocsisz-to od krivoga vcsenya i tadankov Krisztusov e/angeliom ino ga je posztavo za celoga krszt-sansztva naveke trpčcsi, neprecenyeni kincs. Lut-hera dclo je zato bilo boz&nszko delo, prava reformacia, dr je z-'zivoga Boga miloscse i zmoznoszti szhajalo ino sze ravnalo. Zito je Luther vszigdar vu vszakom sztani to pravo pot naisao, po steroj je meo idti, ka je trieo csiniti; zato je nevkleknyeno vszigdar nezmotlivo csinio vsze, ui sterom je bozo volo szpoznao i naisao gori. T6 ga je vcsinilo szpodobnoga na t6, nn\ goroszlobodjene elemen-le z krepkov ramov v obl&szti drzi i szvoje de>-lo obarje od toga, da bi ono na revolucie tla zablodilo i zavdarilo. On je nika drfigo ne csi-nio, trebo je mlajiao, prepravlao je sznet, pre-ganyao je krivi navuk, krivico; szejao je to dobro szemen, glaszecsi recs bozo. Vsze to driigo je na Boga zanihao. T6 ga je varvalo od szile, to ga je vcsiijilo batrivnoga, modroga; to nyemi je szpravilo diiseven mir i radoszt. Luther Mžrtona je on krepek fundament osznovo za pravoga ref.rmatora, ar je nyegova dusnaveszt z-bo'ze recsi szhajala, i ka je vera prinyem ne zvonesnya oprava, nego vu Bogi bodocsi zitek bila. Ta je nagnola nyega na on prvi sztopaj, z-sterini sze je reformdcia zacsnola. T6 ga je vodilo nesztanoma pri reformacie deli do konca, to ga je i vu szmrtnoj veri budilo i krepilo na szvedosztvodjanye od Krisztusa. Tak poznavsi Luthera duhovnoszt, szi leh-ko premiszlimo nakeliko je bolelo nyegovo ob-csiitno szrdc^, gda je zvedo, ka je po X.-torn Leo papi včdani grehovodpiiscsanya cedal oda-vanya jus Albrecht mainsi ersek z polojne do-bicska v-arendo vzeo i po Tetzel Janos barati dao odavati. Nakeliko sze je vu dusi razburkao na Tet-zela ono prestimavanye i hvalo, ka je on z-gre-hov odpiiscsanyd cedaimi 'ze vecs dus ržso od purgatoriuma i pekla moke, kak Peter apostol szvojim celim vcsenyorr<. — Kak szvojega (nem-skoga) naroda veren szin, nakeliko sze je szra-motio, gda szo z-grehov odpiiscsanyacedal oda-vanya vkiip szpravlene peneze na vecs kolaj prek Alpesov v talijanszko pelali i lalianje szo sze norcsarili govor^csi: MT6 szo nemski grehi." Nakeliko sze je zburkala nyegova pobo'zna dfisa, gda szo nyemi niki verniki pri szpovedi grehov oktober 20. DOSEVNI LISZT Sztran 117. odpfiscsanya cedala kazali, zezavajocsi sze na nye, ka oni 'ze vecs nepotrebiijejo pokčre, šr szo vszega greha naveke reseni. Szamo od szebe sze razmi, ka je Luthera dusa 'ze du'ze ne mogla trpeti toga gnfisznoga i neszramnoga zapelavanya. Piszmo je piszao maincimszkomi črseki, popiszao je oni 95 djatk, vu steri je obveszto, ka grehe jedino li szamo goszpodin Bog ma odpusztiti i ete diatke je v-1517. leti oktobra 31-toga gori prebio na NVittembergszke cerkvi dveri. Z eti povedani sze szveklo vidi, ka jeLut-hera tak na ete prvi sztopaj, kt.k na ta naszle-dUvajocsa csinenya bo'zi szv. duh obfido. Tak je reformacie prava isztinszka bivoszt bo'zega szv. diiha i szvete bo'že recsi ono csfidno veli-ko delo, po sterom je verszki 'zitek vszegavecs znova naza na Krisztusovoga e^angelioma fun-dament posztavleni. Ztoga szhaja, ka je refor-macie blagoszlov i haszek ravno tiszti, steroga je Krisztusov evangeliom prineszao szveti ino cslovecsansztvi. Reform^cia je znova navcsila cslovecsansztvo na to, naj Boga vu dfihi ino isztini molijo i ka je prdvoga jakosztnoga 'zitka vretina ona vera, stera bo'ze vole szpunyavanya tnocs vcepi vu cslovecsansztva dflse. Tak je re-formdcia csiszto jakoszt, moržl i pržvo pobo'z-noszt pomagala napre. Odsztranila je one krive ndvuke, pri bozi szlfl'zbaj zvonesnye, pr^cimbne navade, stere sze z evangeliomom protivijo i stere szo cslovecsansztva dtihovno preszvetlenye zasztavlale. Tak je refornižcia poti poravnava-nye bila novoga vremena napržidenyi. Z-bo'ze vole znotresnyov vkupglasznosztjov je k duhov-noj szlobodscsini i cslovecsoj zavednoszti pri-pelala cslovecsansztvo i to szlobodscsino, za-vednoszti zreloszt je vu narodni 'zitek tiidi pri-neszla. Vsze te diihovne blagoszlove pa li tak bo-mo v'zivali, i v-nyih tal meli, csi verni osztatie-mo vu vszakom vremeni, vu vszškom ndsztaji zitka k-reformacie principiumi; csi szmo ne szamo poimeni, nego vu dflhi i isztini evangeli-csanje i velikoga Lutheta naszledniki! F. J. Ka jc diTznnszt euang. hrszfsonszlioga cslouekfl proti szuojoj cerltui, domouini? Obedve Ifibiti trbe notri do sztnrti. Never-no odsztaviti, zatajiti je ni edno ne szlobodno, ni v-dobrom, ni v hiidom sorsi. Kak pa nase evangelicsanszke cčrkvi verne, na aldove goto-ve, mol^cse kotrige nepozdbmo nigddr, ka kel- ko szo trpeli nasi ocs&ci za szvojo vero i ka je po nasoj cerkvi evangeliom, liki szol zitka i szvetloszt szveta vszigdar kelko vrednoszt dao 'zitki, kak ga je obarvao od szkvarjenya, i szvet-loszt, toploto csiszte isztine ino llibeznoszti kak je neszao ta, gde szo ga v szvojoj originalnoj csisztocsi notrivzčli. Nase c^rkvi, nasega dr'zd-nya zakone tocsno zdrzati, vsz'gddrno visisoszt postUvati moremo. Vsze postfljte, bratjo lfibte; Boga sze bojte. Eden sztran z historije salz-burgszki emigransov. Vu etom leti je minolo 200 let tomi, ka je Sirmian salzburgski r. kat. ersek zrendeluvao vopregnati z Salzburga evangelicsance, šr na katholicsansztvo je preobrnoti je nyemi ne do-szpelo. Doszta jez^r lutheranusov je pritisznye-no bilo poleg zrendeluvanya ersekovoga odszta-viti szvojo domovino, szvoj dom i szvoje ima-uye. Znyi 20,000 ji je v Preiziszskoj Litvaniji najslo obrambo i notriprijetje. Driigi szo v Atne-riko odvandrali. Vu obadvž kržja je prek Nem-csije pelala pot ti nevolni pregnancov. Gdeta-koli szo sli, povszedik szo najvekse taljemanye najsli pri szvoji nemski verebrataj. Povszčdik szo je z lub^znosztjov prijali, trostali i obdarti-vali. Od toga szvedocsi szledecs3 kratka histo-rija tiidi, stera eden sztran zadene historije salz-burgszki emigransov. Ti pregnžni edna sztanovito proti Prelzi-szkomi orszagi dr'z6csa csupora, po racsuni 45, je 1732-ga jul. 23. vu sztolno meszto ti indasnyi, imenitni Oortz grofčv, vu poleg Fulde lez^csi, od 4 szvoji grždov i od 812 ga gorisztojžcse szvoje sztare cčrkvi imenitnt Schlitz varasek pri-sla. Od nyihovoga prihoda je zvedlo navdiiseno prebivalsztvo toga varaseka. Verebratinszko vkiipcsiiteriye z pregnanimi, tdljemSnye i postU-vanye proti nyim je na to nadignolo schlitzare, ka szo posdansztvo voposzlali na nyihovo go-riprimlenye. Pod vodsztvom duhovnika szo nyim proti sli: vucsčcsa mladina z praeceptorom na cseli, varaski tanacs i vszi csesztniki vdrasa. Pri rneji meszta je Gerlach rektor prijao gori z go-vorom te pregnane. Potom szo je med zvone-nyem, popevanyem i trobontnimi glaszi notri-szprevodili vu varas. Te tii'zen hod sze je vu cerkev vrno, gde je ne dalecs od Schlitza le-'zecsega Queck varaseka diihovnik poleg Luk Sztršn 118. DUSEVNI LISZT szeptember 20. 6, 22 23 versusa tneo govor, na sterom meszti Jezus etak veli szvojim: ,,BJa'zeni bodete, gda bodo vasz odUrjavali ltidjč i gda vžsz odlScsijo i psziivali bodo i vovr'zejo ime vase, liki hfido, za voJo szina cslovecsega. Radfljte sze vu onotn dnevi i veszelte sze, ar ovo veliki je vas najem vu nebdszaj. Ar szo ravno tak csinili prorokom ocseve nyihovi.' *) Kronikar li nakržtci zamerka podatke. Ne gucsi od toga, ka kaksi nšszied je napravo go-vor na poszliihsžvce. Ali nemoremo szi niti tnisz liti nacsi od toga. liki talc, ka szo vrocse szku ze tekle z 6k, britke szkuze z ocsi ti nevolni emigransov, steri szo za volo vere szvoje pre-gnani i tople szkuze ta!jemanya tiszti, steri szo te pregnane goriprijali. Gviisno je z pčidov Jezusa, apostolov i martirov trostao te pregnane diihovnik Queck varasčka. Po dokoncsanoj bo'zoj szl(i'zbi szo mesz-tancsarje Schlitza z velikov liibeznosztjov pelali vu hi'ze szvoje te pregnane salzburgszke vere-brate i obgosztili szo je. Obilno obdariivavsi je, juliusa 25 ga, na Jakubovo, szo je szprevodili med zvortenyem i popevanyem do hesszenszke meje, gde szo emi-grantje presztopili v Preisziszki orszag. Cojde ne kronikar: ,,Naj szkrb mž Bog na nyč, ki szo za szvojo vero radi znasali vkravzetje vszega szvojega imanya." Tak je rartepao i z doma sztirao salzburg-szki črsek doszta jezer evangelicsanov, steri szo ne meli driigoga bina, kak ka szo sze verno dr-'zali ednok szpoznane evangeliomszke isztine. Pžpa je prevecs pohidlo toga ^sztrasnoga" er- seka za nyegovo vreloszt. Evangelicsaszki prebivžlci Salzburga szo letosz na pokonci juaiusa szvetili to 'zaloszto 200 letnico. Mi sze pa obrnimo proti nyihovo-mi szpomini z-postuvanim prtstimanyem i 'znyi-hove pelde tiidi zajimlimo mocs i potrplivoszt na znasanye nasega vardevanya. (Hsz) *) Kelikokrat sze je szpunilo eto Jezusovo proro-kiivanye vu historiji nase evangelicsanszke cerkvi! Z-kaksov boleznosztjov i kak britko szo raogli szkoznii-vatiszpunenye etoga prorokiivanya ti nevolni salzburgszki emigrantje tiidi! Oca nas. (Mataj 6, 9 -13) - I Vekoslav J. Kcrošec evang. misijonar. Dragi členjžr »Diiševnoga lista", rad bi se malo s tebom pogovarjao od Gospodnove mo- litvi, ali od »Očanaša.* : BOča naš" je celo veliki mantrnik. Vnogi lQdje, ki so samo na jeziki krstšanye, nepravno nfjcajo to Jepo molitvico, štero je Gospod dao svojim vučencom, kak vzorec, ka ma prava mo- litev vseblivati. Hodi v samoga sebe, ino se vardeni, če nesi tiidi H eden tistih, ki po nemarnom izgo- varjajo reči MOčanaša". Ti zovčš: nOča naš, ki s\ vu nebesaj", v vsakdanešnjem živlenji pa kžžeš, kak da ga ne poznaš; imenuješ Boga svojega očo, a njemi ne prinašaš oJinske časti. Nadale želiš: »Sveti se Ime tvoje", a ti ga pri vsakoj priliki zaničiiješ ino po nemarnom izgovarjaš. Nadale gučiš: nPrtdi k nam kratestvo tvoje", delaš pa v prid šatana, ino mogoče niti ne ver-ješ v dičen prihod Gospodov i v Nyegovo pra-v čnost, Potom: nBojdi vola tvo/a, kak je vu nebi, tak i na zemli", delaš pa ka je tebi samomi po voli, i ne pitaš niti ne iščeš ka Bogšče od tebe. Palik: nKriiha našega vsakdanešnjega daj nam ga dnes", a neščeš od Njega nika i se mantraš z nepotrebnimi skrbmi, ka boš jo viitro i povOtrašnjom. Ščeš satn za sebe skrbeti, a po-zabiš, da je Nebeski Oča Gospodar letine. Prosiš ga: nOdpiisti nam duge naše, kak i mi odpiiščamo dužnikom našim", a ne moreš se spraviti s svojim bližnjim i njemi odpiistiti naj-mčnše zbantijvanje. Ino: nNepelaj nds vu skiiš&vanje, nego od-slobodi nks od h&doga*, satn pa sediš v drližbi nepobožnikov, ino se shajaš z njitni, ki kovejo samo hiidobna nakanenya ino sarnomi sebi de-vaš hiido na glavo svojo. Nazadnje: nAr je tvoje kralestvo, zmoznoszt i dika na vseveke, Amen," ne verješ pa v Nje-govo pravičnost, vsemogočnost i v Njegova veli-ka dela. Dragi čtenjar, prosim te odkritosrčno, čti td večkrat i premišlavaj si pri tom i mogao boš priznati, da je to tak. Z ednim te prositn, če se tvoje živlenje ne gliha z Gospodovov molitvijov ne zametavli jo, ar je last dece Bože, ne pa dece toga sveta. —% Prosi pa Gospoda, da ti dž milost spoznanja samoga sebe, ar samo te boš razmo Njega. — Atnen. oktober 20. DUSEVNl LISZT Sztran 119. Szvetesnyi dnevi nase orszacske cerkvi. ^ Nasa orszacska cerkev je lepe, velike, szve-tesnye dnčve prezivela v krasznom Zagrebi cd 21-do25-ga szept. Te dtieveje mtla II. orszacsko cerkevno szprav»scse; le dni je tekao Jheolo-gicsni kursus" i szept. 22 ga je szpelatii vu cseszt z bogatim notresnyim zdrzetkom ino toplocsov nas prvi pUspek Dr. Popp Filip. Orszacsko ckrkevno szprš iscse sze je 21-ga szeplembra zacsnolo vu cerkvi z Bozov sz!ii'z-bov, pri steroj szo po nasem jeziki Boga molili nasega liszta glžvni red tel, predgali szo pa Mor-genthaler podsinyor na podžgi 122 ga 'Zoltžra. Zatčm sze je zacsnolo szprav-iscse vu dvo-ržni bivsega horvatskoga parlatnenta. Szprdvis-cse szo odprli nas szvetni cerkevni president Dr. Roth. Na szpraviscsi szo tao vzžli vu veiikom rscsuni odposzlanci vsze nasi s:nyorij ino viszi ki gosztje zvonszki orszagov. Pod razpra/la-nye je bilo vzčto doszta cčrkevnoga dugovanya, i razlccsna pravila. Szkoncsano je, ka k-leti ne-bode orszacskoga cerkevnoga szpraviscsa, ar je letosz dvakrat bilo drzšno.Za duhovnika k-ptis peki szo bili ednogldszno zebrani Becker Mihalj, ljubljanszki dlihovnik, reditel BNeues Leben" csa-szopisza nas veren prižtel. Iszti den vecser je vu Glasbenoj dvorani Bpozdravlanya oszvetni vecs^r" bio dr'zani. Ve lika dvorana je nabito puna blla z prebršnimi gosztmi. Prevecs podigavajocse je bilo to, ka sze je tii godilo. Demonstrativno pozdravlanye je rumelo z vsze govorov k nasemi prvomi pfls-peki. Po zacsetnoj peszmi szo Dr. Roth presi-dent pozdra"v!ali vsze nazocsi bodocse, poszeb no pa zasztopnika vlžde, vojszke i viszike od-poszlance z onszki orszagov, na vsze Bo'zi bla-goszlov proszecsi. Tudi szo vu iroeni zagrebske gmane Bruckner inspektor szrca pozdravili vsze gSszte. Zda szo pa eden za ovim prihajali viszi-ki cerkevni odposzlanci zvonszki orszagov i szo prebrane pozdravne govore meli na nasega ptis-peka. Kakti: Dr. Alfred Jorgensen z Kopenhage pozdrave od Lutheranszke sz^etovne zveze, od danszke cerkvi i od Ihmels piispeka: Appia piis-pek z Parisa od francuzke cdrkvi; vszevucsi-liscsni profeszor Dr. Ragnar Asting od norveg-szke cčrkvi; Dr. Hildt zasztopnik polszke cerkvi; [ vszevucsiliscsni profeszor Dr. Volker, dekan evang. theologicsnega fakulteta v Becsi, ki je z ednim veliko odlikovšnye podelio nasemi piis-peki od szvojega fakulteta, stero odlskovanye je do etigamac szamo pok. svedski visji piispek Dr. Soderblom meo, zda tak jedino nas piispek Dr. Popp majo; Dr. Lars Wollmer z Lunda od svčdszke c^rkvi; prcfeszor D. Adolf Keller z Oenfa od svicarszke ce;kvi; visji cerkevni ta-nacsnik Schenner z Biiina od csehoszlovaske cer-kvi; Dr. Rendtorff puspek tiidi od Gusztav Adol-fa driistva; D. Kapi piispek z vogrszke evang. c^rkvi, stera je odiikovala Dr. Poppr\ z csasznov diplomov; najgealivnesi pozdrdv je zddnyen bio, steroga szo meli prodekan sopronszkoga theo-logicsnoga fakulteta Dr. Dedk, nasega piispeka bivsi profeszor v Eperjesi. Kak ocsa szvojega szind szo pozdrdvlali nssega puspeka z apcstol-szkimi recsmi: nZda pa oszfane vera, viipanye, liib^zen, eta troja; nžjvčd'zarszkoga i nor-vedszkoga konzulata, itv. Ouszvetek sze je zacsno z popevar,yom cerkevne peszmi. Med fem szo k o!'ari sztopili beogradszki sinyor, puconszki i szubot cski du-hovnik i szo bogamolili vu riemskom, szloven-szkom i vogrszkom jeziki. Na (6 je nLsz'edUva-la khoralna peszem, po stere szpopevanyem je napresztopo inspektor min;strstva pižvde Hrani-savljevič i precsto je ukaz Ny. Vel. Kralja cd 23. juia t. 1, z-sterim sze Dr. Popp potrdi za piispeka nase orszacske cčrkvi. Zda szo pred oltšr sztopili Dr. Rendtorff piispek z Schvverina, D Appia puspek z Parisa i D. Kapi puspek z Qy6ra i szo D. Rendtorff obdrzali szvoj instalacijszki govor. Na podlšgi I. Thess. 5, 12-24. szo vu lepom i toplom go-vori zvezali na dfiso novomi piispeki nyegove najfontosnese duznoszti, da bode szvojim vere-bratom veren voditel i tanacsnik vu nevoli i ra-doszti. Za vorcan szo najbole ete recsi poszta-vili pred nyega: wVeren je On, ki fldsz je zvao, ki i vcsini." Naglaszali szo, ka je \€ szvčtek ne szatro za evangelicsane vu nasoj dr'zavi zna-meniten, ne szamo za vjedinano jugoszlovanszko dt'zavo, nego za obcsinszko evangelicsanszko cerkev celoga szveta. Opominali szo D. Rend-torfi tudi vsze diihovnike, da verno podpčrajo szvojega ptispeka vu nyegovoj te'zkoj cs^szti. Za tčm szvojim genlivitn govorom szo D. Rendtoiff pczvali Dr. Poppa pred oltar, okoli nyega szo pa sztopili vszi sinyorje nase drzdvne cerkvi. Zda szo novi pUspek polozili priszego, na stero szo nyim D. Rendtorff vu roke d^li pergamentno diplomo za piispekovo csžszt i na violetnom pantliki zlatni kri'z obeszili na sinyek, kak szimbol piispekove cseszti. Potom szo vszi piispecke, sinyorje, visziki zasztopniki zvooszki orszagov i drflgi cerkveo dugse-kratsise, nav^k-se biblinszke govore pravili, kak blagoszjov na novoga piispeka. Po ednoj molitvi i peszmi szo novi piispek szatni sztopili k-oltžri i vu globokoj genlivoszti obdrzali szvoj lepi govor na podlagi Jan. 3, 30 (,Nyemi je potrčbno rdszti, meni pa doli jema-ti°.) V6 szo zdignoli, ka sze za szlaboga csiiti-jo na szvoje veliko pozvanye, na stero szo zato Dr. Popp FOlop, nas prvi puspek. posztavleni, naj szlfl'zijo Bogi i verebratom, na blagoszlov szvojoj cerkvi i na dobro dršgoj domovint. Csi sze bodo nahajale kakse votlosz-ti vu nyihovom delanyi, naj szi vszaki premisz-li, ka szo oni ludi szlab cslovek. Po szvojem govori szo vovz^li priszego od szvetovnoga cerkevnoga presidenta, Dr. Roth Vilmosa, zatžm pa blagoszlov pravili na vsze navzocse. Po szpevanyi 3 versusov »Trdi gržd" pesztni je zasztopnik Ny. Vel. kralja, armijski komandant general Marič pozdravlao szrcsno no-voga piispeka i sze szpiszao, kak prvi vu Szpo-menszko knigo, stera je sztala pred oltarom; za nyim sze je kak zasztopnik predszednika vla-de i bana Savszke banovine vpiszao banov po-raocstiik dr. Hadzi. zatem zasztopnik ministra pravde nacselnik Petrovič, inspektor Hranisav-ljevič, mesztni nacselnik Dr. Srkulj, general Ječmenič i po redoma vszi oszfali. Po odhodi z cčrkvi szo vu piispekovom dvori prijemali csesztitke novi piispek. Zagrebecski r. kath. visji puspek Dr. Bauer je piszmeno pozdravlao nase-ga piispeka, kanonik Barle je pa oszebno z go-vorom pozdravo Dr. Poppa. Piszmeni i teiegraf-ni pozdravov szo od vodilni oszeb, na vžkse z zvonszki orszžgov, szo vise 40 prijali nas piispek. Iszti d€n vecsčr jeza vsze zasztopnike oblaszti, odposzlance zvonszki orszagov i nase drzžvne oktober 20. DUSEVNI LISZT Sztran 121. cerkvi, zagrebecska fara oszvetni banket dala vu hoteli »Eksplonade«, na sterom je okoli 300 gosztov vzelo tao i je doszta lepi pozdravov bilo dr'zani. Z-nase sztrani vrelo molimo, naj blagosz lavlajocsa miloscsa Boga pocsiva na nasem pr- Dr. Roth Vilmos szvetni cerkevni president. vom puspeki, da bode mogocsi szpuniti vutez-kom csaszi na szčbe vzeto veliko pozvanye szvoje, nasoj orszacskoj i univerzalnoj cčrkvi, domovini na dobro, Goszpodnovomi imeni na diko! 23-ga szo sze nadaljžvala tanacstivanya szpraviscsa. Generalszekretčr Gustav Adotf driis-tva, Dr. Bruno Geissler szo intereszantno predž-vanye meli od tčme: BRdzmenye i blagoszlov Gusztžv Adolf dugovanya." Vecser je mission-szko predavanye bilo vu cerkvi, gde szta govo-rila generalni szekreter »Evangelicsanszke zve-ze" Dr. Ohlemiiller z Berlina i profeszor Dr. Asting z Osloja (Norvčgia.) ~'k&\,'.. ,-a- 24. i 25-ga szo sze nadaljavala feologics-na predLvanya za dUhovnike. 24 ga vecser je zdravnik Dr. med. Norgaard meo predavanye od teme: »Ka csini drzdva i ka csini cerkev za sztarce." Napredavanye je z kepami ilustrirao. Nazadnye escse zamerkamo, ka je Zagre-becka fara z-radoszti, ka je nyeni diihovnik za puspeka zvoljeni i instalirani, edno, szvetesnyo knigo vodala i obdariivala 'znyov vsze nazocsi bodocse pri instalaciji. Kniga je lepo ilustrirana i eto vszebino tnž: BReformacija pri Jugoszla-vaj", piszao profeszor vszevucsiliscsa Dr. Bal- duin Saria; »Jugoszlovanszka protestanszka lite-ratura za csasza reformacije", piszao profeszor Dr. F. Bučar; BDr'zžva i verevadlQvanya vii Ju-goszlaviji", piszao May Gerhard dflhovnik; ^Evangelicsanszka c^rkev v Jugoszlaviji"; piszao Becker Mihalj diihovnik; BZnotresnye mission-szko delo vu evangelicsanszkoj cerkvi Jugoszla-vije", piszao Keidel Janos duhovnik; BSzk c his-torije zagrebccske evang. gmane", piszao G5h ring Gotthold pfispekov kaplan; ,,Osznšvlanye zagiebecske evangelicsjtiszke narodne i porgar-szke sole", piszao Ebersoid Vilmos solszki Zagrebecska sze szpominamo z-szeptembra 21 — 24 dne ov. Teda je dr'zani nas e?ang. cčr-kevni orszacski gyu!es. Tedi szo szpelani vu szvljo cseszt nas Iflbleni evang piispek Dr. Popp F.iip. Dokecs eli doraa prinasz v-Prek-tuurji nasz vsze na naso premaloszt i osztavle-noszt opomioa, szto i szto misz", szkrbi trapi szrdca nasa: Ka bode z nase evai g s^«. m. c^rkvi, gelo sze pred nase evang. dece verenž-vuka vcsenye vsz'gdar vecs i vecs zadrgavanya pritlszkava? — Kaksi pohodniki mžjo bidti oni evangelfcsanszki ocsakov, stere szo za Jrde lii-terane" imenfivali i nasi protivnici ? — Kaksa iež bidti nasa szluzba boza, csi nam pomali szpreminčjo szposzobleni, pripravni kantorje, csi sze nasa mladezen tiidi szpozabi z-toga, ka je nasa evang. cerkev od zacsetka tnao szpevajo-csa cerkev biia, ka je poleg recsi Luthera: Z-szrdcd szhdjajocse cerkevno popevanye duplinska molitev? ~~"~.' •'.'""'' Etaksa pitanya sze nam eti domž cseszto-krat z-'za!osztjom i caganyem napunyene zbiidi-' jo vu szrdcaj i dflsi nasoj ino kmicsen mrak posztavijo pred nasz i od szv. nase evangeli- '-'¦ csanszke mafere cerkvi prisesztnoszti. "¦ V Zagrebi szo etakse tu'zne miszli odha-jale z szrdc nasi. Krepka vera vu ednoj bogsoj prisesztnoszti sze je zbudila vu nami. Blaj'zen-sztvo, radoszt je obszela i dobila sztan vu du-saj nasi. . Zevsze krajov Europe szo sze pridrii'zili tž prot. mateie c^rkvi naprehodecsi i prebrdni, ogiedni mo'zje. Vkiip szo prisli na etom 6szvet-v ki i prineszli vernikov szvoji pozdrave i szlav»o noszti, ogviisavsi nasz od verebratov Šztrdn 122. DOSEVNI LISZT oktober 20. sztva i podperanya, stero je vu natni ono ve-szelo j blžj'zeno obcsutenye zbiidilo: Ka smzo ne osztdvleni i ka je evangelicsanszka szv. mati crfrkev cšloga szvčta prestltnanye, postiivanve szebi vozbojuvala i ka je ona szveta vodni na-rodov vadlflvanye. Nazocsi szo bili tak na szpoznavanya ve-csčri, kak vu cčrkvi pri notriszpelavanya szlfiz bi bo'zoj nž szamo zvonesnyi orszagov evang. gosztjč, nego tQdi poszebni oblaszt zasztopniki. Ny. Vel. nasega lublenoga kraiž je eden gene ržlis namesztOvao, ki je jdko interesantno keb-zfivao bo'ze szluzbe tekaj i celi aktus i prvi je bio pri notri szpelanoga plispeka pozdravlanyi. Jako dobro obcsiitenye je zbudilo pri vsze, ka szo r&zlocsni vadltivLny zasztopniki tiidi tal vzč-li vu oszvetki. Tam szo biJi rim. kaih., pravo-sslžvszke, sztaroverszke, izraelitanszke cerkvdo zasztopniki, stero je szvedosztvo toga, ka vu Zagrebi razlocsne vere vadliivdny verniki kak bratje eden drfigoga postiijejo i radiijejo sze z-raduvajocsimi, stero je prava djžtka Kriskhiso-voga navuka: »Z-toga szpoznajo vszi, ka szte mojl naszlednici, csi eden dr&goga liibite." Vsze doli szpiszati, ka szmo v-Zagrebecs-kotn oszvetki csiili, vidili i skkuszili, bi nemo-g6cse bllo, ali jasz ta edno poleg moje mogdcs-noszti vu ti naszleduvajocsi ovekivecsim, da na> duze gori osztanejo i pri nasi cstitelov szpo-menki. . 1. Eden norvčgszki profeszor, ki bi rad v-Prekmurji bio diihovnik. Z-Norvdgie glavnoga meszta, z-Osl6a je eden jiko simpaticsen theologuski profeszor tii-di nazScsi bio v-Zagrebi, ki sze je raed zgovžr-janyem toplo intereszerao od prčkmurszkoga evang. cdrkevnoga sztaliscsa. Pripovedavao szem nyemi, ka szmo mi prškmurci v-Jugoszlaviji je-dini szidvszki narod, ki szmo od zacsetka refor-macije mao, prek cseresz teskoga preginyanya i mantranya vnOgi let, osztali vu evang. vadlUva"-nyi. Raztorjeni 'ziv^mo, kak mensina med driige vere ljDdmi. Nasi 10 gmajn szo celo raztorjene diaspore. nVu taksetn meszti bi rad bio jasz dii-hovnik", mi je pravo navdflseno on. I ka dob-roga jeszte vu nasem polo'zaji? szem ga csiidil-vajčcs pitao? Hja viste, mi je odgovoro: V-Norvegiji navekse z-csiszta evangelicsdnje 'ziv^-jo, poleg statistike 98 percentov. I to je pacs ne szploh dobro, csi szo prebivalci szamo ed- noga vadliivžnya. Vu taksi mesztaj sze niksa ne-maratnoszt, viikoszt szkazuje oa verszkom teli. Nega vgdnyanya, vleke za prednyoszt. Csi mi na koj novoga nadigdvamo vernike, kaj Jepsega, prijčtnesega scsžmo doszegnoti na verszkom poli, navžkse etaksi odgovor dobimo: Komi de to. csi je do tega mao dobro bilo, csi szo nasi ocsaki z-t6tn zadovolni bili, nam tudi dobro mo-re bidti Ali csi bi jasz v-Prekniurji bio dQhov-nik, kak lšpi, odicseni presztor bi sze meni po-nfldo na verszkoga zitka napreidenye i podiga-vanye. Kak odicseni boj bi za vere vrSloszt po-de'zigavao, erkocsi, bfld^csi vernike: Nedoptisz-tite, ka bi vasz driigi prehit li, pokšzmo, ka szmo ne ti szlednyi vu vere liibezni, vu dobri, jžki opravicaj csinenyi, vu bli'znyi liib^zni, vu pravi krsztsanszki dii'znoszt szpunyavanyi. Bojdimo mi driigim pelda, stera de i nye na naszledflvanye budila. Keliko dobra, novoga bi tak mogocse bilo doprineszti, ar 'zitek vu vgžnyanyi, eden od ovoga prehitenyi sztoji i z-toga szhaja napre-idenye vu zemelszkoj i nebeszkoj dobro bodocs-noszti. Vu te recsč/ nasega norvegszkoga prija-tela zagviisno velika pravica jeszte! 2. Kl je i nasz pohvalo. Ogleden, imeniti mo'z je bio z-daleka z-Sveica pridocsi Keller Adolf internacionalne pro-testdnske banke direktor. Pred nisternimi letiri je v Sweici edna protestanska banka fundaliva-na v-(6 formo, ka szo gori pozvali po cela szve-ti bodOcse dobrotivne szpržviscsa i premocsne-se vernike, naj darfljejo na akcije (reszv6ny) pe-neze, da z-vkiipszpravlene sutne laksim gmajnam, stere cerkvi, ali drflge cerkevne hrame zidajo, na fal interes poszojilo bodo davali i z-tčm nyim olehsajo nyihove cile doszčgnoti, Na t^ cil je vise 400 milio dlndrov glavnice (fonda) prislo vkiiper i v-tom dugovanyi je najznamenitgse bi-lo t6, ka szo najvecs pgnez na te cil francuski evangelicsanje daruvali. Pa v Francuskom tnalo protestdnusov jeszte, komaj z-38 milio prebival-cov csi je 2 milionov evangelicsanszke vere. I te malo evangtlicsžnov je na^jvecs dalo na in- _ ternacionžlno protestansko banko. Francuski evangelicsanje szo na aldovnoszt gledocs od vsze driigi najbole vopozdignyeni. Vu Francuskom vszžka evang. gmajna dva dtihovnika dr'zi, ed-noga na szvoji verszki potrebscsin szpunya"-vanye doma vu gmani, ednoga pa v-Afriko posle med negere, ki tam glaszi Krisztu- , sov evangelfom, ona ga z-domi placsfije, ix ga szirotnaski negerje nebi mogli placsii- j vati, ona znasa vsze sztroske, stere te vbogij oktober 20. . DOSEVNI LISZT Sztran 123. poganye vu verszkom dugovanyi potrebujejo. T6 je uprav ta pra>a lObčzen krsztsanszke szv. m. cerkvi! Keller goszpod je zato pohvalo Prekmurje, ar je zvedo, ka tii szkoron vszžki cslovek zvon maternoga jezika vecs recsi gucsi, vogrszki, nemski i. i. v. T6 sze nyetni je dopadnolo naj-bole, zatoga vo!o je je pohvalo, žr je to szve-dosztvo, ka je le narod navucsen i kulturen. (Na to je prisziljeni, ar more za vszakdančsnye-ga kriiha volo v-szoszedne orszage za 'zivlenyem hoditi i ki szi zszoszedom neve govoriti, je osztavleni sziromak. Ki v-novžsem vremeni v-francusko hodijo na deJo, 'ze tiidi znajo te je-zik. Z-ltidmi dotikanye zelL, naj szeszoszedovje-žik navcsijo. Reditel.) Pri tom je zamerkao, ka v-Svajci, zvon maternoga jezika, jako malo steri zna drfigi jezik, ka je veiika skoda i kvar. Ar sto kelko jezikov gucsi, teliko Jiidi vcsini. 3. Piispeka notri szpelavanva najbole diiso podigavajocsi tal. Bo'zo szifizbo, z-sterov szo nasega piispe-ka v-csčszt szpelavali, szo D. Rendtoiff meklen-burgszki pflspek odpravlali. Za tem szo Pšrisa evang. pfispek vu francuskom jeziki dr'zali go-vor, potom D. Kapi B61a Gy5rvarosa pOspek. Za tčm sopronszke evang. theologicsne akade-mie rektor, Deak Janos szo pozdravlali notri szpelanoga novoga puspeka z-nasz!ed(ivaj6csim govorenyem: Pred 18 titni letmi je eden mladi diak pri-sao v-naso solo v-Eperjes. Jasz szem teda zi-dovszki jezik vcsio tam. Te mladi dižk je he-berszke recsi na vogrsžki jezik presztavlao. Sza-mo ka je te escse ni vogrszki, ni heberszki je-zik ne znao, i tak nyemi je jžko tesko slo vcse-nye. Ali on mladčnec je z-ocelnov pascslivoszt-jov i vddr'zanyem obJadao teskocse, oba jezika sze je navcso i sole dika je pčsztao. On dijžk je pa ne bio drfigi, nego ete pred nami, pri ol-tžri klecsecsi novi piispek Dr. Popp Filip. Kak sze mati raduje nad napreidenyem deteta szvo-jega, tak sze veszeli i nasa sola, ka je nye eden osznovlenik na tak visziko sztubo, na plispeka plemenitoszt pozdignyeni i stero je evangeli-csanszkoga duhovnika to nžjvisise pozvdnye i csžszt, na stero sze nyemi podignoti mogocse. Moji profesorszki liivarisov, nase akademie diki, Visziko postUvanomi pfispeki szetn prineszao szrcsen pozdrav i pržk nyim dara bratinszki kiis, G. Bog nyim naj dopiiszti dugo let, do cslove-ka najvisise sztaroszti, na nase evang. szvete vere blagoszlov i naprčidenye to tesko cseszt znasati! K. S. PoszuEtsenjfB cepbv i v HadhBPsbupgi. Vu lepom i diiso podigavajocsem szvžtki je tnela tao szeptembra 27-ga Radkersburgszka niala evangelicsanszka gmana. Poglih 333 letaj, po vnogom caganyi i vkanžnyi, ali zednim po vnogom viipanyl i trfidi ino po nevklenyenoj v61i i veri zn6vics sztoji v Radkersburgi evang. cčrkev, stera je zda poszvetsena Bogi na diko. Na ddn poszvetsenya je jako prij^tno vre-men bilo, zato jetadiz nasi bli'zatiyi far vnozino ltidsztva slo na te oszvetek, med nyimi pet nasi diihovnikov. Z Stajerszki gman szo tlidi jako v lepom racsuni szprisli vernici, med nyimi Dr. Spanuth leobenszki sinyor i 9 dtihovnikov. V Radkersburgi je lehko escse nigddr ne prislo teliko evang. dilhovnikov i vernikov naednok vkiiper. Poleg recsl na iszto nedelo zrendeliiva-ne epistole: ,Edno telo i eden duh szmo bili vszi." (Efez. 4, 4) Ouszvetek sze je ob pol 10 vori zacsno na glavnom pldci pred szfarov molitvarnicov, od stere szo domanyi diihovnik Lic. Goschen-hoier genlivi szlobod vzeli szpomenovsi sze na-zaj, ka je v Radkersburgi 1898-leta nasztanola szatnosztojna gmana, prvle szo tamosnyi vernici pod pasztorizacijo Puconszkoga dtihovnika szlisili. Od sztare molitvarnice sztno sli szkdpno k-n6voj cerkvi, naprej deklice i pojbje, za nyimi diihovscsina i zasztopniki oblaszt. Ndva cerkev na prevecs lepom meszti sztoji i je vu szebi zvona-znotra kraszna, plemenite posztžve zidana, zmo'znim (ormom, z-steroga nasz je 'ze eden 9 metrov tezki zvon pozdravlao i zezavao. Po navadnom prekdavanyi klucsov szmo notri sli vu c^rkev. Vecsina vernikov je ne do-bila meszta vu cerkvi, tetn szo vdne Vesperman Grazki diihovnik drzali lepo predgo. Mogla bi bidti vone tiidi szlovenszka predga, ali tomi szo praj protipovedali nisterni, zv6na evangeli-csanszke i nase Radkersburgszke cdrkvi sztoj^«si nemski hipernacionaliszti. (?) Vu cerkvi po obcsnom szpevanyi szo becsin-szke evangelicsanszke kiajine piispek Heinzelman Jdnos z VilJacha oprdvJaJi aktus poszvetsanya. Po Sztrdn 124. DUSEVNI LISZT oktober 20. molždyi i precstenyi 84 'zoltara, szo poleg eti recsi: ,,Jezus Kriszfus, ki ]e bio vcseraj i dnesz, tiszH bode i naveke" (Zid. 13, 8.) meli szvojo predgo. Ete govor je naime zapiszani na feob cčrkvi pred cllarom; zato szo pravli: prizdignite vase ocsi na fč recsi . . . Kr;sz Z-,,vcseraja" je veszčli Bdnesz" posztao. Dnesz eti sztojimo ino sze radfijemo, arje to te den, steroga nam je Goszpod zrendeliivao . . . i na utrasnyi den sze zglednemo. Jeli lepsi bo-ee od vcžeraja ? Neverao. Ali to znatno z mocs-nov vupaznosztjov, ka On, od koga sze imenii je eta cerkev, obsztoji i zive na veke. Nyemi bojdi poszvetsena eta hiza, ete oltar, eta pred-ganca! . . . --... ^ ' rvr^ .'A •; ¦...;.,. Dr. Spanuth sinyor szo pravli oltžrszko molitev, szvčte recsi csteli (Jan. 4, 19 24) i Apcstolszko verevadluvanyef i meli szvetesnyo predgo poleg II Kor. 4, 5 13. ... BCerkev Krisztusova, tvoji kamni predgajo i ka gucsijo, to mi tudi vadlujemo, Krisztus je nas Goszpčd i Zvelicsitel. Nyega pred nasz posztaviti vu na-si te'zki cajtaj znamenflje eta cčrkev, stera sze je vu najtezkesem csaszi zidala. Vsze nasz iszta vera vjedina, nesztraslive csini; BCsi bi trpeli, ali zgiibili zitek i blago i vsze, ka je drago: nebesza nam osztanejo." Jeli je ne te'zki bio Jezusov 'zitka tekaj? Jeli je ne trbelo Nyemi vu szrmastvi hoditi? Ali to je Bo'za vola bila. Pre-ganyanye i nevola je bio nyegov sors od Bet-hlehemszki jaszel do kriza na Oolgolhi. Szvo-jim vucsenikom je velo: csi sto scs^ ze menom pojdti, naj an szčbe vzeme kriz.. Za Beelzebula szo ga zvali . . . i nyegove vucsenike nebipre-gaoyali ? Luther veii vu djatkaj 95 pravic, da ne mer, tner i nega mera, nego kri'z, kriz sze naj predga, ar po vnogi nevolaj maoio notri idti vu kralevsztvo Bo'ze. Ka je drugo historija nase cdrkvi, kak preganyanye i oszramotuvanye? Miszlittio szi na to, gda szo eti cerkev i solo vu liift piisztili, gda szo nasi vernici osz-taniti mogli za volo vere szvojo domovi-no i hi'zo szvojo . . . Krisztuza nasledfl-jemo vu vszž nevolaj, batrivno i odlocsno, vii-pajčcs sze vu Bogi . . . Krisztus sze je ponizo, vcsinyeni pokoren noiri do szmrti Nyega nasz-ledfljemo, ponizimo sze vu Bo'zoj voli. Nevola je ne nedovednoszt, Eta zemla je placsen dol. Ne csudfivajmo sze, csi szkrbi i sztaranya ma-mo. Zdignimo szrca, vem je z Bo'ze vole kri'z obladnoszti szimbol posztao. Krisztusa je Bog gorizviszo i daruvao nyemi je ime, stero je vise vszega im^na. Ne je osztavo nasz; eto je ze 22-ta c^rkev na Steyerszkom . . . Domanyi diihovnik szo z-predgance szrcs-no zahvalnoszt vadliivali prekmurszkim vere-bratom za ono jako, jžko lepo pomocs, stero szmo toj c^rkev zidajocsoj fari vu penezaj, fo-ringaj i delavcaj aldiivall. Bo'zi blagoszlov naj bode nam placsilo za to dobrocsinenye, stero nam nigdar nepozabijo. Kovats sinyor szo na podldgi Mark 15, 38. vu szlovenszkom jeziki predgali; radiivajocsi sze, ka nova evaag, cerkev sztoji. Bar lii'zne je-szžnszke dnčve matno, dčnok tak csutimo, ka vuzemszko gorisztanenye zivžmo. 330 let je le-zala Radkersburgszka cerkev vu grobi. Vnogi szo to miszlili, ka vecs gori nesztane. Ali Boaemiszli szo drflge; On je na 'zitek pozvao eto cerkev... Na zadnye szo don?anyi dtjhcvnik boga-molili i blagoszlov pravili. Med vszemi govorami szo popevane lepe obcsne i khorusne peszrai. Po^poldnevi ob 4 vori je eden jako poz-dlgnyeni akt (ekao doli vu novoj cerkvi. Ptispek szo ednoga diihovnika szpelavali vu cseszt za ftirstenfeidszko faro. Pri szkiipnom obedi je vecs lepi pozdra-vov bilo, vecs sztranszko ponovno hvaljenye nam prekmurszkim evangelicsanom. Na ta mi z edtiim hisztoricsnim szpominom odgovorimo. 1598. okt. 9 ga je Nadasdy Tomžs piszao Her-berstorf Karoli, radkersburgszkomi poszesžtniki, ka je na Petanci vu sz/ojem dvori pripravo ni-kaj hi'z za pregnane duhovnike, dr je z-tem du'zen szvojoj krsztsanszkoj veri. Radkersburg-szki diihovnicke szo na to na pokonci 1598. leta na Petance prisli, gde szo blfizi bili k-szvojemi Gsztdvlenomi sztanki. I radkersburgszki ino ju-denburgszki dtihovnicke szo preminyavajocs predgali na Petanci. oktober 20. DUSEVNl LISZT Sztran 125. Ka sztno mi sztorili na potnocs nasim ve-rebratom, Bz -tero szmo tiidi mi duzni bili nasoj krsztsanszkoj veri." (Gal. 6, 2; 10.) Nazadnye escse p.o* emo, ka szmo zato za-merkali esze kratki ždr'zetek glavni miszel szvč-tesnyi govornikov, naj trszti vnogi tiidi zvejo nikaj od toga, ka sze jte glaszilo vu cerkvi, steri szo ne mogli notri vu cerkev pridti. (L.) Razlocsni mali glaszi Radoszti glasz. »Szmileni i milosztiven je Goszpod, dugotrplivi i velike dobrotivnoszti. Ne bode sze v edno boro, ni na veke szrda dr'zao. Necsini on z nami poleg grehov nasi; nepovracsuje nam poleg neprž/dencszt nasi. ('Zolt. 103, 8-10), Dr. Popp piispek vu Audijenciji Okto bra 5 ga szo nas piispek Dr. Popp FiilSp szpre-jeti bili od Ny. Vel. Kralja vu aud/jencijo Piis-pek szo zahvalili Ny. Velicsansztvi za potrdje-nye ryihovoga zebranya, kak piispeka, za od poszlanye zasztopnika Ny. Velicsansztva k-szvč tesnyemi v-cseszt szpelanyi puspeka i za ono visziko dobro volo, stero Ny. Velicsansztvo ved no szka'zflje nasoj cčrkvi. Audijenca je trpela kaksi 25 minut, vu stere celom tekžji szo VJa-dar prevecs prijaznivi i dobrovoini bili. Szlovanszki Brod. Novembra 1 ga bode poszvetsenye evangelicsanszke c^rkvi, stero bodo nas piispek zvrsavali. 400 letnica ZvvingHjove szmrti. Oktobra 11-ga je minolo stiriszto iet, ka je Zwingli Ul-rik, eden potiklacsar reformdcije na Kappelszkom poli vu bržnenyi vereszlobodscsine szvoj 'z;tek zgfibo. Zwingli je z velikov mocsjov glaszo vu Ziirihi evangeliom. MSzamo z vretine Szvetoga piszma scs^tn zajimati", pravo je, gda je prev-zeo szvojo duhovnisko csžszt. Nyegovo predga-nye szo velike vnozine poszluhsale. Etak szo giicsaJi od nyega: BEte je isztinszki glasziiel pravice; ete bode nas Mozes i vOpripela naszz Egiptoma". Reformacija je ztno'zno trla szebi pot. Ali svicarszki sztarinszki kantonje szo sze dr'zali k-sztaromi nžvuki. Boj sze je zacsno, vu steroga kak vojnszki diihovnik, je Zwingli tiidi voso i eden kamni liicsaj ga je na zemlo vdaro. ,,Niksa nevola", je szkricsao gori, ,,telo lehko vmorijo, ali diiha ne". Vu nocsi szo prolivni, ropajocsi vojaki pod ednov griiskov na moiitev szklenyenimi rokžmi lezecs najsli toga tezko oranyenoga reformatora. Eden ga je szpoznao i preszmekno. Na driigi dčn szo podivjeni protiv-nici razcsetviriii Zwinglija mrtvo telo, ze'zgali je i nyegov perel raztorili. , ' ¦ Nova usztava. Szeptembra 3 ga je v: , Složbeni novinaj" objavlena cd Ny. Velicsan-sztva krala Aleksandra I predpiszana i progla-sena nova drzavna usz'ava. Vu 11 §i od cer-kveo nasz'ediijocs ravna : SzlObadSCSina VBN! i dUS-nev~ SZN SZfa ZapOSflni. Priznana verevadluvžnya szo gl hne pred zakonom i Jehko szvojo vero javno vadliijejo. V'zivanye drzžvni i politicsni pravic ni odviszno od verevadliivanya. Niscse neszme bidti odpiisztseni szvoji dr'zavni ali vo-jaski duzn.szti i obvez z tem, da sze zezava na predpisze szvoje vere. Vere sze szmejo priznati szatno z zakonom. Priznane verei/ad!uvanya sza-mcsztojno opraMajo szvoje notranye verszke poszle i vOrtivajo z szvojimi fondi i z szvojov lasztninov v mejah zakona. Niscse ni prisziljen, da sz^ojo verszko vadliivšnye javno vadluje. Niscse ni duzen szodelovati pri verszki dejdnyi, szvecsanoszt', obredi i gesztah, z-on pri drzdv-ni szvčtkaj i oszvetnosztaj i v keiikor bi zakon odrejal za oszebe, ki szo podvr'zene roditelszkim, tutcrszkim i vojaskitn oblasztem. Szprejete i priznane vere lehko drzijo dotikanye tiidi z szvo-jimi verszkimi visjimi poglavarji v zvonsztvi, ako to zafevajo duhovni predp szi poszameznoga verevadluvanya. Nacsin, kako naj sze vzdrziijejo ti sztiki, bo vrčdo zškon. V kelikorsze v dr'zav-nom proracsuni za poszamezna vereyadl(ivanya predvidena szredsztva, jije treba deliti med po-jedina szprejdta i priznana verevadlflvanya po razmerji stevila nyihovi vernikov i sztvarno do-kazani potrebah. Verszki zasztopniki ne szmejo vporabiti szvcje duhovne oblžszti v molilnicaj ali z pomocsjov napiszov verszkega znacsaja ali szicer v szvoje zaszebne diisevne ali sztran-karszke cile. Ravnotak sze neszme dopiisztiti, da bi sze vrsiJa v molilnicaj, ali ub priliki verszki szpraviscs i manifesztacij kakorsnakoli politics-na agitdcija. Turobni glaszi. Szept. 21 -ga je eti nihala szvoje Ifiblene vd. Jan'za Kata, r. Szecsko v Predanovci, sztara 66 let. Verna kmetojca, dobra vertinya je bila. — Okt. 3-ga je te Vszamogocsi reso od te'zkoga betega vd. Savel Elizabeto, roj. 'Zibrik v Pu'zavci. Vu szvoji 76 letaj je vnoge velke zgiibicske mela; dvžszyojiva v(3navcseniva vrliva szina je vu bojni zgiibila; ali ona je vsze mirovno znžsala; trost je zajimala pri Bo'zem • $-13 dOsevni liszt oktober 20. pltdri, kama je rada pohodj&vala. Velika rodbina jo 'zaluje. — Oktobra 4-ga je na prerdni szmrfen szen zaprla szvoje ocsi Cipott Irčna, roj. Fliszar v Predanovd. Szamo 26 Jet je 'zivela i je ze tii nihala szvojega vernoga tfivžrisa, ki je escse szvojo lasztno krv alduvao za volo nyčnoga oz dravlenya: eti je nihala dvž szineka szvojiva, ed-noga 6 let, driigi 5 meszecov sztaroszti, eti szvo-jo mamo vdovico. Vu nyej je todi zgubilo Pu-conszko ev. fšrno zenszko drfistvo edno szvojo lepoga trosta kotrigo. — Najmajo vsze ete vo-preminocse szladtek grobszki szLn i bla'zeno gorisztanenye! Nye 'zaliivajocsim pa naj da" vsze-ga trosta Bog vu nyegovoj szvčtoj voli szi po-csinčtl! Zvonh poszvetsenye na Ščavnici. Szept. 27-ga popoldnevi je na Ščavnici pilik eden tnšli radoszti szvčtek bio. Na vu julius meszeci poszvetsenom rnalom brtitivi szo nasi na aldove gotovi vernici eden mali leszeni zvonik pozdig-noli, vu steroga szo tč den eden 68 kil zmčcse zvon potegnoli. Vernici szo sze vkfiperzbržli pri hi'zi Koesar Stevana i od tec szo szprevajali te z korinami okincsani zvon do evang. pokopa-liscsa. Pri toj priliki szo Baron Jdnos tnaribor-szki sinyor meli z szrca zhžjajocso lepo predgo na podlagi Luk. 2, 14. Zvon nebode szamo mrt-ve pozšvao na szvoj zadnyen szen, nego te zi-ve bode tudi opominao na du'znoszti szpunya-vanye, na molitev, na batrivno evangelicsanszko verevadlQvžnye: Bogi na diko. Toga maloga se-rega radoszt je nepopiszna bila, gda je glasz zvond — evangelicsanszkoga zvona — obprvim rflmio po lepoj Ščavniskoj dolini i z-szvojov bruncsenov recsjov szprevajao molitev vernikov. Salzburg je dnesiden nžjbole poznani pred turistami i prijatelmi musike. Malo ji zna, ka pred 200 letmi kakso neszmilenoszt je vcsino salzburgszki ersek, ki je z ednim krajine szvetni poglavdr bio. Salzburgcsanje szo notrivzdli re-formicije iszfinszko vcsenyl, ka sze je salzburg-szkomi ^rseki — razmiti sze dk — nč vidlo. Po-novno szo trpeli salzburgszki evangelicsanjepre-ganyanye za szvoje vere volo. 'Ze pred treszeti-Ižtriov bojnov (1618-1648) je okoli 600 evan-gelicsanov voodvandralo v Moravszko. 1683 ga szo vise 1000 evangelicsžnov pregnali, ali szvo-je 600 decč szo tam tnogli nihati! 1731. oktob-ra 31 -ga je žrsek zrendeluvao, ka vszžki od 12 let sztaresi evangelicsanszki krsztsenik vo more vandrati. Okoli 20.000 dfls je slo v pregnan-sztvo; z-tž 14.728 je I. Frigyes Vilmos preizisz-ki krao szprijao vu szvoj orszag. ZahValnoszt. Radkersburgszka evangeli-csanszka fara szrcsno zahvalnoszt vadliije vszetn evengelicsanszkim gmanam v Prekmurji za tiszto velko pomocs, stero szo nye pržkmurszki vere-bratje podeiHi, za penezno naberanye na nyčno cžrkev zidanye, stero je tak visziko sumo vo-zaneszlo, za vnogo pomocs z foringami i de-lavcami, stero szo evangelicsanje z Prekmurja sztorili i za velikanszko talvzetje pri oszvetki poszvetsenya cerkvi. Mi bomo za to tvan-gelicsanszkim verebratom v Prekrnurji prevedno zahvalni i nigdar nepozabimo, ka velikoga szo nam vcsinoli. — Farno Vodsztvo. 150 letnica polrpivoszt' zapovedi. Okt. 13-ga je bilo 150 Jet, ka je II. Jozef vodao za habsburgszko monarchio to znamenito: nPotrpli-voszti zapoved", stera je evangel csanom po du-goj pot^zenoszti nazadnye zagvflsala potrplivoszt, jus nyira je dala, ka ccsiveszno lehko vadlftjejo szvojo vero, lehko sze orgarrzerajo vu gmane i szlobodno szi posztavlajo cerkvi. Potrplivoszti zapoved z 16 punktomov sztoji, steri zdrzetek je ete: Protestantje povsz^dik lthko dt'zijo pri-vatno bo'zoszlu'zbo, gde pa 100 nekatolicsanszki familij jeszte i zadoszta vr^dncszti majo, szi leh-ko zidajo c^rkev, solo, farof, lehko dr'zijo dii-hovnika i vucs;tela; c^rkvi donok brezi tormov i zvonov morejo bidti i kre cesztč kraja neszmi-jo dv^r meti. Nekatolicsanje lehko pridejo vu vszako csčszt. Na takso priszego, stera sze pro-tivi 'znyihovim vadlu^an^em, sze nemorejo szi-liti. Ne szo du'zni taovz^ti pri cererriunijaj driigi verevadliivany. Pri zmesnom histvi, csi je ccsa katholicsanszki, vsza deca morejo kalholicsan-szka bidti, csi je pa ocsa evangelicsanszki, szi-novje ocsino, cseri pa tnaterno vadlLjvanye mo-rejo naszleduvati. Za vere volo niscse nikoga neszmi preganyati. Eto zravnanye szo protesta-nusje, csi je glih ne ednako szlobodscsino og-vflsalo, donok z radosztjov vz^ii. Papež je ne-rad vido potrplivoszti zapoved. VI. Pius papa je 1782-ga marca i aprila oszebno hodo v Becsi, naj z prosnyov szpremembo doszegne vu krd-levszki naredbaj, ali zaman je bio vesz trfid nyegov. Szledi je II. Jozef escse nova olehsa-nya engedflvao, 1786-ga leta je dovolo, ka szi protestantje povszčdik lehko zidajo torme i nti-cajo zvon^. Blagoszlovni nžszled Jo'zefovoga plemenitoga csinenya kdze, ka ffe dve leti po vodanyi potrplivoszti zapovedi (v-1783. i 84-tom) szo v nasoj krajini na novi 'zitek zbiidje-ne 'ze 3 fare, kakti Hodoska, Kri'zevszka i Pu-conszka. Poszvets0vanye zvonov v D. Lendavi ok. 25.-oga bode popodn^vi ob 2. Na \€ szv^-tek sze pozavajo vszi verebratje. Kak lepo bi bi» 16, csi bi sze jih kak najvecs z-nami vktiper ve-szelilo I Radi bi s^e vupali, ka tak bode. — Ška-lics Š. dUhovnik. oktober 20. DUSEVNI USZT Sztrdn 127. Evangeliomszke vere ino cerkvi obcsinszki prigodi. Napredani po KARDOS JANOSI Hodoskom diihovnrkJ. Lepe recsi ete szo diih Luthera jako po-kršpile; ar nyemi je szrdce gviisna bojazen ob-vzela, gda je, kak k-tihoj szamnoszti navajeni barat, k-ednorni hipi pred tak zmo'znim i szvet-lim szpraviscsem poszfanoti i od navuka szvo-jega odgovor i racsiin dati mogao. Zda szo sze nedovedno odprle dveri orszagszke hi'ze, gde je na szvetlom throni szedo V. Karol caszar, eden-dvajszeti let sztar Jepi i zmo'zen poglavnilf, vu punoszti zemelszke dike i dva dugiva reda nem-ski poglavnikov, hercegov i grofev. Luther je notrisztopo; i vsze pogled je na nyega obrnye-ni: zvontoga vise 5000 poszliisavcov, ki szo v-orszagszkoj hi'zi, ali vone pred oblokmi sztali, szo li na nyega odprli ocsi i vuszta. Ali szkoro vszi szo sze 'z-nyega oszobe csBdom i postiiva-nyem napunili i z-ti okčli nyega sztojecsi szo ga vnogi batrivili, naj sze nepresztrasi oni, ki szo li telo vmoriti zmozni. Namesztnik zebranika trierszkoga, na koga je predgovor zaviipani, ga je k csaszi pitao, jeli one knige, stere na sztoli le'zijo, szpozna za szvoje ? i vu nyi bodocsi na-vuk naza scse vzdti, ali ne ? Luther je na to pr-vo pitanye brezi mfidbe odgovoro, ka szo vsze one knige nyegovo delo; — na to drfigo szi je pa csasz voproszo na dugse premislavanye, ste-ro nyemi je caszar i dopiiszto. Li te, geto nyemi je odhajati dopiisztseno, je mirovne bilo szrdce nyegovo. Ar je globoko obcsuto on, ka je ne sala, pred caszarom i or-szagom sztati z-taksim dugovanyem, stero sze je z-timi najztno'znesimi borilo, i nyč proti tak groznim oblasztam pod obrambo vzeti. Ali novo mčcs i szrdcsnoszt nyemi je podelila ona velika miszel, ka on pod bo'zov obrambov sztoji, ko-ga szv. volo csini, i kre koga bo'zanszke recsi sze bojuje; zato je drfigi d^n ob strtoj vori po podnevi, geto je pa naprezvani, nepresztraseno i veszžlo so pred lice tak szvetloga szpraviscsa. Gda bi eti dve celi vori pred dvermi szpra-viscsa sztati i csakati mogao, obvzeti od vnogi zanderacsov, priliko je meo nisteroga szlepca od isztine poti szvoje preszvetiti. Naszlednye szo nyerni odprete dveri i on je pa pred or-szdgszkhn szptaviscsern posztano. Eti szo 'ze vsze szvecse gorele, csi je taki szunce escse vi-sziko bild. Luther je brezi miidbe pozdigno glasz, i etak gucsati zacsao: ,,Szvetli caszar i milosz-tivni zebraniki, hercegi i viszoka goszpoda! Jasz szem sze sznocskar vu zrendelavanom hipi na-preposztavo i zda proszim za volo bo'ze szmi-lenoszti szvetloszt i miloscso vaso, poszlahnte szmileno recs isztine i sztan dugovanya tnojega j csi ednomi vszakomi zmed vami du'znogapri-davka nebi znao dati, all bi vu zvonesnyem oponasanyi mojem proti dvornoj navadi pregre-so, nezemerte mi; ar szetn sze jasz vu szvetli dvori nž vrto, nego nesztanoma vu zapornicaj szedo i nika viszlkoga sze od mene csakati ne-da, geto szem vu vszem, ka szem dotžcz-prosz-tim razutnom vcsio i piszao, li bo'zo diko i krsztsanov haszek ino bla'zensztvo iszkao i na szrdci noszo" — Potom je gucsao od knig szvoji, i vu nyi bodocsega navuka i vsze to v-nemskom jeziki. Medtem opomenyeni, ka geto caszar, kak-ti spanyol, netnski doszta neraztni, naj za nye-ga volo vsza to znovics diacski napreda; za-doszta je vcsino i tomi 'zelenyi, csi nyemi je taki za volo velikoga tiszkanya i vrocsine tezko szpadnolo. Gda bi etak dugo, razmeto i szlo-bodno gucsao ; vise imentivani trierszki nameszt-nik nyemi je v-recs vszekao i z-malo prevecs trdnim glaszom nyemi kratki i ednaki odgovor dati velo, jeli scse nazavz^ti navuk szvoj, ali ne? — Z-kim talom je Luther na tak csuda-vredno vreloszt pod'zgani, da je k-csaszi z-eti-mi recsmi szkoncsao: ,,No tak, da szvetli ca-szar i milosztivni poglavnici ednaki i proszti odgovor 'zelejo od mčne, dam taksega, steri ni rogov ni kanzobcov nede meo. Znšno bojdi, ka jasz, csi sze z-szv. piszma szvedosztvom, ali z-driigimi ocsivesznimi, csisztimi i mocsnimi zrok-tni neobladam, nika nazanevzemem niti vzčti ne-morem; &r je ne gviisno, ni batrivno, prdti diis-noj veszti ka csiniti. Eti sztojim, — nemorem nacsi, — tak mi Bog pomozi! — Atnenl" Na td nyemi je namesztnik vonazveszto, ka: ,,csi nazavzdti nescse, caszar i redovnici do szkoncsati mogli, ka sze z-etaksira krivovercom csiniti ma." — Teda je odgovoro Luther: ,,Tak mi pomagaj Bog; jasz nika netnorem nazavzčti. Li caszar, ta plemenita mlada krv, sze naj nedž zapelati, ka bi od evangelioma odsztopo i cslo-vecsim tadankom sze podvrgao." Z-etimi zmo'znimi recsmi je Luther uaza- ,/'¦¦ ¦I Sztran 128. DUSEVNI LISZT ok'ober 20. sztopo; i ne szo szpadnole one na pecsino : nye szv. szemen sze je vu nikeliko pobozni szrdcaj poprijaio, stero je \u sivojem vremeni jezero blagoszlovlenoga szada prineszlo. Luther szi je zda, po szrdcsnorii vadlUvanyi isztine bo'ze veksi tal ti n^plemenitesi mo'zov, ki szo ga tak lepo gficsati csiili, iiiccsno doliza\čzao. Te szta-ri Erich, Braunschweige herceg i predtem szmr-ten protivnik popravka cčrkvi, je Lutheri edno szrebrno piitro cimbeckszke pive poszlao, da bi sze te obtrtidjeni vojnik isztine z-nyim otavo. Luttier je pitao szlugo, steri poglavnik bi sze szpomeno 'znyega tak milosztivno, \ gda bi za-razmo od nyega, ka bi Ench vcsino z nyim to i ka bi i szam prvle pio znye, kak bi nyetrJ jo poszlao, teda je Luther gviisen bio, ka n ka pogiibelnoga nega v-nyo zmes^noga, i batrivno je pio, erkocsi; nL'ki sze je dnesz Erich her •ceg z mčne szpomeno; tak sze nsj szpomene i znyega goszpon Krisztus vu nyega szlednyem b'oj>." Erich je recsi eti nepozabo, i escse i na sztirt-noj poszteli szi je otavlao 'zny mi szrdce. — Dopadno sze je szloboden diih Luthera naime modromi Fridriki, ki je on iszti vecsčr etak pra-vo Spalatfni: ,,Doctor Martin je dnesz jako Jepo gucsao pred caszsrotn i vszemi poglavniki i re-dovniki orszaga; meni sze je szkoro prevtcs szrdcsen vido". Escse ednok szo vaidevali pr; tivnci isz tine Lulhera na nazavzetje nauke nyeg svoga genoti; ali on nyim je ete odgov.,r dao : ,,Csi je dugovanye moje ne od B3ga, tak v"se dve tri let neobszfoj!; csi )e pa od B3ga, tak ga niscse neprepicivi." — Na t) r,yemi je dopusztseno od bžjati ; i on je velkoga travna 26-ga dneva csz tavo Worms varas, geto nyemi je Kaoly c^szar obecsani gviisen szpievod vozrendeJiivao, kaksle sze je vu tom protivio poszelnik pžpe, tak sti majocs z-hiidim duhom, ka je na krivoverce gledocs ne potrebno zdr'zati dane obliibe. Ca-szar je ednako odgovoro na to: BNescsem, kak nigda 'Zigmond, szam szebž oszramotiti!" — Medtem je Luther donok orszagszkomi preklet-sztvi podvi'zeni. Vu szodbi onoj, stero je pG-szelnik pape proti nyemi v p:szmo djao, je to sztalo, ka je Luther ne cslovek, nego hfldi diih, ki bi sze z baratsko halo obiekao i vu cslove-csem obrazi vnogi zda>/nyi krivovercov dugo let vu szkrivnom varvana jeretinsztva v-eden vo- nyecsi mocsvar vkiipeszpravo, k-sterim bi nis-tero novo bl(5do i sz^m obszebi pridao. Zato naj vise 14 ga dne;a riszžlscseka cstoveki etomi niscse sztana dat1, ni. nikse szhVzbe prikazbti, nyega z jesztvincv ali pitvlnov ctavlat', i knig nyegovi kiipuvati, odavati, csteti, pri szebi dr-'zsti. doliszpiszati ali starnpati itn. pod trdnov kastigov neszme. '¦' - ;. -."š';:?; /jci 7. Luther v-Wartburgi, i vvittenberg-szkom gro'zanyi. Na ^zrecso, gda bi sze prekletszt^o na nye-ga vopovedano vokiicsati zacsalo, je on 'ze na taksem meszti bio, gde szo nyemi protivnici skoditi ne mcgli; niti je na vvormszko szkon-csanye nika ne dao. — Lu'her je veszelo potu-v?o prdti domi, i povszed je z velikov pržcim-bov prijeti. Gda bi sze z-velke ceszte proti Mora varasi vrno^ gde je liiblene szvoje piigled-ncti 'zelo; hiho pred nyega gezdijo niki pre-cbrazeni konyijn:ci*) vo ga zdignejo z kccsuj, i na konya ga poszadi1 si. v-tak zvano csarno gosztso gezdijo 'z nyiin, gde li ob edenajszetoj vori nocsi posztžnejo pod ednov viszikov pla-minov, na ste-e vriki je sztao eden szfari grad, Wartburg irneniivani, ne dalecs od E'senach va-rasa. V ete gržd je zapreti Luther. Groza ga je cbvzela eti, geto je tak stimao, kii je v jalni skrepcaj szmrtni protivnikov szvoji, ki ga zavolo sztržha liidi, eti szkrivoma pogii-biti setfijejo. Ali pokojnese je gratalo szrdce nyegovo, gda nyemi je na znanye dano, ka ga je moder Fridrik, dobrovolen prijatel nyegov dac sze-odpelati, da bi ga z-tem talom podneszao besznocsi divji hoharo^. Eti je nyemi vu vszetn posteno dvorjeno i v-nikom nyetni je ne kratena prava szlobodscsina, tak da je i po lovini so,gda sze nyemi je vidilo. Ali zvon BerJepscha, kapi-tana grada, je niscse drugi neznao, sto bi on bio; i od dr'zine grždske je ,,Gyuri vitez" zvani. Baralsko halo je mogao z-szvetszkov dolarnov premeniti, i diige vlasze ino brado nosziti. Z-pnjdtelov nyegovi szta li tiva najvernesiva, Spa-latin i Melanchton, znala za nyega; vszi drfigi szo g* za mrtvoga dr'zali, i li te szo na pamet vzeli, ka.escse zive, gda szo edne nove knige prisle od nyega na szvetloszt, stere je eti pi-szao. (Dale.) *) Berlepsch Janos, kapitan Wartburg grada, i Hund Burkhard, Altensteina vlada, z-dvema inasoma. Stampano v BPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.