PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir pred zasedanjem centralnega komiteja, ki bo jutri V PSI se nadaljuje ostra polemika v zvezi z novo večino v stranki Odgovor Kvirinala na trditve nekaterih časopisov ter ostra reakcija komunistov in psiupovcev v zvezi z nekaterimi trditvami v tem odgovoru Leto XXV. Št. 110 (7304) je 12. — V notranjosti socialistične stranke se nadalju- je uS, 1a Polemika v zvezi z iskanjem nove večine. S tem v zvezi Jij ^0 določeno zasedanje centralnega komiteja na sredo ob Predn' stranke Ferri pa je sklical za isti dan pol ure y seJo centralnega komiteja sejo vodstva stranke. air„ zv.ez) s to polemiko je neka--------------- geneza blizu Pretija in Ferri-DH«f°?tavila v dvom strnjenost niif * ev Martina in Manci-,“r straši z možnostjo vlad-izwlze v Primeru, da bi bilo “Ceno sedanje tajništvo. ak°r je znano, je v središču v ®mike možnost nove večine st»o ?ki' in torej novega vod-,a a’ ki naj bi bilo posledica .ezmštva med De Martinom, "^ncinijem in Giolittijem. *ali «eri Casonisi so celo pripi-da ,,Drecisedniku republike namen, viadn °uar a alternativo za sedanjo •orini, ■da bi se s tem preprečila wtia» nasproti komunistom, ditva nilal Da Je včeraj zanikal tr-e dveh časopisov, da se je predsednik republike sestal s predstavniki leve sredine in Malagodi-ia. da bi proučili možnost alternative. čeprav začasne, za levo sredino. Zadevna izjava Kvirinala pravi: «Gre za novico, ki je brez vsake podlage. Ne samo. da predsednik v poslanski zbornici Ingrao pa je časnikarjem izjavil med drugim: «Ne more se sprejeti izjava Kvirinala, češ da je leva sredina edina politična formula, za katero se je parlamentarna večina obvezala pred volivci. To pa iz dveh razlogov: ker v trenutku volitev ni nobene parlamentarne večine, temveč so samo poedine stranke, ki se predstavljajo vsaka z lastnim programom; in poleg tega, ker bi sprejem stališča Kvirinala pomenilo, da ni šlo za izvolitev nove- več ko en mesec, temveč v nobenem primeru ni proučil s predstavniki leve sredine, z Malagodi-iem ali z drugimi alternative za levi center, ki je edina politična formula, za katero se je parlamentarna večina obvezala pred volivci » Na to iziavo ie ostro reagirala današnja «Unita». ki očita Kviri-nalu vmešavanje v krizo v večini. Predsednik komunistične skupine .............................lilllliuilllllnllll.. SKLEPU BONSKE VLADE Špekulativni kapital zopet zapušča Nemčijo Sklep guvernerjev zahodnih osrednjih bank - Velike izgube špekulantov gAZEL, 12. _ Včeraj je bil nji. u sestanek guvernerjev zahod-$o J*re(kijih bank, na katerem no ? . avnavali najnovejšo denarji0- Udeležili so se ga gu- like^p1- osrec)njih bank ZDA, Ve NPn.-britanije, Japonske, Zahodne 2emskJe’t Franci'e' Bel6*ie- Niz0' »- .?• Italije, švedske, Švice in 'je. Davi pa je bilo redno zborovanje upravnega za mednarodna pla- Avstrijc - čila banke ^ znano- skušajo na teh sklepaKlk bajti izhod iz zagate po revalviral v Frank- niarkp M°nna' da ne bo fnttp Na valutnem trgu na n„sc Je danes začela množic-'iodtin°daia mark za dolarje. Za-žvišai nem!ka zvezna banka je je I® tečaj dolarja s tem, da ga |)todaFao C1Jam- 'ktholtrt k6 ie sestalo predsedstvo Mile , stJanske parlamentarne sku-tifigenp navzočnosti kanclerja Kie- Stfr- Jd ln minUIn pet vrniti, od koder je prišel. Banka za mednarodna plačila bo to akcijo podrpla. Guvernerji bodo ostali v stiku, da določijo dodatne ukrepe, ki bi se pokazali za potrebne. Ugotavlja se, da so s tem sklepom olajšali pritisk, čeprav ni bilo s tem nič rešeno, ker so bila osnovna vprašanja, ki se tičejo mednarodnega valutnega stanja, nerešena. Nihče ne more predvidevati, do kdaj bo trajalo premirje. Položaj francoskega franka bo nedvomno še vedno povzročal valutno nestabilnost. Toda nihče sedaj ne misli na njegovo razvrednotenje pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 1. junija. Sedemindvajset tehnikov izginilo v Nigeriji Med njimi je 24 Italijanov RIM, 12 — V Rimu so sporočili, da je bila pretekli petek, 9. maja, pretrgana radijska zveza s taborom italijanskega podjetja «Agip mineraria« v zapadnem delu Nigerije. V taboru, ki je odda ljen kakih dvajset km od naselja Kvvale, je bilo sedemindvajset oseb, otl teh štiriindvajset Italijanov in trije Nemci, ki so opravljali raziskave za «Agip mineraria« in za «SNAM-progetti». Zdi se, da so tabor napadle vojaške čete, verjetno biafrski komandosi. Enemu od tehnikov je uspelo zbežati v Kvvale, kjer je sporočil o napadu, o katerem pa je vedel le malo povedati. Pri iskanju pogrešanih sodeluje tudi mednarodni odbor Rdečega križa, ki ima v Biafri svojega po- reoublike ne vidi' Malagodija že *8 Parlamenta, temveč za referen- dum za levo sredino ah proti njej, t. j. za nekaj takega, kar je ustavno drugačno in kar naša ustava ne predvideva.« Ingrao se nato sprašuje, kakšen je vzrok te izjave, in pripominja: «Na žalost, moramo ugotoviti, da so nekateri, ki imajo interes nasloniti se na izjavo Kvirinala, da bi izvajali pritisk in intervemirali v zvezi s sedanjim stanjem v nekaterih strankah leve sredine, s tem da jim grozijo z volitvami. Odveč je izraziti našo sodbo o takih špekulacijah. Moramo pa ugotoviti težko in nenormalno stanje, ki se ustvarja v zadnjem času zar radi polemik okrog političnih stališč predsednika republike, visoke oblasti, ki mora biti po ustavi zunaj strank in nad njimi.« Tudi parlamentarni skupini PSI UP v senatu in poslanski zbornici sta objavili izjavo s tem v zvezi, s katero se pritozujeta nad pripombo, da je leva sredina edina formula, o kateri se je parlamentarna večina obvezala pred volivci. Na koncu pravi izjava, da jim je žal, da morajo javno polemizirati s predsednikom republike o načelih in bistvenih vprašanjih, toda to postaja neizbežno, «kadar on sam prekorači meje svojih funkcij«. Predstavniki posameznih struj so danes podali daljše ali krajše izjave v zvezi s sedanjo polemiko. S tem v zvezi je Mancini objavil nocoj izjavo, v kateri pravi, da niso imele nobenega uspeha spletke proti namenu, da bi v stranki u-stvarili novo večino. Glasilo De Martinove ' struje «L’altra Italia« pa piše v svojem uvodniku, da Je «stanie v PSI resno, toda ne dramatično«. Zatem dodaja, da «tehnična rešitev« ni tista ki naj boli zanima. Vprašanje je ((znova dati socialistični stranki pravo in avtonomno mesto med levico, ki naj omogoči stranki, z obnovitvijo njenih vezi z gibanjem množic, da se prilagodi državljanski m socialni stvarnosti v Italiji«. V takem ozračju je bilo za sredo sklicano zasedanje centralnega komiteja, ki bo moral najti primerno rešitev. Nekateri so mnenja, da bi utegnil centralni komite ustvariti novo večino, ki ne bi bila omejena na De Martina, Mancinija in Giolittija, temveč bi bila odprta tudi za ((prispevke« nekaterih pripadnikov sedanje večine. V tem smislu so se v preteklih dneh izrekli nekateri pristaši Mancinija in De Martina. O tem je govoril včeraj tudi senator Pierac cim, ki je izjavil, da, zagovorniki nove večine nimajo namena izločiti nikogar iz demokratičnega življenja stranke. Dodal je, da je neumestno govoriti o morebitnih razkolih ali o krizi vlade. V Rimu se 1e davi začelo vsedržavno zasedanje demokristjan-ske struje «Impegno democratico« v zvezi s kongresom demokristjan-ske stranke, ki bo konec junija v Rimu. V poslanski zbornici se je nada ljevala razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku, ki se bo nadaljevala jutri popoldne. Nov proces v Atenah ATENE, 12. — Danes se je pred vojaškim sodiščem v Atenah začel proces proti 16 osebam, ki jih obtožujejo zarote za zrušitev sedanjega režima s silo. Eden od obtožencev je protestiral, ker so med obtežilnimi pričami tudi njegovi mučitelji. Izjavil je, da so ga barbarsko mučili. Državni pravdnik pa je odgovoril, da so sodišču že znane «uprizoritve komunistov«, ki na vsakem procesu govorijo o mučenju, ki se ni nikoli dogodilo. Predvideva se, da bo razsodba izrečena v četrtek. DAMASK, 12. — Načelnik glavne, ga štaba sirskih sil general Musta-fa Tlas je odpotoval danes v Peking na čelu vojaške delegacije. Sestanek ministrov evropske skupnosti LUKSEMBURG, 12. - Prvikrat po francoskem referendumu so se zunanji ministri šestih držav evropske gospodarske skupnosti sestali na rednem ministrskem svetu. Zvedelo se je, da je šlo v glavnem za posvetovanja, ker so pač morali upoštevati dejstvo, da je Francija pred predsedniškimi volitvami. Vendar so so izmenjali misli o zahtevah za sprejem Velike Britanije in drugih držav v skupno tržišče. Govorili so tudi o notranji okrepitvi gospodarske skupnosti ter o trgovinskem sporazumu med Francijo in Sovjetsko zvezo. S tem v zvezi je minister Debre izjavil, da je Francija pripravljena vključiti v sporazum določbo, ki bi omenjala mednarodne obveznosti Francije in ki se tičejo predhodnih posvetovanj z drugimi petimi državami skupnega tržišča. Govorili so tudi o pogajanjih med gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Italijanski delegat je s tem v zvezi poudaril nujnost 'n važnost zadovoljive rešitve. BEOGRAD, 12. — Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Radivoj Uvalič je odpoto val danes v Haag, kjer se bo jutri pričelo politično posvetovanje zastopnikov državnega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije in ho ________________TRST, torek, 13. maja 1969 NA VELIKEM ZBOROVANJU V TITOGRADU Tito: Jugoslavija ne priznava nikomur pravice do varuštva Ker je na «vetru izpostavljenem področju^, mora krepiti svojo obrani bo ■ V svojem govoru se je Tito dotaknil najvažnejših domačih in mednarodnih problemov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Predsednik Jugoslavije maršal Tito je včeraj po kratkem počitku na Brionih, ki si ga je privoščil po obisku v raznih krajih v Vojvodini in Sloveniji, prispel na obisk v Črno goro, kjer je takoj po prihodu govoril na velikem zborovanju v Titogradu. Kdor je ime! priložnost videti neposredno ali prek televizijskega za- slona. je moral z občudovanjem u-gotoviti neverjetno skoraj mladeniško vitalnost predsednika, ki se je v svojem dolgem, nepripravljenem govoru, dotaknil najvažnejših domačih in zunanjepolitičnih vprašanj, katerih je glavni poudarek, enako kot v vseh njegovih govorih, ki se je nanašal na zunanje zadeve in razvoj Jugoslavije, ugotovil velik napredek Jugoslavije, ki je stopila na svetovno poprišče ne le kot politični, temveč tudi kot industrijski dejavnik, ter poudaril potrebo doslednega izvajanja gospodarske reforme, nadaljnjega razvoja industrializacije in modernizacije industrije, enakomernejšega in vse- landskega zunanjega ministrstva o vitev trajnega miru na svetu in aktualnih mednarodnih vprašanjih). odločnost Jugoslavije braniti pribor-v okviru dvostranskega sodelovanja, jeno svobodo in suverenost. Obisk bo trajal dva dni 1 Tito ie v delu svoieea važnost bratstva in enotnosti ju- stranskega razvoja jugoslovanske goslovanskih narodov, skrb za na- skupnosti ob hitrejšem razvoju go- daljnji vsestranski razvoj Jugosla- - ............. vije, posebno gospodarsko zaostalih krajev, brezkompromisna privrženost Jugoslavije načelom spoštovanja suverenosti in samood očanja, enakopravnosti v mednarodnih odnosih, skrb za ohranitev in vzposta- in Tito je v delu svojega govora. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllllllllllHlinilllllllllllllllllllllllllllHIHIIKIllllllllllIHriiitlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllHIIIIII ZAČASNI PREDSEDNIK JE SPREJEL KANDIDATURO Tudi Poher se bo potegoval za de Gaullovo nasledstvo Se naprej bo izvrševal predsedniške posle ■ Danes opolnoči zapade rok za predložitev novih kandidatur ■ Tudi ženska med kandidati? aus'$a 1U finan°nega ministra j* ha !niF za informacije Diehl ?? Je ,, °vni konferenci izjavil, a- P bonske vlade začel Pfla k a“ ' odkar se je zjutraj od-Ur - orza. rir, nm>;i. — je°!?a’ do prvih popoldanskih 2,4 .lotilo Zahodno Nemčijo fainjp,Y, . llarde mark kapitala. V Nn0 MCasu se je prililo v Za-Ku ^čijo 16 milijard mark H iabvt'ega kapitala. Diehl jc ,Su «Vl1, da se v vladi sedaj , ePov sPorazum o dveh vrstah >91 hi Za normalizacijo Predahe L,l?oral> dokončno črtati iz s k> Uj llce okoli 2 milijardi Sa iih Prcd dvema me-^8a (jj začasno blokirali. Poleg na podlagi zakona tiT ^ zamrzniti* del zvez* h$tvot?5*nib davčnih dohodkov •>! tat*1 poseben f°nd tem i Huseuen lunu, ki ne J*koj razpoložljiv, tako da prispevali k stabilizaciji tl^ie Londona poročajo, da se ti* Valutncm trgu P°lag°- ^ S, lilra in da je funt Šterni?^ teč^dne ponovno izboljšal v r negJ( Vendar Pa vlada še i, tohdoif, OVost- ker strokomjaki sta SedanU. trdii°' da čeprav je bi-Lj lajo -Ja kriza premagana, o- ,«o jne vedno v celoti razlogi, *iV UL Povzročili. r£?ek „,nu ugotavljajo, da je šeni? Pfe!,UV,crnc‘riev v Bazlu i-nl^eč ,iVlde.n rezultat. Sinoči so t? PonoJ,Javili sklep, da se zač-n\L”ega i/ . Porazdelitev špekula->H1 . kaPitala, s tem da se bn ^ kapital, ki se je v zad u prilival v Nemčijo, zo PARIZ, 12. — Začasni predsednik Alain Poher je danes popoldne sprejel kandidaturo za predsedniške volitve. Sporočilo je na sedežu senata Poherjev glasnik, ki je dejal: «Lahko vam sporočim, da gospod Alain Poher sprejema kandidaturo za predsedniške volitve. Svojo kandida-turo postavlja v znamenju enot- nosti in pomiritve Francozov. V zvezi z opravljanjem funkcij predsednika republike se ne bo nič spremenilo.« Poher torej ostaja začasni predsednik, to dejstvo pa je izzvalo odpor pri njegovih nasprotnikih. Ju menijo, da predsedniški kandi v korist bivšega ministrskega pred sednika. Teme, ki jih bo obravna val med kampanjo, bo orisal jutri na kongresu vsedržavne zveze ne odvisnih republikancev. Vse kaže, da bo med kandidati za predsedniške volitve tudi žen ska. Vsedržavna zveza žena («Ras semblement national feminin« dat ne more med volilno kampa- je sklerula danes predložiti kandi njo opravljati predsedniške funk- daturo gospe Bonart Pontay, od cije. Sam Pompidou, čigar mož- vetnioe pri pariškem prizivnem so nosti zmage na volitvah so se po dišču Zveza je 0tjjavila poročilo, Poherjevi kandidaturi nekolike v katerem je rečeno, da obstajajo zmanjšale, čeprav ostajajo znatne, je kritiziral Poherja, ker ni zapustil predsedniškega mesta. Sicer pa je časnikarjem dejal, da ga Po-herjeva kandidatura ne preseneča. »Predvideval sem to — je deja. — od dne, ko se je Poher nastanil na Elizeju«. Bivši ministrski predsednik, ki je poudaril podobnost svojega volilnega programa s Poherjevim, ni hotel tvegati predvidevanj o izidu volitev. Pred uradno predložitvijo kandidature je Poher zjutraj redno o-pravil predsedniške posle. Najprej se je sestal z načelnikom generalnega štaba oboroženih sil generalom Fourquetom, nato pa še z vrhovnimi poveljniki pehote, mornarice in letalstva. Nekoliko pozneje je sprejel na Elizeju še ministrskega predsednika Couve de Mur-villa in notranjega ministra Mar-cellina. Na sestanku so razpravljali o organizaciji volilne kampanje. Vodja neodvisnih republikancev Giscard d’Estaing je danes po sestanku s Pompidoujem napovedal, da se bo aktivno udeležil, pred- sebnega delegata NA NEDELJSKEM SREČANJU V SEŽANI Proslava 25-letnice ustanovitve prve tankovske brigade NOV Govor podpredsednika izvršnega sveta SRS Hočevarja Neizbrisno in nepozabno so se nam vtisnili v spomin takratni veliki dogodki: trpljenje domačega prebivalstva, ki nas je navdušeno pričakovalo v požganih vaseh, Junaška smrt mnogih naših soborcev, zmagovite bitke, osvoboditev velikih mest, ln predvsem osvoboditev Slovenskega Primorja ln Istre, kjer smo vsi doživeli prisrčen in topel sprejem primorskih Slovencev ki so 25 let ječali pod fašizmom in težko pričakali osvoboditev v svobodni Sloveniji. Ml vsi smo se borili za to, da porazimo naclfašlzem, ki je nasilno odvzel ljudem svobodo in demokracijo, podjarmil narode In Jih podvrgel zločinskemu nasilju ln brezpravju, najmračnejšemu režimu, kar jih pomni zgodovina Borili smo se za te cilje skupaj z antifašisti ln naprednimi ljudmi iz drugih dežel, posebej še skupaj z antifašisti sosedne Italije Bili smo solidarni z italijanskimi --------' antifašisti in smo Jih podpirali ko- likor smo mogli, ker smo želeli da nastane demokratična Italija, s katero bi mogli živeti v miru in dobri soseščini, s katero bi mogli reševati skupna vprašanja na razumen in demokratičen način. «Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se odnosi s sosedno Italijo, posebno v zadnjih letih, razvijajo vedno ugodnejše, razširja se sodelovanje na raznih področjih. V vedno bolj ugodnem in demokratičnem vzdušju se rešujejo posamezna vprašanja, tudi že vprašanja zvezana z življenjem narodnih manjšin, katerim, razumljivo, posebno v naši republiki posvečamo veliko pozornost, vedno pripravljeni, da njihovemu nadaljnjemu pozitivnemu reševanju doprinesemo svoj konstruktivni delež. Prepričani smo, da je izrednega pomena za mir v Evropi in še posebej Izredno koristno za obe deželi, če na meji med Jugoslavijo in Italijo vlada režim mirnega in odprtega sožitja, če v atmosferi medsebojnega zaupanja, prijateljskega sodelovanja in dobre soseščine rešujemo vprašanja na katerih smo zainteresirani in vse bolj razvijamo naše sodelovanje. «PoložaJ naše narodne manjšine v Italiji je seveda v največji meri odvisen od razvoja demokracije in demokratičnih institucij v sami I-taliji, ne glede na ta pa je tudi naša država in naša republika za njen položaj globoko zainteresirana in bo. tudi v bodoče storila vse, kar bo v njeni moči, da se bo njen položaj še uspešnejše reševal. «Prav tako bomo tudi v bodoče posvečali skrb položaju italijanske narodne manjšine v naši deželi, kot smo to delali že dosedaj«, je poudaril v nedeljo popoldne podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. France Hočevar na srečanju bivših tankistov - prekomor-cev in drugih bivših borcev, ki so prišli v Sežano na proslavo 25. obletnice ustanovitve 1. tankovske brigade jugoslovanske narodnoosvo-' di še danes hude diskriminacije, ki ovirajo popolno afirmacijo ženske bodisi na družbenem kot tudi na družinskem in profesionalnem pod-ročju. Zaradi tega — se nadaljuje poročilo — je prišel za ženske čas, da se aktivno udeležujejo političnega življenja države ter povedo svoje mnenje. Gospa Bonart Po:i-tay bo morala seveda zbrati 100 podpisov političnih osebnosti, ki jih predvideva volilni zakon in brez katerih ustavni svet ne more sprejeti kandidature. Teh sto potrebnih podpisov je že zbral kandidat trockistične ((komunistične zveze«, 27-letni Alain Krivine, ki služi trenutno vojaški rok v Verdunu. Njegova organizacija je danes sporočila, da je že zbrala 125 podpisov. Kot je znano, bo moral Krivine zaprositi vojaške o-blasti za posebni dopust, da se bo lahko udeležil volilne kampanje. Ne Krivine ne gospa Bonart Pon-tay nimata seveda nobenih možnosti, da bi šla preko prvega turnusa glasovanja, vendar bosta imela po zakonu pravico, da se isto-tako kot drugi kandidati poslužujejo radia in televizije za svojo volilno propagando. Kot je znano, zapade rok za predložitev kandidatur jutri opolnoči. Ustavni svet bo preveril njih veljavnost, 15. junija pa bo objavljen uradni seznam kandidatov. S tem se bo tudi volilna kampanja uradno začela. General de Gaulle je medtem na Irskem, zaprt v hotelu «Heron» v Parknasilli. številnim fotografom in čanikarjem, ki vztrajno oblegajo poslopje, ni uspelo videti generala Razgovorili so se lahko samo z generalovim pomočnikom kapetanom Flochicom, ki jim je potrdil, da bosta de Gaulle in soproga glasovala na predsedniških volitvah po pošti, v Francijo pa se bosta vrnila šele po zaključku volitev. KPI, PSIUP, DC in PLI, je izrekel zaupnico županu in ga prosil da umakne ostavko. Župan se je zahvalil in si pridržal pravico, da sprejme sklepe, ki se mu bodo zdeli najbolj primerni. Zvedelo se je, da je preiskovalni sodnik zaslišal, na njuno zahtevo, tako dr. Martinottija kot župana odv. Ber-chiellija. Proces v Kalsruhe pod obtožbo veleizdaje BONN, 12. — Pred vrhovnim sodiščem v Karlsruhe se je začela sodna razprava proti milijonarju Portu, ki je lastnik glavne verige trgovin fotografskih izdelkov v Zahodni Nemčiji. Obtožen je veleizdaje. Skupno z njim sta obtožena, da sta delala na ministrstvu za državno varnost Vzhodne Nemčije njegova sodelavca Alfred P;lny in Peter Neumann. Obtožnica ugotavlja, da je Por-stu uspelo leta 1955 dobiti važno mesto v liberalni stranki, tako da je lahko dobival informacije o delovanju stranke in zvezne vlade, v kateri je tedaj bila tudi liberalna stranka. Obtožnica pravi, da je Porst imel tedaj redne stike z ministrstvom za državno varnost Vzhodne Nemčije in da je dobavljal rezervirane podatke, ki jih je med drugim dobival od predsednika liberalne stranke Mendeja in od drugih liberalnih voditeljev. V zvezi s tem je opozoril na poskus Matice Hrvaške, da razširi svoje delovanje na Vojvodino (kjer poleg Hrvatov žive Srbi, Madžari, Črnogorci in druge narodnosti) in Srbske Matice ,da razširi svoje delovanje na nekatere kraje Hrvaške, kjer živijo Srbi, in ugotovil, da je on odločno proti vsakemu takemu delovanju, ki ima lahko za posledico razbijanje enotnosti. ((Naši narodi tega nikdar ne bodo dovolili. Danes so naši narodi tako med seboj združeni, da nikjer ne delajo razlike med pripadniki raznih narodnosti, temveč se počutijo predvsem kot enakopravni člani jugoslovanske skupnosti. Prirodno je, je zaključil svoj govor maršal Tito, da se v vsaki republiki goje pozitivne narodne pridobitve. rt^rStsoo^a1LFLVa: I Toda mi smo proti vsemu, kar je bFImbe zaradei negSegi položaja negativnega’ kar kali na*e odnose-na svetu. Opozoril je tudi na druge naloge, ki po njegovem mnenju niso lahke. «Toda, je poudaril Tito, ni naloge, ki je ne bi mogli rešiti, če bodo komunisti enotni in bodo doumeli duha in stremljenja naših ljudi v vseh republikah.« Tito je poudaril, da gleda z velikim zaupanjem na mladino, kateri se mora posvetiti vsak čas, biti stalno v str ku z njo, ji pojasnjevati stvari takšne, kot so, in jih odkrito povedati, kaj je realnost in kaj ni. Glede nadaljnjega razvoja mednarodnih odnosov je Tito izjavil, da ni niti pesimist niti optimist, toda po njegovem mnenju perspektive nadaljnjega razvoja niso dobre. Zato mora biti Jugoslavija, ki je na «vetru izpostavljenem področju« pripravljena na vse in skrbeti za krepitev svoje obrambe. Stanje v Evropi, po mnenju Tita, se zadnje čase slabša. Po odstopu generala de Gaulla grozi nevarnost velike denarne krize, ki ima lahko ne le denarne temveč tudi druge posledice. Na Bližnjem vzhodu je položaj vedno slabši zaradi trdoglavega zadržanja Izraela. Lahko se dogodi, da vprašanja tega področja ne bo mogoče rešiti s sporazumom, da pride do ponovnega spopada, ki se lahko razširi na druge kraje. Jugoslavija, kot sredozemska država blizu tega področja. mora biti pripravljena na vse. «Mi pe priznamo ip nikakpr ne bomo priznali nikomur pravice na aruštvo in kršitev naše suverenosti,« je poudaril Tito in pripomnil, da je Jugoslavija za svobodo, neodvisnost in suverenost dala 100.000 žrtev, in da ie dolžnost vseh Jugoslovanov ohraniti to, kar je bilo priborjeno v narodnoosvobodilni borbi V zvezi s tem je Tito poudaril potrebo večje skrbi za bivše borce in dejal, da Zveza združenja borcev ni organizacija upokojencev, temveč borbena organizacija, katere dolžnost ie varovati pridobitve narodnoosvobodilne borbe in se boriti za napredek Jugoslavije. «Z armado več sto tisoč borcev narodnoosvobodilne borbe se nikogar ne bojimo, je poudaril Tito in pripomnil, da morajo biti borci pripravljeni v primeru potrebe braniti domovino; ne le braniti domovino, temveč vplivati, da se mlado pokolje-nje vzgaja na tradicijah narodnoosvobodilne borbe, da se med mladino razvija patriotski socialistični duh »Posebno poudarjam, da je v naši domovini osnovno bratstvo in enotnost,« je izjavil predsednik republike in opozoril, da proti tistim, ki bi skušali ogrožati te pridobitve ne bo nobene popustljivosti. liiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiliiiiiiiiiillllitimiuiiiiiiiiiMilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiuiiiiiimmiiiiliiituil bodilne vojske. V začetku svojega govora je zbrani množici na Kolodvorskem trgu v bližnjem mestecu dr. France Hočevar obudil spomine na slavno pot 1. tankovske brigade, ki je zmagovito posegala v bitke «na širnem prostoru od Nikšiča v Črni gori pa vse do Trsta, Soče in Celovca«. Spomnil se je 8. maja pred 24 leti, ko so tankisti, po osvoboditvi vsega Slovenskega primorja. Trsta, Istre in Koroške, dočakali konec vojne v Sežani, kjer so skupno s Sežanci dali duška svojemu _ hesedo ali nisa- veselju nad koncem vojne in zrna- mur- ** bl -,u z 1)656(10 8 Pl a «zadeva lavorini. Zaradi govoric župan Viareggia podal ostavko VIAREGGIO, 12. - Ker so v Viareggiu šušljali, da sta bila v zadevo Lavorini zapletena tudi predsednik avtonomne letoviščarske u-stanove dr. Ferruccio Martinotti in župan odv. Renato Berchielli, sta oba poslala tisku dolgo izjavo, s katero zanikata kakršnokoli udeležbo in prepovedala, da bi časniki objavili njuni sliki. Oba sta dala nalogo dvema odvetnikoma v Piši, da vložita tožbo proti vsako- go, hkrati pa izrazili tudi svojo vero v svobodo, lepo prihodnost In mir. (Nadaljevanje na 4. strani) njem žalil. Zupan je v pričakovanju razjasnitve podal ostavko na svoje mesto. Občinski odbor, ki se NOVA OFENZIVA OSVOBODILNIH SIL? Enote FNO bombardirale 159 postojank v J. Vietnamu Ameriški državni sekretar llogers na obisku v Sajgonu Jutri Nixonova tiskovna konferenea o Vietnamu SAJGON, 12. — Ameriški vojaški glasnik je sporočil, da so o-borožene enote FNO bombardirale preteklo noč kar 159 mest in postojank v vsem Južnem Vietnamu. Glasnik je dodal, da gre za najbolj silovito vojaško akcijo po veliki ofenzivi lanskega leta. Med napadenimi mesti sta tudi Sajgon, kjer so bombe poškodovale letališče v Than Son Nutu in Hue. Napadeno je bilo tudi veliko ameriško oporišče v Da Nangu. Po prvih računih je bilo v napadih u-bitih 46 ameriških vojakov, kakih 200 pa je bilo ranjenih. Tudi izgube osvobodilnih sil so po ameriških poročilih znatne. V Dalatu je bil popolnoma uničen sedež francoskega konzularnega predstavništva, šef konzulata Aroule in njegova žena sta bila laže ranjena. Istočasno pa so enote FNO osvobodile dva francoska profesorja, ki so jih zajeli v Dalatu 13. aprila letos. Profesorja, Pierre Boudat in Luc Dujar-din, sta se vrnila v Dalat. Ameriško poveljstvo je izrazilo mnenje, da novi napadi ne pomenijo začetka nove ofenzive; nasprotno pa so izrazili številni o-pazovalci. Silovita akcija osvobodilnih e-not sovpada z obiskom ameriškega državnega sekretarja Williama Rogersa v Sajgonu. Rogers, ki je danes odpotoval iz Washingtona, bo na sedemnajstdnevnem potova je nujno sestal tudi s predstavni-, jiju obiskal, poleg Sajgong, številki strank in z voditelji skupin PSI, ne azijske prestolnice. Ob odhodu je izrazil željo, da bi z južnoviet-namskim predsednikom Van Thie-ujem razpravljal o vojaškem položaju v državi ter o razvojih pariških pogajanj. V južnovietnam-ski prestolnici bo ostd Rogers štiri dni. V Washington pa je včeraj do spel vrhovni poveljnik ameriških čet v Vietnamu general Abrams, ki se je danes sestal s predsednikom Nixonom, kateremu je poročal o položaju na južnovietnam-skih bojiščih. Še danes je general Abrams odpotoval proti Sajgonu. Po sestanku z njim je Ni-xon po glasniku napovedal, da bo v sredo zvečer po televiziji poro čal ameriškemu ljudstvu o polo žaju ter o mirovnih perspektivah. V krogih Bele hiše izključujejo, da bi Nixon ob tej priliki napo vedal umik dela ameriških enot iz Južnega Vietnama. Glasnik OZN je danes ponovno poudaril mnenje, ki ga je že večkrat izrazil generalni sekretar U Tant in po katerem bi morali Združeni narodi »odigrati svojo vlogo za uresničenje morebitnega sporazuma o Vietnamu, če bi zainteresirane strani to zahtevale«. Glasnik je odgovarjal nekemu časnikarju, ki ga je vprašal, če bi bila OZN pripravljena nadzorovati umik tujih čet iz Južnega Vietnama v skladu z eno izmed točk mirovnega načrta, ki ga je na zadnji seji pariške konference predložil, delegat , FNO Tran Buu Kiem. Mi smo odločno proti vsakemu poskusu razbijanja naše skupnosti. Našo socialistično domovino gradimo tako ,da bo čim bolj mono-litnejša. Vsaka narodnost ima svoje možnosti v jugoslovanski skupnosti enakopravnih narodov, da se razvija, kot je to v njenem interesu in v interesu vse naše družbene skupnosti.« Po zborovanju je Tito odpotoval z avtomobilom skozi slikovito sotesko reke Morače preko Kola-šina, Mojkovca in Bjelopolja. Povsod ga je pozdravilo ljudstvo, mnogi v narodnih nošah, stari in mladi, ki so prišli iz vseh strani oddaljenih hribovskih krajev, da bi pozdravili svojega vrhovnega poveljnika v narodnoosvobodilni borbi in danes svojega dragega predsednika republike Danes je Tito obiskal Danilovgrad in Nikšič, kjer sj je ogledal železarno in sprejel zastopnike občine Savnika, ki so ga obvestili o načrtu in želji, da se s pomočjo armade gradi 55 kilometrov dolga cesta, ki bi povezovala dolino Morače z dolino Pive. Cesta bi prekinila dosedanjo usodo Savnika, ki je vsako leto pozimi zaradi visokega snega več mesecev odrezan od ostalih krajev Jugoslavije. __________ B. B. Moskovska «Pravda» o Izraelu LONDON, 12. — Britanski zunanji minister Stewart se je danes pogovarjal pol ure s podpredsednikom izraelske vlade Allanoni, ki je te dni na obisku v Londonu. Popoldne se ie Stevvart sestal z zunanjim ministrom Saudove Arabije. Moskovska «Pravda» objavlja članek, v katerem pravi, da Izrael nasprotuje miru na Srednjem vzhodu. Pri tem opozarja, da arabske države niso bile premagane, temveč so se prenehale upirati izraelskemu napadu samo na podlagi poziva OZN. «ZAR, Sirija in Jordanija, dodaja list, s katerimi bi se hotel Izrael neposredno pogajati, niso uničene države. Sovražnosti na fronti so se končale junija 1967 na pod agi sklepa varnostnega sveta.« Na koncu pravi list, da sta kratkovidnost in nevarnost izraelskega stališča očitna. Kako bi mogla neka država, ki je obkoljena po arabskih državah, upati da bo v miru z njimi, če se stalno poslužuje sile. Bajoneti ne morejo nič pomagati.« List dodaja, da na koncu lahko zgubi samo Izrael. Danes je bil nov topniški dvoboj med Izraelci in Jordanci, ki je trajal osemdeset minut. Pozneje se je ponovil in je trajal približno eno j uro. Kakor običajno, se obe strani j obtožujeta odgovornosti. I Podpredsednik izraelske vlade Allon je zvečer po povratku iz Londona v Jeruzalem zanikal trditve, da se je v Londonu sestal z nekim egiptovskim politikom Izjavil je, da se je pogovarjal z Wilsonom in z zunanjim ministrom Stewartom o Srednjem vzhodu, o izraelsko -britanskih odnosih in o mednarodnih vprašanjih. Ni hotel povedati, ali so govorili tudi o dobavljanju britanskega orožja Izraelu. Uraden namen njegovega potovanja je bil sporazumeti se o pogojih za priseljevanje Židov iz Velike Britanije v Izrael. Izraelski minister za obrambo Moše Dajan je izjavil, da bi Izrael utegnil začeti ofenzivno akcijo, če se bodo nadaljevali spopadi z egiptovskimi silami čez Sueški prekop. Dodal je, da je stanje ob prekopu doseglo odločilno fazo. Pripomnil je, da za Izrael ni vprašanje zasedbe drugih ozemelj, temveč gre za to, ali se bodo lahko obdrza.i na črti ustavitve sovražnosti kljub topniškemu obstreljevanju ln napadom komandosov, ne samo dneve ln tedne, temveč morda mesece in leta. Pripomnil je, da Izrael nima izkušenj s to vrsto voine da pa bo znal vztrajati. BAGDAD, 12. Bagdadski radio je javil, da jc iraško revolucionarno sodišče izrekle danes pet smrtnih obsodb. Poleg tega je radio javil, da so odkrili novo vohunsko mrežo v korist Irana in Izraela. Zvečer je radio javil, da je sodišče obsodilo na smrt še druge tri osebe, obtožene vohunstva. Kitajska pristala na pogajanja s SZ PEKING, 12. — Radio Peking Je sporočil, da je LR Kitajska pristala na sestanek mešane sovjetsko-kitajske komisije za rečno plovbo na mejah med obema državam.*, ki naj bi bila sredi junija v Ka-barovsku. Kot je znano, je SZ pred. lagala tovrstni sestanek 26. aprila. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.7, najn žja 15,2, ob 19. uri 22,1 itop., zračni tlak 1022,2 rahlo pada, veter 6 km severozahodni, vlaga 58 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18.6 stop. Tržaški dnevnik Danes. TOREK, 13. maja SERVACIJ A Sonce vzide ob 4.36 in zatone 19.26 — Dolžina dneva 14.50 na vzide ob 3.C5 in zatone Jutri, SREDA, 14. maja BONIFACIJ ob 16-35 Neuspela pogajanja med sindikati in Fincantieri na Intersindu I Sestanek mešanega odbora Sindikati zahtevajo pogovore v Rimuza 1""k01 dus‘ ker niso našli tukaj nobene rešitve Vlada naj izpolni svoje obveznostiki jih je sprejela lani v oktobru preko CIPE ■ Ali delo za Sv. Marko ali premestitev vseh delavcev v Arzena! Sv. Marko Včeraj so se na sedežu Intersui- li vleči za nos z novimi obljuba-da zopet sestali predstavniki treh mi, ker zahtevajo stvarne ukrepe. Ali naj se zagotove ladjedelnici no va naročila za gradnjo specialnih ladij, ali pa naj se premestijo v podjetje Arzenal - Sv. Marko vsi delavci Sv. Marka. Minil je namreč čas polovičnih ukrepov, ki ne morejo zadostiti nikogar. Formalna otvoritev vrtca pri Sv. Jakobu Danes ob 10. uri bo formalna otvoritev in ogled novega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, ki že redno deluje. Otvoritve se bodo udeležili predstavniki občine in šolskih oblasti. Nov otroški vrtec je bil zgrajen blizu Ul. Pončana, v rajonu, ki se zelo hitro razvija in so potrebe po šolskih prostorih vedno večje. Zgradba vrtca je zgrajena v treh sindikalnih organizacij in Fincantieri ter nadaljevali pogovore o vprašanju Sv. Marka. Kot je znano, zahtevajo delavci Sv. Marka in sindikati, ki jih predstavljalo, ali zagotovitev proizvodnje v ladjedelnici Sv. Marka in s tem popolno sindikati, ki jih predstavljajo, ali pa premestitev vseh delavcev Sv. Marka v novo podjetje Arzenal -Sv. Marko, čemur pa se Fincantieri upira in je pripravljena premestiti v novo podjetje le kakih 200 do 300 delavcev, čemur seveda sindikati odločno nasprotujejo. Spričo tega niso niti včeraj dosegli nobenega sporazuma in so sindikati zahtevali, naj se skliče v Rimu tristranski sestanek predstavnikov vlade, oziroma ministrstev za državne udeležbe in za proračun in načrtovanje, Fincantieri in sindikatov. Na ta način bodo vsaj natočili čistega vina in se bo videlo, ali na rnerava vlada izpolniti obljube, ki jih je dala preko Cipe v lanskem oktobru, ko je zagotovila, da bo poskrbela za proizvodno zaposlitev delavcev Sv. Marka, dokler se ne začnejo nadomestitvene dejavnosti na podlagi načrta CIPE (tovarna Grandi Motori itd.). Kot pa se vidi iz stališča Fincantieri, nameravajo zaposliti le ka kih 300 delavcev Sv. Marka v podjetju Arzenal - Sv. Marko, druge pa bi radi razpršili po drugih podjetjih IRI v Trstu Temu pa sindikati odločno ugovarjajo. Seveda predpostavlja premestitev vseh delavcev Sv. Marka, ki jo alternativ no zahtevajo sindikati, tudi prenos vseh naprav Sv. Marka, ki so sedaj še vedno last CRDA, v novo podjetje. Sindikati in delavci namreč ne morejo pristati na to, da se vprašanje Sv. Marka ne reši v ce loti ter da se vsa stvar zavlačuje tako, da bi bili v Sv. Marku proiz: vodno zaposleni le tisti delavci, ki bi delali na plavajočem- -doku za La Spezio, drugi pa naj bi ostali križem rok, dokler ne bi jih premestili v druga podjetja IRI v Trstu. Sindikati zahtevajo, da se končno uresničijo vladna zagotovila iz lanskega oktobra in da se ustanovi tudi obljubljeno novo kovinarsko podjetje, ki naj bi pospeševalo industrijski razvoj v Trstu. Predstavniki Fincantieri so pristali na zahtevani tristranski sestanek v Rimu, ki naj bi se ga udeležil tudi glavni tajnik CIPE Malfatti. Ta sestanek bo pokazal, v kolikšni meri namerava vlada uresničiti svoje obljube, kar bo omogočilo tudi sindikatom, da zavzamejo jasno stališče in povedejo tržaške de lavce v boj v obrambo ladjedelnice Sv. Marka oziroma tržaškega gospodarstva sploh. Seveda se tržaški delavci ne bodo več pusti- >i»miiH»|»i»»»H«Mmm^»»iiiiniiiiiiuiimiwn>niHHmi||miim|iu|m|inw|imnnninnMwmw|i||||i|i V OKVIRU «TEDNA KULTURE» Štirje zamejski zbori delih. V enem so upravni uradi, v drugem so zdravstveno - socialni prostori, v tretjem pa otroške učilnice in prostori za rekreacijo. Otroci imajo na razpolago tri učilnice s slačilnicami in dve veliki dvorani za skupne igre. Poleg drugih pritiklin, ima vrtec še jedilnico, kuhinjo in pralnico. Vrtec je bil zgrajen na stavbi-šču, ki meri 2.400 kv. metrov in ima 785 kv. m pokritega prostora. Zato je otrokom na razpolago tudi precej velik vrt, kjer se igrajo ob lepem vremenu. Zgradba je bila zgrajena tako, da so vsi prostori, v katerih prebijejo otroci dnevne ure, obrnjeni proti soncu. Vsi prostori, pritikline, oprema in razne naprave so zgrajeni po najbolj sodobnih vzgojnih in zdravstvenih pravilih. Vsa dela so stala 72 milijonov lir, načrt za vrtec pa je izdelal občinski tehnični urad. Na trgovinski zbornici v Milanu je bil te dni zaključni sestanek plenarnega zasedanja italijansko-jugoslovanskega odbora za mehansko industrijo, ki je bil ustanovljen na podlagi sporazuma o industrijsko - tehničnem sodelovanju med obema državama. Jugoslovansko odposlanstvo je vodil predsednik R. Golubovič, ravnatelj jugoslovanskega združenja proizvajalcev kmetijskih strojev, italijansko pa inž. E. Malcan-gio, višji nadzornik na ministrstvu za industrijo in trgovino. Na sestanku so strokovnjaki obravnavali nekatera vprašanja, ki zadevajo sodelovanje na industrijsko-tehničnem področju, poleg tega pa so si skupno ogledali nekatere mehanske industrije v Milanu, Turinu, Ivrei, Reggio Emilii in Firencah. Ugotovili so, da obstajajo v obeh deželah široke možnosti za takšno sodelovanje ter da razpolagajo pristojni krogi že z vrsto konkretnih predlogov. Na koncu sestanka so se dogovorili, da bo novo snidenje v Beogradu, in sicer septembra letos. DREVI NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Razprava o pravilniku rajonskih konzult in upravnih centrov Dnevni red obsega tudi sklepanje o najemu skoraj 4 milijarde in pol lir posojila za potrebe Acegata Drevi se sestane tržaški občin-1 jila za nakup 20 novih avtobuse ■' i da bodo prav proti temu členu ter • • •• , l iti. -I _ 1 • _ __i_z _- TT_J_1 — ,__ 1 v>n mnni 1 /4n PA nn mrn 4 neto. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 5. strani. ski svet. V preteklih dneh je ko misija načelnikov svetovalskih skupin določila tudi dnevni red dre-višnje in prihodnjih sej, ki bodo v petek, 23. t.m., torek, 3. in v petek 6. junija. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se bo drevi začela razprava o pravilniku rajonskih konzult in upravnih centrov. O tem bo imel uvodno poročilo odbornik za upravno decentralizacijo Vigini. Dnevni red občinskega sveta je zelo obširen in ga bodo težko izčrpali v štirih napovedanih sejah. Na vrsti je veliko število n-pravnih sklepov in potrditev še večjega števila sklepov, ki jih je odobril občinski odbor. Med drugim bodo drevi gotovo sklepali tudi o najetju 2 milijard 842 milijonov lir posojila za gradnjo novega podmorskega vodovoda, najetju milijarde 287 milijonov ur posojila za napeljavo zemeljskega plina v mestno plinsko omrežje i—____j onn za mestni promet. Vsa tri posoji i proti namenu, da se najprej usta-la, ki znašajo skupno 4 milijarde novijo «tri poskusne konzulte« in 419 milijonov lir, bodo najeta za, ne vse hkrati, odločno nastopil: dela in potrebe podjetja Acegau | Pri tem menijo tudi, da je treba Najvažnejša točka dnevnega reda P r1 r a zdel itvi ^obč ine n?_ sedanjega zasedanja občinskega sveta je nedvomno razprava o pra vilniku, in torej o skorajšnji ustanovitvi rajonskih oziroma konzul' vaških skupnosti in upravnih centrov. Pričakuje se, da bo razprava zelo živahna predvsem zaradi stališča in osnutka pravilnika, ki so ga odobrile stranke leve sredine. Ko smo prejšnji teden objavili c snovne točke tega pravilnika smo takoj ugotovili in zapisali, da v njem ni jasno zapisano, da bodo imeli slovenski občani v rajonski oziroma konzultah vaških skupnosti pravico govoriti v svojem materinem jeziku, ker se sestavljavci pravilnika v zadevnem členu namenoma nejasno izražajo o tem o-snovnem vprašanju demokratične decentralizacije občinske uprave Svetovalci KPI so že napovedali štovati urbanistične in predvsem narodnostne značilnosti krajev, ter bodo dali še druge spreminjevaln-i predloge, ki se nanašajo na širša upravna pooblastila upravnim centrom. .............................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiniiiituuiiiiimiimiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimnmiiiimiiiiiliiiiii............................iiiiiimiiiiimiiii.. RESOLUCIJA FEDERALNEGA IN NADZORNEGA KOMITEJA USPEŠNA PREISKAVA POLITIČNEGA ODDELKA KVESTURE KPI poziva Slovence na budnost proti reakcionarnim manevrom Resolucija obsoja vandalsko oskrunitev spomenika v Miljah in govori o reformi kazenskega zakonika r Na skupni seji tržaškega federal-1 zorovati vse njihovo delovanje in nega odbora in federalne nadzor- [ njihove zahteve. Hkrati pa vlada ne komisije KPI je bila sprejeta leve sredine noče prevzeti nobenih .- -------i-- i--™-. obveznosti za rešitev vprašanj slovenske narodne skupnosti, ter celo zanika, da obstajajo vprašanja slovenske manjšine, ki še niso bila rešena. resolucija, v kateri tržaški komu nisti ugotavljajo, da vandalsko de janje proti spomeniku padlih partizanov v Miljah in še posebno proti dvojezičnemu napisu na spomeniku nosi pečat fašizma, šovinizma in protislovenstva, ki sta njegov sestavni del. Slovenci na tem ozemlju so bili vedno tarča napadov najbolj napadalnih sil šovinizma, ki je pri nas začel svoj pohod za splošni napad na demokracijo in na svobodo vsega prebivalstva. Resolucija poudarja, da žalitev odporniškega gibanja ne pomeni samo grožnjo za Slovence, marveč predstavlja nevarnost za demokracijo in svobodo vseh občanov. Ta napad je danes tembolj nevaren, ker so ga izvedli v času, ko se obnavljajo avtoritativni manevri m poskusi in ker se nočejo spošto vati pravice slovenske narodne manjšine. Bivši «Sifar» je izdal o-krožnico, na osnovi katere je bilo ukazano, da se sestavijo spiski vseh Slovencev in da je treba nad S tem si vlada prevzema še ve lije odgovornosti, ker dopušča in podpira diskriminacijo in asimilacijo slovenske narodne manjšine V resoluciji je nadalje rečeno, da teče sedaj v parlamentu razprava o reformi zakonika o kazen skem postopku in kazenskega zakonika. Kar se tiče prvega je tre ba ukiniti člen 137, ki določa, da je na sodiščih dovoljen samo itali janski jezik, hkrati pa je treba vnesti določilo, da ima na sodiščih vsakdo pravico govoriti v svojem materinem jeziku. Kar se t'-če drugega'pa je treba vnesti dva spreminjevalna člena, ki ju je odobril in predlagal deželni svet in ki sta vnesena tudi v zakonski osnutek komunističnih poslancev in senatorjev. Oba člena se nanašata na zakonito zaščito jezikovnih manjšin. To vprašanje — poudarja resolucija — predstavlja kamen preizkušnje vlade in dokaz dobre volje tistih strank, ki se spomnijo, na Slovence samo v volilni kam-I panji, ko pa je treba podpreti njihove zahteve, jih ne poznajo. Zato je potreben — zaključuje resolucija — najširši in enoten na- Policija odkrila skrunilca spomenika padlim partizanskim borcem v Miljah Gre za pristaša skrajnih desničarskih skupin, 18-letnega Claudia Scarpo in 24-letnega Antonia Severija • Prijavili so ju sodišču, vendar sta na začasni svobodi Navodila za prvo škropljenje proti peronospori Fitopatološka sekcija deželnega ravnateljstva za kmetijstvo, sporazumno z opazovalnicami za bolezni rastlin, opozarja vinogradnike na nujnost, da si pripravijo potreo-i no orodje in škropila za prvo | škropljenje proti peronospori Za radi zadnjih padavin, razvoja rasti in upoštevajoč temperaturo ter vlago, se priporoča prvo škropljenje med 10. in 12. majem, nikakor pa ne po 15. majem. Vinogradniki naj uporabljajo priznana sredstva in naj upošteva | jo pri uporabi navodila glede od-! stotkov itd., ki veljajo za vsak ! proizvod posebej. i Ce bi padala toča, priporočajo uporabo sredstev na podlagi proiz-| vodov «Captano», da se prepredi pojav peronospore in se zacelijo rane. Ukrepati je treba v roku 24. ur Razstave V pičlem tednu preiskave so agenti političnega oddelka tržaške kvesture odkrili krivce, ki so v noči med 5. in 6. majem oskrunili spomenik padlim borcem v Miljah. To vest je včeraj dopoldne sporočil na tiskovni konferenci vicekve-stor in šef političnega urada dr. Pasquale Zappone. Krivca podlega dejanja sta 18-letni C.audio Scarpa, ki stanuje v Tr j, Rotonda del Bo-schetto 3, in 24 letni Antonio Severi, Trst Ul. Pagliaricci 27. Oba sta priznala svojo krivdo, zdaj sta na začasni svobodi, prijavljena pa sta sodišču z obtožbo, da sta sramotila osvobodilne sile, kar je enako kot če bi sramotila italijanske vojaške sile (čl. 292 bis kazenskega zakonika). Glavni krivec je Scarpa, ki je dal pobudo in izvršil dejanje, Severi pa mu je pomagal. Preiskavo je vodil dr. Pasquale Zappone, kvestor dr. Edmondo D’Anchise pa je stalno spremljal ves potek. Tako Scarpa kot Severi pripadata skrajnim desničarskim, ali neofašističnim skupinam. Scarpa je med zasliševanjem izjavil, da je vrgel škatlo črnega fimeža na spomenik padlim v Miljah, ker nasprotuje ideologiji tistih, katerim je bil spomenik postavljen, in v znak protesta, ker se v taki meri ne proslavlja tudi spomin drugih pad ih. Povedal je tudi, kako je Severija nagovoril za sodelovanje in kako sta odšla v Milje. Škatlo fimeža znamke »Frama* iz Coma, je skril na gradbišču na Trgu Venezia. V ponedeljek 5. maja, sta se ob 20.30 odpeljala v Milje s filobusom. Počakala sta na ugoden trenutek, Scarpa je vrgel škatlico ob spomenik (nekoliko po 23. uri), nato sta se s filobusom vrnila v Trst.. Ko sta se vrnila v Trst, sta šla še v Ul. Genova, kjer sta ob vhodnih vratih sedeža italijanskega parti- so nastopili v Ajdovščini .sv;- Na reviji 20 zborov so se predstavili zbori «Lipa» iz Bazovice, «Vanlje izpod Grmade», «Primorec» iz Trebč in «Slovan» iz Padrič V Ajdovščini je bilo v preteklih sko pesmijo* Ubalda Vrabca. ^ • - ■ -— — Ajdovski nastop je bil za nase ljudi vsekakor nepozabno doživetje dneh vse nenavadno praznično raz-boloženo, kot ni bilo že vrsto let. Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Ajdovščina je namreč priredila pod okriljem ZKPO Slovenije «Teden kulturen-, ki je trajal od 4. do 11. maja, in dala s tem novo možnost svojim obča- in od njega ne bodo odnesli le prijeten spomin na topli aplavz poslušalcev, na tople pozdravne besede predsednika občinskega sveta ZKPO Ajdovščina Matjaža Podgorelca ter predstavnikov izvršnega nom da se koreniteje 'približalo sveta Slovenije Rada. Simoniti ja in kulturnemu doživ.janiu, ter da to | Dora Hvalice, temveč tudi trdnej-doživljanje, obogateno z obilico dru- še prepričanje, da je prosvetna de- gih najrazličnejših lokalnih specifičnih problemov, spoznanj, mnenj in občutkov, posredujejo svojim rojakom iz ostalih krajev Slovenije in zamejstva, ter obratno. Teden kulture, ki je tako organizacijsko kot manifestacijsko popolnoma uspel, je dosegel svoj višek in kulturno sproščenost obenem ter s tem svojo dejansko vrednost, z dvema koncertoma pevskih zborov Primorske —- v soboto 10. maja in nedeljo 11. maja v dvorani tamkajšnjega Doma kulture. Število zborov (20), ki so na koncertu nastopili, ter ogromen obisk občinstva (na obeh večerih .je bila dvorana nabito polna), sta vidna in neoporečna dokaza o uspehu, ki ga je doživela zavzeta prizadevnost prosvetarjev Ajdovščine ter vobce vse Primorske. Za nas, zamejske Slovence, ima dogodek posebno važnost predvsem zaradi tega, ker so na koncertu sodelovali in poželi prisrčen ter zaslužen aplavz svojih bratov iz Vipavske doline kar štirje slo ven-ski pevski zbori iz zamejstva, protagonisti nedavne revije pevskih zborov v tržaškem Kulturnem domu Na sobotnem koncertu je na stopal moški pevski zbor «Lipa» iz Bazovice, ki je pod vodstvom Ivana Sancina zapel Srebotnjakovo »Bori*, Venturinijevo »Mi sm<> ubez-niki» ter «Kolo» Vasilija Mirka. V nedeljskem de.u koncerta pa so na stopili moški pevski zbor «fantje izpod Grmade*, mešani pevski zbor »Primorec* iz Trebč mešani pevski zbor «Slovan* iz Padne, tr vi so nastopili »Fantje izpod Grmade*, ki so pod vodstvom Iva Kralja zapeli Vrabčevo »Zdravico*, Gaspa ričevo »Koso* ter «0 Kresu* Petra Jereba. Pevski zbor »Primorec*, ki ga vodi Oskar Kjuder, je zapel »Pesem* Sveštnikova, »II. rukovet* S Mokranjca ter Rozinovo »Našo voisko*. Od zamejskih zborov. te zadnji nastopil «S)ovan» iz Padnč. ki se je nod vodstvom Sveta Grgiča predstavil z Vrabčevo narečno pe «ni*o »Kej me boš taku zamieru*. 1 Gobcev« »Koroško* ter s »Sloven- ja vnos t vsekakor važna komponenta zbliževanja Slovencev in ohranjanja lepe slovenske pesmi in besede. Dušan Kalc jo pravične zahteve slovenske manjšine v Trstu in v vsej deželi. Tržaški komunisti pozivajo Sloven ce in vse demokratično prebivalstvo, naj bodo budni proti vsaki provokaciji in proti vsakršnemu sovražnemu dejanju in naj konkretno izražajo svojo voljo, da se bodo borili za obrambo demokracije, za uresničitev ustave in za do šego dejanske enakopravnosti m možnosti svobodnega razvoja slovenske narodne skupnosti na vseh področjih. Predavanje o jugoslov. turizmu na Jadranu Ravnateljica inštituta za gospodarska raziskovanja na ekonomski fakulteti reške univerze prof. Ne-da Andric bo nocoj predavala na tržaški univerzi o »Jugoslovanskem turizmu na Jadranu in o izgledih za njegov nadaljnji razvoj.). Predavanje bo v avli «Venezian» na novi univerzi (Piazzale Europa 1), in sicer ob 18.30. pa SEJA PRVE DEŽELNE KOMISIJE Začetek razprave o zakonu o gradnji ljudskih stanovanj 500 milijonov prispevka zavodu IACP - Danes se sestaneta tudi prva in tretja komisija V Mestni galeriji v Piranu je raz. zanskega združenja API z apnom stava treh mladih i kovnlkov kipar- napisala «DUX», na stavbi italijanske sredrue šole »Dante Alighie-ri» pa «USA-UR5S no - Europa si». Politični urad kvesture meni, da gre za dejanje posameznikov, in da se za krivcema ne skrivajo drugi elementi ali organizacije. Dr. Zappone je tudi povedal, da znanstveni oddelek proučuje kemično sestavo firneža, ki so ga podleži uporabili proti spomeniku v Mi jah, in da se preiskava nadaljuje, tudi v zvezi z enakim podvigom proti spomeniku v Ronkah. To pa zaradi tega, da bi ugotovili, ali je med tema dogodkoma neka povezava itd. Že v uvodu je dr. Zappone poudaril, da so se preiskovalni organi resno jn takoj, lotili dela, ker gre za hudo dejanje, ki je močno razburilo javnost. Preiskovalnim organom čestitamo, da so tako hitro odkrili storilce, težko pa verjamemo, da se za njima ne skriva nikakšna organizacija, zlasti če pomislimo na oživitev fašistične dejavnosti pri nas in sploh v Italiji. Peta stalna komisija deželnega sveta za javna dela, urbanistiko prevoze in turizem je začela včeraj pod predsedstvom svetovalca Rigutta razpravo o zakonskem osnutku o ljudskih gradnjah. Seje se je udeležil tudi odbornik za javna dela Masutto. Osnutek je ori sal poročevalec Romano (KD). V začetku je govoril o deželni politiki o ljudskih hišah ter poudaril veljavnost dosedanjih zakonov o tem predmetu. Zatem Je dejal, da je treba rešiti vprašanje stanovanj delavcev industrijskih podjetij, ki se morajo vsak dan voziti daleč na delo. Vse to neugodno vpliva na proizvodnjo v deželi ter povzroča tudi pomanjkanje kvalifici rane delovne sile. V imenu deželnega odbora je za tem spregovoril odbornik Masutto, ki je napovedal popravek k zakonskemu osnutku, po katerem bo do zvišali prispevek zavodu IACP od 300 na 500 milijonov lir na le- * Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je poslal voščilno brzojavko prof. Giuseppu Branci. ki je bil imenovan za predsednika ustavnega sodišča. ..................... KEK SO JIH OPOZORILI NA DOSTOJNO OBNAŠANJE Prijeti avtorji brutalnega napada na skupino štirih oseb v Ul. Fornace Enega ud napadalne četverice so prijeli takoj, ostale tri pa kasneje - Dva napadenca so morali pridržati v bolnišnici Pred neko gostilno v Ul. Fornace 3 pri Sv. Justu so se v soboto zvečer mirno pogovarjale med sabo štiri starejše osebe, ko so iz gostilne pridrveli štirje mladeniči z dekleti, razigrani in veselo razpoloženi. Njihovo veselo razpoloženje, ki so ga še poživili z nebrzdanim objemanjem deklet, pa se je v hipu sprevrglo v besno ježo, ko jih je eden od kramljajočih moških opozoril, da se določenih stvari ne dela v javnosti. »Stari šestdesetlet-niki, pobijem vas enega za drugim,* je možakom zabrusil najog-njevitejši med njimi tor se s pestmi zagnal nadnje, ki si niso nadejali takšnega nespodobnega nastopa. Najprej je s pestjo udaril v obraz 59-letnega uradnika Nataleja Cergolija iz Ul. Grossi 6, ki si je bil drznil opomniti mlade nepridiprave: ostali trije, 62-letni Antonio Scarcia, obrtnik iz Ul. San Giaco-mo in Monte, 51-letni prodajalec rib Giuseppe Ranzato iz Ul. Guer- razzi 15, ter 57-letni obrtnik Do-men-ico Asaro iz Ul. Toffani 5, ki so ogorčeni hoteli priskočiti na pomoč presenečenemu Cergoliju,_ pa so istotako na lastni koži občutili posledice plemenite namere. Mladi naduteži so jih natepli. Nenavaden hrup, ki ga .je pretep povzročil, je vzbudil medtem pozornost nekega policaja, ki se .je ob tisti uri vračal domov. Zagnal se je nad mladeniče, ki so zaslutili nevarnost in se pognali v beg. Policaj je enega dohitel ter prijel, in sicer prav onega v rumeni majici z velikim tetoviranjem na desni roki, katerega so prizadeti moški opisali za najbojevitejšega: toda ostali trije so ga iztrgali iz policajevih rok, nakar je četverica Agenti letečega oddelka kvesture so medtem spremljali pretepene moške v splošno bolnišnico, kjer so dva izmed njih, Ranzata in Scarcio, sprejeli na zdravljenje zaradi udar- cev po obrazu na nevrokirurškem oddelku, Arasu pa so dali le prvo pomoč, nakar je bolnišnico zapustil. Ostali agenti pa so se podali na sled razboritim huliganom ter kmalu nato prijeli 19-letnega inštalaterja Leonarda Cascio iz Ul. San Giusto 12, ki je na zaslišanju izjavil, da se ni udeležil pretepa, temveč, da je le od daleč opazoval. Na vprašanje ali pozna ostale pretepače, je dejal, da jih pozna le navidez, ne pa po imenih. Po nadaljnjih preiskavah so agenti letečega oddelka včeraj zjutraj prijeli še ostale tri napadalce ter jih prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb ter upiranja javnemu funkcionarju. Priprti mladeniči so: 18-letni Ferruccio Tamburini iz Ul. Capodistria 36, ki je glavni povzročitelj napada, torej tisti s tetovirano roko, 19-letni Antonio Mellucci iz Ul. Crosada 11 ter 22-letni slaščičar Vladimiro Carbonini brez stalnega bivališča. Zadnja pot Radivoja Reharja V nedeljo popoldne so pokopali na koprskem pokopališču uglednega slovenskega pisatelja in časnikarja Radivoja Reharja. Pogreba „„„ „„„ iv se je udeležilo več sto ljudi, saj to za'gradnjo ljudsidh^hiš^DeT teh je bil pokojnik splošno priljubljen, hiš bodo dodelili vprav delavcem IV pogrebnem sprevodu so nosili ki se morajo voziti od daleč na vence številnih organizacij, dru-delo. V zvezi s tem je odbornik štev in posameznikov. Ob odprtem dejal, da bi bilo prav, da bi a- : grobu sta v imenu koprskega no-dali male stanovanjske hiše in ne* vinarskega aktiva govorila njegov ciranimajo radi Odbormk te ome I Predsednik Ljuban Omladič, v i-nil tudi sedanje predpise za dode- vnetni kolekt va Primorske novice, ljevanje ljudskih stanovanj in je Kier je Rehar služboval zadnja le-zagotovil, da bo deželni odbor iz- ta svojega plodnega življenja, pa dal navodila za izvajanje zakonske I France Gerželj. ga osnutka, o katerem teče raz-1 ---------- prava. Po nekaterih pojasnilih odbornika Masutta in predsednika kom: sije Rigutta svetovalcem Bosariju, Dal Masu in de Rinaldiniju se je začela splošna razprava, v katei i je spregovoril svetovalec Di Capo-riacco (MF). Komisija je zatem odložila svoje delo na 15. uri danes. Danes zjutraj pa se sestaneta prva in tretja komisija. Popoldne pa bo običajna seja deželnega odbora. V sredo, 14. t. m., ob 21.ud v Kulturnem domu v Trstu Josip Tavčar RED MORA BITI farsa v dveh delih (javna generalka pred odlto dom na Sterijino pozorje) GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA v Kulturnem domu V petek, 16. maja, ob 21. “h (PREMIERSKI ABONMA) V soboto, 17. maja, ob 21. (ABONMA RED A, DIJASK* IN ŠPORTNI) V nedeljo, 18. maja, ob (ABONMA RED B IN OKO LISKI) S o f o k 1 e s KRALJ OIDIPUS Prevod: ANTON SOVRE Režija: DINO RADOJEVIČ Scenograf: MIŠE RAČIČ Kostumograf: MIJA Lektor: MAJDA KRIŽAJE** Prodaja vstopnic vsak od 12. do 14. ure ter eno “ . pred pričetkom predstav K blagajni Kulturnega doma; “ nedeljah in praznikih eno m pred pričetkom predstav. Upokojenci bodo dobivali zdravila v vseh lekarnah Osrednje ravnateljstvo INAM Je v brzojavki tržaškemu ravnateljstvu ustanove sporočilo, da je u-pravni svet zavoda na seji 9. maja odobril nov sklep o sprostitvi receptov INAM za upokojence s po gojem, da izpolnijo lekarnarji obveznosti, ki so jih sprejeli v zvezi z znanim sporom. S tem sklepom se bo začel iz vajati kompromis, ki so ga dosegli s posredovanjem deželnega odbornika za higieno in zdravstvo odv Devetaga glede dolgotrajnega spo ra med INAM in zasebnimi lekarnarji v zvezi s tolmačenjem člena 15 zakona št. 475 iz lanskega leta o pravici svobodne izbire lekarne Posledica tega bo, da bodo v tržaški in goriški pokrajini upokojenci INPS lahko hodili po zdravila ki jim jih predpišejo zdravniki INAM, v kakršno koli lekarno medtem ko so jih morali doslej jemati izključno v treh lekarnah INAM pri Sv. Jakobu, na Akvedo-tu in na Trgu Oberdan (pri openskem tramvaju). V kratkem bo namreč osrednje vodstvo INAM poslalo tudi pismo z navodili o izvajanju sklepa. &o(jo ZA^CaJ) telili inici Zdravniško predavanje Zdravstveno kirurški izpopolnjevalni tečaj, ki ga prireja občinsko odborništvo za zdravstvo in higieno, se uspešno nadaljuje Prejšnji teden je pred velikim številom zdravnikov in občinstva govoril o akutnih zastrupitvah prof. Zaffiri, nakar se je razvila živahna razprava. Danes ob 21. uri pa bo v konferenčni dvorani glavne bolnišnice govoril primarij drugega kirurškega oddelka in docent tržaške medicinske fakultete Piero Pieri o temi »Kako mora kirurg zdraviti rano na dvanajsterniku*. Županstvo vabi na predavanje vse zdravnike tržaške pokrajine. Šolski sindikat CGIL o razbitju pogajanj Vodstveni odbor šolskega sindikata CGIL v Trstu sporoča, da meni, da je razbitje pogajanj med vsedržavnim sindikatom in vlado logična posledica pomanjkanja volje vlade, da bi se lotila reševanja najbolj resnih šolskih vprašanj, zlasti pa pravnega položaja osebja In položaja osebja izven staleža v okviru splošne reforme šole. Teh vprašanj ni moč rešiti z dodatnim nakazilom 180 milijard lir. Vodstveni odbor je spričo tega poveril tajništvu nalogo, naj naveže stike z drugimi šolskimi sindikalnimi organizacijami, da bi se sporazumeli o enotni akciji. S Krožek za družbene in politične vede «Emesto Che Guevara*, ki Je pred nedavnim bil ustanovljen v okrilju tržaške KPI, prireja v sredo predavanje inž. Roberta Coste na temo: «Trst, mesto, ki ne sme umreti«. Poročilu bivšega neodvisnega kandidata v senat bo sledila diskusija. Predi vanje, ki se bo pričelo ob 20. ur: bo v prostorih ljudskega doma 'i Ul. Madonnina 18. ja Franceta Kokalja, s) karja Franclja Novinca in kiparja Moma Vuko-v ča. Razstava je odprta še danes. V galeriji ENDAS v Ul. delte Zu-decche l/c razstava jedkanic, ki Jih razstavljajo Cappuccio, Farletti, Man-dero, Mart ni in Steldler. V paviljonu dežele Furlanije ■ Julijske krajine na velesejmu (Monte. bello) razstava slikarja Guida An. tonija z naslovom «Clovek na Luni« Razstava je odprta do 17, maja. V galeriji «La Cappella* v Ulici Franca 17 je razstava Franca Costa-lorige lz Benetk. Umetnik razstavlja predmete v njihovi estetski funkciji. Razstava je odprta do 16. maja. Na glavnem sedežu Ljudske knjlž. niče z vhodom iz Ul. Rosario se nadaljuje razstava, posvečena Nic-coloju Machiavell.ju ob 500-letnici njegovega rojstva. V razstavni dvoranici v ni del Teatro Romano 7, pa je odprta fotografska razstava, posvečena otroškim vrtcem v Trstu. Razstavo je na pobudo združenja italijanskih učiteljev naše dež-e-le u-red/l fotograf Eldo Capr.ulo. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Uni-ta dTtalia je bila včeraj ob 18. ur' otvoritev razstave tržaškega slikarja Irenea Ravalica. Umetnik razstavlja figure, marine, pokrajine, | cvetje :n t hožitja. Razstava bo od- i prta do 21. t.m. V galeriji Torbandena v Ul. Tor Bandena l je do 29. t.m. odprta o-sebna razstava torinskega slikarja Gregoria Calvija ,ki razstavlja skupno slik z zadnjih dveh razstav v Turinu leta 1965 in 1967 in ki so posvečene Turinu in Parizu. Umet. nik jim je dodal še nekaj krajin iz Piemonta in nexaj drugih risb v raznih tehn kah, «Križ na trgu« in «Portret Giannija Francie«. Nazionale 16.00 «Tommy e Jerry», c'era due volte. Grattaclelo 16.30 «La ruota di scor-ta detla signora Blasson*. Shirley MacLa ne, Richard Attenborough, James Booth. Technicolor. Fenice 16.00 «Cimitero senza croci«. Michele Mercier, Robert Husseln Lee Burton. Eden 16.00 »Therese and Isabeile«. Michele Mercier. Hobert Hossein. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «11 sergente«. Rob Steiner. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «La fratellanza«, Kirk Doti. glas, Irene Papas. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. le, tom. Alabarda 16.30 «Oinque per 1 "inTerno«. Klaus Krnski, Margaret Lee. Colorscope. » Fiiodrammatlco 16.30 «L’uomo venu-to per uccidere*. R. Wyler, B. Harris. Technicolor. Aurora 16.00, zadnja predstava ob 21.30 «Dove osano le aquile». R. Burton. S. Eastvvood. Technicolor. Cristallo 16.30 «Una ragazza piutto-sto complicata«. Catherlne Spaak. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «La battaglia di El A-lameln*. F, Stafford, G. Hilton, t. Fiirstenberg Impero 16,30 alndovina chl vlene a merenda«, Franco Franchl, Clccio Ingrassia Vltlorio Venelo 16.15 «L'amante dl Gramigna«. G. M. Volontč, Stefa-nla Sandrelll. Prepovedano mladini pod 14 letom. Technicolor. Astra — Zaprto. Jutri: »Marcellino pane e vino*. Ideale 16.00 «Straziaml ma dl bacl saziami*. P. Tlffin, U. Tognazzi, N. Manfredi Technicolor Abbazla 16.00 «11 giorno della clvet. ta». C. Cardinale, F-anco Nero Technicolor. V SlovensKe”1 klubu bo danes, 13. maja ob 20.30 RAZGOVOR 0 REFORMI MAT0 Govorili bodo prof. Egi® Košuta, prof. Stanislav Sob*” g. Srečko šuman, srednj6*® ca Breda Pahor in Zor Spetič. Vljudno vabljeni vsi, & za vprašanje nove mature ** nimajo. PONOVITEV TV ODDAJE ..TURISTIČNI VODIC -TOKRAT DRUGAČE* Vse, ki si niso ogledali^ maja televizijske oddaje “ ristični vodič — tokrat drUE če», ki govori o Slovencih Tržaškem, opozarjamo, da oddaja vnovič uvrščena v gram TV Ljubljane DAN**5' 13. MAJA, OB 19.05. Gledališča V"di , 23-9*«’ Pri blagajni gledališča (tel. *> p se nadaljuje prodaja vs-toP”* pt 10. koncert spomladanske sin" jt sezone, ki bo v soboto, D- L (0 21. uri. Orkester gledališča *y gn< dirig.ral dirigent Otto Gerdes. ^ solist pa bo nastopila japons*■ . $ linistka Masuko Ushioda. obsegal: Brahms — Tragii"3 “j|)||l>, ra; Čajkovski — Koncert in orkester: Schubert - E®1 št. 7 (posmrtno delo). Teatro Slabile .||||l Igralska skupina Tina BaiMo bo gostovala v Trstu v A*“ _ ir od srede. 14. do nedelje, !*• 0f ven abonmaja z .gro ^ono,T,L. ’ Balzaca ..Mercadet, raffarjs ^ |< glavni vlogi nastopa Buazzell.’nj sr obenem tudi režiser. Abonenti zono Teatro Stabile majo pji* popust Rezervacita vstopnic ži Protti (tel 36-372 in 38.547'- Tržaški sedež RAI - I*a 1 ske radiotelevizije sporoči*’ ^ bo z 19. majem njegova na telefonska številka " f zamenjana s številko jO ' ' "stično povezavo •** linij. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 dramatični film: LA CINA E’ VICINA Igrajo: G. Mauri, E. Tattoli, P. Graziosi — Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Včeraj-danes > pOH( ROJSTVA, SMRTI IN V dneh 11. in 12. maja 1*®?. v Trstu rodilo 14 otrok, u" je 17 oseb. UMRLI SO: 69-letna Man’ ni Parovel, 76-letna Anton*1^ sco por. Bertocchi, 79-letn’ . nlch por. Gorgetti, 75-l«fn mu. . c* urgecu, (J-1-; Buchmann, 39-letni Anton1® 63-letna Vittoria Qualint *t5 nier, 84_letna Antonia De*r Lorenzuttl, 65-letna Arnel'3 lomei, 91-letna Maria Iellcrt ,, car, 66-letni Bruno CrKT**1 j letn/ Antonio Cornachin. ^ Fausto Ravalico, 79-letni ^ Maizen, 73-letni GiusepP* r 1 mesec stara Amessia Sen letni Ezio Galante, 69-letn* Rosai. DNEVNA SLUŽBA LEKa (Od 13 do 16. ur«' Godina, Čampo S. Giacom ^ golon. Trg Virgillo Giotti L Mori, Trg Unlta dTtalia 4’ Ul. d: Servola 80 (Skedenj- p NOČNA SLU7.BA LEK* (od 19 3« do 8.30’ pv Croce Azzurra, Ul. ccr: t 26. Dr. Hossettl, Ul. Comu' Signori, Trg Ospedale 8. 1 Nerl, Ul. Dante 7. Darovi in prispevki N, N. daruje 5000 lir za uir*, pevskemu zboru Vasilij *tsKdfy bližnjem gostovanju na S« Namesto cvetja na Srob,,j»n» ' ge Bukavec, mame g. 8,iV kavča, daruje tvrdka * Trst 5000 lir za i pome m* partizanom na Proseku. Prispevajte *a DIJAŠKI) MAlll«! KULTURNI PRAZNIK ZA BENEŠKE SLOVENCE Slovensko gledališče s pasijonom in zbor «Jacobus Gallus» v Čedadu ^ gledališču Ristori se je zbralo okrog 400 beneških ljudi, katerim sta v začetku spregovorila župnik Emil Cencič in predsednik p. d. «Ivan Trinko* Izidor Predan, vsebino «Vinske žalostne» pa je obrazložil župnik Marij Lavrenčič lJL?edel,i° popoldan se je kljub pemu vremenu in kljub temu, da hpnlsit€m letnem času velik del ^slovenskih iiudi po svetu, tiabralo v gledališču «Ristori» v okrog 400 ljudi. Prišli so uriou— -^eoeške Slovenije, da se ‘^.10 prireditve, ki sta jo or-S“}arala Slovensko gledališče iz krinko«11 ‘ ku'turno društvo «Ivan naihnri-iZ Cetiada, ter S tem dali uacu zajujuuu: «uiagi ru.iaiu. luui Ijiide51 odKovor tistim krogom in za nas so nastopili boljši časi. Z - ■ m’ ki sn k, tov, rin»h nri. dobro voljo postanemo lahko tudi vaseh našo pesem, našo govorico, ki smo jo podedovali za našimi očeti, katero ljubimo in jo želimo izročiti našim sinovom.)) Nato je v kratkih obrisih podal razlike v zgodovinski poti beneških Slovencev in ostalih Slovencev, ki danes živijo v Italiji, izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z goriškimi in tržaškimi brati ter nato zaključil: «Dragi rojaki, tudi 2aj~;“>. ki so si v teh dneh pri-odvrl?,' da bi beneške Slovence Pbred-f °d te slovenske kulturne te ,v!prei Je stopil na oder župnik ._reniega Tarbl.ja, g. Emil Cen-v ,w. spregovoril ljudem najprej V f,,1JUUULI iia.iMic.i je nato Pa povzel svo- sr{Z?“ « v itahjanščini. V pri-nfm€In' nekoliko narečju približajo Pegovoru je dejal med dru- malo kristjanskega čuta "fvpnih oseh dn naših naravnih Dra,r'~-‘ oseb do naših naravnih v)p m do kulturnih dogodkov sami ustvarjalci svoje kulture, da lahko nastopimo sami tu, v Trstu DritiJe, ,zdelo, da ne bo mogočno oa iiftos do današnjega kultume- Egv^P^nja. Pa dobra volja, ponj. B bubezen in bratovsko zanima-nrij„?a, .n^šo Benečijo naših dragih i2 Tr ,]ev Slovenskega gledališča in,n.rsta in neutrudljiva pogumnost kuiturnega društva «ivan Trinko« in ^f,fada so premagali vse težave da uane.s smo tukaj veselo zbrani h.,. Preživrmo dve uri posebnega jlM„PPeRa srečanja s Slovenskim S84«™ in pevskim zborom ^°bu-s Gallus» iz Trsta. ierao.no se zahvaljujemo dragim že -S?. Slovenskega teatra, ki je lunatli™5 med nami, vedno z isto vko občutljivostjo. Hvala, žaf "vala- dragi prijatelji oal nam ia _________ „ n«raS .naše revščine in zato, da ja “Zzalimo vašo blagosrčnost, ki narn je, da vam ne moremo tio ^Precenljiva, dokazati material- hvaležnost. Letos imamo pev-L, rmeti prvič med nami tudi Trstj~ zbor «Jacobus Gallus« iz - ■ Ni potrebno, da ga pred- na^T' _Njegova veljava je pozna- Po !! .samo pri nas temveč tudi cen, Italiji. Tudi dragim pev- ' sr6na zahvala. tanf®81. Slovenci iz Nadiže, iz Reso L™ rz vse Furlanije. Vsem di. aaaa Potrpežljivost naših lju-nost o, , dljiva delavnost in ver-ko ,„^krbimo, da bomo imeli ta-vsakot ,anie tudl do kulture in najae fdmurno sreJ,.-Scneški Sloveniji. «Ako bi Pom-irj1 v pretekli zgodovini tako ko*T*"h ostali slovenski bratje, je tudi čeljustno fanta n roko- Dežurni zdravnik je prog ’ Za katerega si je pridržal sti ,Ln„°zo' nemudoma dal prene-ga Nevrokirurški oddelek, kjer sSKhsa.io rešiti. taeserr°^nozo ozdravitve v enem skj a je bil sprejet na ortoped-'ek drugi ponesrečenec, lil p1 barist Dario Zancoli iz Stegi atnPanelle 74, ki si je pri netil v Ver-ietno prelomil nogo, ra- da se je bil nekje preveč napil, ko pa še je sprehajal po Ul. Oria-ni, je srečal nekoga za katerega je mislil, da ga hoče napasti; zato se je zagnal vanj ter ga pretepel. Nedolžna žrtev Spasojeviča je bil Saverio Castellani, katerega so a-genti odpeljali v bolnišnico zaradi udarcev v glavo. Pijanega napadalca so prijavili sodnim oblastem. Bogat plen tatov v trafiki Na Komisariatu lavne varnosti pri Sv. Soboti se je predvčerajšnjim zglasila 29-letna Rosatea O-cvirk por. Visintin, ki je lastnica na Trgu Cagni, ter izjavila, da so ponoči neznanci vdrli v njeno trafiko m jo okradli. Tatovi so namreč za kioskom odprli veliko luknjo ter skoznjo prišli v notranjost, t.l #411 nAlrnl člrofol C*\oCk. Moškega so seveda takoj priprli ter ga zaslišali. Ker pa je bil prekršek na dlani, so preiskavo hitro zaključili, toda Bisiaechija spričo resnosti obtožne niso izpustili na začasno svobodo (poleg tega je bil moški že večkrat kaznovan). Bisiacchi je bil včeraj na obravnavi, kjer je javni tožilec zahteval zelo strogo kazen; 3 leta in pol zapora ter 360.000 lir globe. V četrtek v Gorici dan avtomobilista Avtomobilski klub iz Gorice sporoča, da bo v četrtek 15. maja ob 11. uri v Gorici na Trgu Battasti uradna svečanost ol? dnevi avtomobilista, na katero so vabljeni vsi avtomobilisti in motociklisti. Ob tej priliki bodo blagoslovili prisot. na vozila ter razdelili tudi običajna odlikovanja šoferskim veteranom. Menični protesti V prvi polovici meseca aprila je bilo na Goriškem 349 meničnih pro- Tržiču, in sicer 144. Sledijo: Ron-ke 41, Gradiška 36, Gradež 36, Šta-rancan 18, Krmin 17, Romans 13, Doberdob 8, Zagraj 7, Kopriva 5, Škocjan 5, Fojan 4. Marian 9, Fara 2. Moša 2. Škocjan 2, Turjak 2, Dolenja 1, San Pier ob Soči 1, Vilesse 1. Preosnova akordnega dela v Tržiču Danes dopoldne ob 10. uri bodo imeli na Intersindu v Trstu razgovore s predstavniki sindikatov in vodstvom ITC iz Tržiča glede pre-osnove akordnega dela za nekatere delovne skupine, ki jo namerava izvesti vodstvo ladjedelnic tudi v Tržiču. Zborovanje lovcev v Turjaku V četrtek 15. maja ob 10. uri bo v dvorani krožka EN AL v Turjaku zborovanje lovcev z Goriškega, na katerem bodo obravnavali deželni zakonski predlog št. 47 o »Ustanovitvi in upravi lovskih rezervatov na področju dežele«. Pobudo za to zborovanje so dali deželni svetovalci KPI in PSIUP ob sodelovanju skupine lovcev. Zadeva Je aktualna, ker bodo v kratkem razpravljali o tem zakonu tudi v deželnem svetu. Na sestanek so vabljeni vsi lovci z Goriškega, da bi se pogovorili o spre-minjevalnih predlogih v zvezi s tem zakonom. niča ustavila na cesti 16-letnega C. V. iz Stražič, ki je bil ranjen. Izjavil je, da se je poškodoval pri padcu s kolesa. Policiji pa se je zdelo sumljivo, odpeljali so ga na kvesturo in tam zaslišali. Po začetnem oklevanju je mladenič priznal, da je bil on avtor vloma v kabino ter povedal tudi za skrivališče, kamor je skril v grmovje blagajno., ki so jo že vrnili nedotaknjeno njeni lastnici. Njega samega pa so prijavili sodišču za mladoletne v Trstu. V Četrtek dopoldne razdeljevunje nagrad na sovodenjskem županstvu Nočni vlom v Tržiču V noči od sobote na nedeljo so neznanci vlomili v pisarno podjetja Detroit Sem v Ul. Valentinis v Tržiču. Iz nekega predala so odnesli pet plačilnih kuvert delavcev, ki še niso dvignili svoje plače. V njih je bilo nad 300 tisoč lir. Vodstvo je takoj prijavilo vlom po liciji, ki išče vlomilce. ■mm n iniimi umil 111 inmiilimnillllln milim iiltiiiuiiumiiiini umu mn 11 mim 111 base» Otroci pri tekmovanju v skoku v Sovodnjah V Gorici je bil seminar struje cSinistra di Levica KD za aovo politiko ki naj privede do odprave bloko v «AtIantski pakt naj privede do sodelovanja med Vzhodom in Zahodoma je dejal Granelli Zaključek razdeljevanja bencinskih bonov Goriški avtomobilski klub opozarja vse prizadete, da bodo glasom odloka trgovinske zbornice v petek 16. t.m. zaključili z razdeljevanjem bonov za bencin in nafto za trimesečje april . junij. Nekaj ur po kraji so prijeli vlomilca V noči od 8. na 9. maja so neznanci vlomili v kabino pri bencinski črpalki v bližini Ul. Aqui-leia in Bolivia, ki jo upravlja Ana Picdulin vd. Qualli in ki stanuje v Gorici, Ul. Faiti 54. Lastnica je obvestila kvesturo, ki je ugotovila, da je vlomilec razbil steklo pri kabini ter odnesel registrirno blagajno z vsem drobižem, ki je bil v njej, kakih 1250 lir. Blagajna sama je bila vredna okrog 150 tisoč lir. Isto noč pa je policijska obhod- Krščanski demokrati vključeni v struji »Sinistra di base» hočejo modernizacijo atlantskega pakta, ki ne sme biti orožje hladne vojne, marveč sredstvo za zbližanje med Vzhodom in Zahodom, ki naj privede do odprave tako atlantskega kot varšavskega pakta. To je teza o zunanji politiki, ki jo bo ta stru- pravtako za 8 dni. Bolj srečen je bil Gombacci, ki je dobil le nekaj manjših poškodb ter so mu dali samo prvo pomoč. Za olajšanje razdeljevanja rSkrSi-kf za: i pošte n0 vaseh v Brdih govarjala na bližnjem kongresu IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Sodniki so bili bolj prizanesljivi. Obsodili so ga namreč samo zaradi tatvine in posesti eksploziva, oprostili pa ga druge obtožbe, ker je bilo dejanje po njihovem nepomembne. Glede prve obtožbe pa so upoštevali splošne 0-lajševalne okoliščine. Bisiaechija so obsodili na 1 leto zapora ter na 150.000 lir globe. V Novi Gorici zaključek mednarodne didaktične razstave tein n°.s 'n po obrazu, po kate-^an ie opraskal, ko ga je mo- Ng Sanfk vrgel v vetrobran. tiorat °ti°pedskem oddelku se bo Frani zdraviti tudi 19-letni Bruno katei®0 iz Ul. San Patrizio 21, za je ,1 ga menijo zdravniki, da si PotMie ram°. kar pa bo moral tijeBau rentgenski pregled. Kot Co , .v sovrstnik se bo moral Fran- Ma raviti mescc dni- sprei “evrokirurški oddelek so iz tačaivnega oddelka, kjer so bol- w * I! _ • 1 • __111.» rini O .1* očitno imeli veliko dela, ga j prenesli še zadnje- lettien d ponesrečenih fantov, 19-ij delavca Claudia Zecchina tac'- Campanelle 120, ki se ho ti)gp zaradi udarcev v glavo in zdraviti dva tedna. an napadalec J- jjJ^eljo ponoči, približno ob w so agenti letečega oddelka, kjer so ukradli nekaj škatel cigaret ter vrednostne papirje v skupni vrednosti 2.300.000 lir. Neznance je pri nepoštenem poslu varovalo dejstvo, da tik kioska gradijo novo palačo in zato v omenjenem kraju ni prehoda. Policija je uvedla preiskavo. Kratek stik na openskem tramvaju na običajnem nočnem 1. Hi Spedll kbi - >■-* uuimjuuu ^>mtoi„ apazlli da ie na TrKU ti j. nekdo pretepal človeka. t>Hbii>i?Zal na tleh. Ko so se mu ?S*ht aa le moški zbežal, toda neki uiel in privedel k po-‘tičej avtu, kjer se Je moški ,ovito upirati in zmerjati sn nVse mogoč- -imi psovkami, titteto. Radoslava Spasojeviča, 43-> t»v.-toKoslovanskega državljana, titati,. ]e namreč moškemu ime, ukrotili, jim Je ta povedal, V nedeljo popoldne ob 15.50 je prišlo na openskem tramvaju, ki je vozil iz mesta proti Opčinam, do kratkega stika, ki je povzročil požar na zadnji ploščadi vozila. Ko je namreč tramvaj privozil pred prodajalno Delavske zadruge v Kolonji, se je iz njega razvil gost črn dim. Sprevodnik Alberto Cola z Opčin. UL del Terrano 5 je nemudoma odklopil napravo, ki povezuje tramvaj z električno napeljavo ter na ta način odvzel vozilu električni tok. Odprl je tudi vsa vrata, da so prestrašeni ljudje lahko izstopili. Nenavaden prizor je vzbudil pozornost mimodidočega avtomobilista, ki je takoj obvestil redarje na openskem križišču. Ti so poklicali gasilce, a požar se je na srečo medtem že polegel in vsa zadeva se je končala s tem, da so tramvaj zavlekli na mrtev tir, potnike pa odpeljali z drugim vozilom. Včeraj so v Novi Gorici zaključili mednarodno didaktično razstavo treh sosednih dežel Slovenije, Furlanije - Julijske krajine :n Koroške. Zaključne slovesnosti, ki jo je priredil predsednik skupščine občine Nova Gorica Rudi Si-mac, se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Marjan Tepina. Predstavniki številnih delegacij so v nagovoru poudarili, naj bi duh resničnega prijateljskega sožitja, ki se ob teh razstavah tako močno izraža na šolskem področju, zajel tudi obče družbeno ■ politične odhošaje na pomembnem stičišču treh sosednih evropskih narodov. Razstavo v Novi Gorici sl je c-gledalo nad osem tisoč obiskoval cev iz treh sosednih dežel. Prihodnjo pomlad bo podobna razstava v Celovcu, kar je včeraj uradno potrdil tudi vodja avstrijske dele gadje v pripravljalnem odboru na sedežu mednarodne razstave. C. N. Avto je povozil deklico pred gostilno v Gabrjah Med kolesarsko dirko sta se ponesrečila dva kolesarja Blizu gostilne Pavletič v Gabrjah ob državni cesti, ki pelje iz Gorice skozi Dol proti Trstu, se je pripetila v nedeljo okrog 13. ure prometna nesreča, pri kateri je dobila hude poškodbe komaj 8-letna deklica Germana Marchesi-ni iz Gradeža, Ul. Galvani 4, Deklica je bila na kosilu sku paj s svojimi starši in bratom v Pavletičevi gostilni. Ker je končala prej kot drugi, se je dolgočasila pri mizi in je hotela čez cesto na bližnji travnik po cvetje za mamo, ker je bil ta dan praznik mater. Zaman jo je mati svarila naj ne hodi čez cesto, ker vozijo avtomobili. Deklica je skušala teči čez cesto prav v trenutku, ko je privozil po njej od Gorice z avtom fiat 1100 28-letni Marcello Muhli iz Ločnika, Ul. Persoglia 4. šofer je sicer q-pazil deklico na cesti, zatrobil in tudi pritisnil na zavore. Vendar je bilo že prepozno in deklica je prišla pod kolesa avtomobila, ki so jo odbila kakih 10 m daleč. Nemudoma so jo odpeljali v splošno bolnišnico v Gorici. Zdravni- ki, najprej v bolnišnici S. Giusto in potem v splošni bolnišnici, so ji ugotovili udarec v lobanjo, v trebuh, zlom desne noge na več mestih in druge poškodbe. Obdržali so jo v bolnišnici z rezervirano prognozo in ji skušajo rešiti življenje. Čez nekaj ur je deklica prišla k zavesti ter je spregovorila nekaj besed z materjo it> očetom, ki sta trepetala ob njeni bolniški postelji, vendar včeraj še ni bila povsem iz nevarnosti. Pri nedeljski krožni kolesarski dirki sta se dopoldne okrog 10.45 ponesrečila dva kolesarja. Pri vožnji navzdol z Debele griže sta na nekem ovinku izgubila ravnotežje ter zavozila eden v grmovje, drugi pa v neko skalo ob cesti Od peljali so ju v goriško splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili 18-letnemu Angelu Ripa iz Sco-dovacche pri Červinjanu udarec v lobanjo ter so ga pridržali za 6 dni na zdravljenju; 17-letni Carlo Silani iz Variana pri Vidmu pa je dobil samo nekaj prask. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 3 dneh. Krščanske demokracije. To tezo je razvil poročevalec poslanec Granelli, eden izmed voditeljev te struje, na sobotnem seminarju o »italijanski demokratični vesti v mednarodnih odnosih«, ki je bilo v Gorici. O tej tezi so se izrazili tudi številni drugi voditelji struje, ki so govorili tako v soboto kot v nedeljo. Pri tebi pa ne moremo razumeti zakaj je s strani poročevalca prišlo -do kritike sedanjega zunanjega ministra Nen-nija, ki je s politiko pričel izvajati v raznih mednarodnih forumih. Saj tako eni kot drugi vendarle zagovarjajo novo politično linijo italijanske republike v mednarodnih odnošajih, zlasti v tistih med atlantskim in varšavskim paktom. Graneili je še omenil, da bo nujno prišlo do sodelovanja med Moskvo in Washingtonom in to zaradi močnega kitajskega pritiska na Sovjetsko zvezo na eni strani, na afriško-azijske na drugi. Evropa pa ne sme mirno stati ob strani, ampak se mora aktivno udeležiti nove politike, ki mora privesti do odprave sedanjih vojaških blokov. Na zborovanju so bili prisotni številni poslanci in senatorji. Predsedoval mu je posoški poslanec Marocco. V nedeljo je zborovalce na gradu sprejel goriški župan Martina. Pred nekaj dnevi pa je goriška KD imela v Gradiški zborovanje krajevnih upraviteljev, na katerem so deželnemu odborniku za javna dela Masuttu prikazali razne potrebe goriške pokrajine. Govorili so v glavnem o problemih o katerih se v goriškem časopisju bere zelo pogosto in ki so predmet razpravljanja v raznih političnih, upravnih in gospodarskih forumih. ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI » SESALCI RIBAMI IN PTICI Ob koprski obali kot sredi poletja zdaj še Dori s M. Cochran Izredno lepa nedelja je privabila na koprsko obalo rekordno število izletnikov iz raznih krajev Slovenije, iz zamejstva in iz raznih evropskih držav. Sprehajališča v Portorožu so bila polna kot že dolgo ne, pa tudi parkirni prostori niso zadoščali. Več sto kopalcev je bilo tudi na portoroški plaži in splošna podoba je bila taka, kot da smo v juliju ali v avgustu in ne v začetku maja. Dobro zasedeni so tudi vsi hoteli na koprski obali. Največ gostov je prišlo te dni lz Zahodne Nemčije. DVOŽIVKE (222 fotografij, 77 barvnih) Uiaika TRST . Ul. SV. Frančiška 20, tel. 61-792 Po trčenju se je avto prevrnil in zopet postavil na kolesa Na tovorni cesti pod S ti vanom 1 je pripetila včeraj zjutraj ob 8.30 prometna nesreča s trčenjem dveh avtomobilov, pri katerem so bili štirje ranjeni. Avto fiat 1100 Je vozila po cest: iz Tržiča 31-letna Marija Prašelj iz Milj, Pri orehu 9. V vozilu ota bila z njo še svakinja 33-letna Marija Ivančič, poročena Gombacci, z možem 39-letnim Danijelom Go m bacdjem oba lz Milj 99. Njihov avto je močno trčila od zadaj alfa romeo 1750; ki jo je vozil 46-letni Claudlo Torrenti iz Trsta, Ul Fil-zi 21. Trčenje Je bilo tako silovito, da se je fiat 1100 prekotalila in se malo dalje zopet postavila na kolesa na cesti. Ranjeni so bili vsi štirje potniki. Claudi j a Torrenti Ja so pridržali v bolnišnici v Tržiču za 10 dni na zdravljenju, Marijo Prašelj za 8 dni in Marijo Ivančič Delo pismonoše, ki raznaša pošto po hišah, je lahko zelo zamudno zlasti po vaseh in razkropljenih zaselkih, kjer često ne najde nikogar doma in tudi ni v bližini soseda, kjer bi lahko pustil pošto. To velja zlasti za Brda, kjer je mnogo domačij raztrsenih po pobojih oddaljenih druga od druge. Da bi se izognili takim nevšečnostim ter olajšali in pospešili razdeljevanje pošte, se priporoča domačim, naj si nabavijo domač poštni nabiralnik, ki ga za majhen znesek lahko dobijo v vsaki trgovini z železnino ter naj ga pritrdijo na vidnem mestu pred svojim domom. Tako bo pismonoša, ko ni nikogar doma, lahko dal pošto vanj in ne bo nevarnosti, da bi se pošta izgubila. Predavanje v Gorici o razpadu Avstrije Jutri, v sredo 14. t.m. ob 18.1b bo na pobudo krožka za svobodo kulture v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, na Korzu Italija 55 predaval prof. in poslanec Leo banani o temi «RAZPAD AVSTRO-OGRSKE DRŽAVE». Predavanje na to temo utegne zanimati zlasti starejše Goričane, ki so bili sami očividci in protagonisti tega razpada. V nedeljo dopoldne so bile na športnem igrišču v Sovodnjah že napovedane lahkoatletske tekme o-trok iz osnovnih šol sovodenjske občine, ki jih je organizirala občinska uprava ob sodelovanju CO ! NI. Tekmam, pri katerih je sčde-! lovalo 36 tekmovalcev od teh 16 v redni konkurenci ter 20 izven nje, ker so bili mlajši kot pa je bilo za redno tekmovanje predpisano. Tekmam so prisostvovali poleg župana češčuta tudi podžupan Janko Cotič, odbornik Petejan in drugi občani ter učitelj Devetak z Vrha, ki je bil edini prisoten od 10 šolnikov, ki poučujejo na šolah sovodenjske občine. Prisoten je bil tudi predsednik SPD iz Gorice Slavko Rebec, ki je pomagal pri tekmah kot kronometrist. Kot rečeno je pri tekmah sodelovalo 16 rednih in 20 izrednih tekmovalk in tekmovalcev. V teku na 80 metrov za dečke je bilo 6 tekmovalcev: prvi je bil Fabjan Čev-dek s časom 11”4, ki sta mu sledila Evgen Petejan in Ladi Uršič. Tek na 60 metrov dekleta: prv* Marisa Marušič s 9"9, druga Ro-zana Petejan in tretja Andreina Tomšič. Skok v višino dečki: 15 telovadcev od tega 6 izrednih. Prvi Marjan Cijan 127,5 cm, drugi Ladi Uršič in tretji Egon Petejan. Z enakim rezultatom je bil tudi Marij Marušič. Skok v višino dekleta: 4 tekmovalke; prva Marisa Marušič 106 cm; druga Lavra Gruden in tretia Antonija Petejan. Skok v daljino dečki: 9 tekmovalcev; prvi Ivan Batistič 460 cm; drugi Fabijan Čevdek in tretji Darij Binik. V metu krogle (4 kg) so tekmovali dečki. Prvi je bil Ivan Batistič, ki je vrgel kroglo 11.26 metrov. drugi Roman Devetak in tretji Marko Cotič. Izven konkurence so tekmovali dečki in deklice izpod 10 let v teku na 50 metrov. Med dečki je bilo 9 tekmovalcev; prvi je bil Rado Lavrenčič v 8”; drugi Adri-jan Malič in tretji Valter Devetak. Deklic je tekmovalo 7; prva je bila Tončka Petejan s 9"1, druga Adriiana Petejan in tretja Lucijana Tomšič. Balzacov «Mercadet» danes v Verdiju Goriška ustanova za kulturne manifestacije (EMAC) je pripravila za danes zvečer ob 21. uri gostovanje gledališke skupine, ki jo vodi Tino Buazzelli, ki je dobro poznan široki televizijski publiki. Na sporedu imajo znano Balzacovo komedijo «Afarist Mercadet», ki je nekakšna avtobiogragija tega velikega francoskega realističnega pisca in sestavni del njegove eCloveške komedije», v kateri je nanizal toliko zanimivih človeških tipov. V glavni vlogi Mercadeta bo nastopil sam Buazzelli, poleg in o-krog njega pa so nanizani še drugi znani umetniki. Kulise je pripravil Mischa Scandella, kostime Feli-cita Gabetti in glasbo pa Romolo Grano. Komedijo je predstavilo že leta 1958 z velikim uspehom Malo gledališče in Milana in tudi zadnje dni je Buazzellijeva skupina uspešno predvajala to delo po raznih italijanskih mestih. Vstopnice so v predprodaji v a-genciji Appiani, na Korzu Italija. Stanejo po 1800 tn 1500 lir; te cene so znišane za abonente gledališke sezone na 1000 lir ter za mladino na 700 lir. Uradno razdeljevanje nagrad in častnih diplom bo na praznik v četrtek 15. t.m. ob 11.30 na županstvu v Sovodnjah; kamor so vabljeni vsi udeleženci nedeljskega tekmovanja. CORSO. 17.00: «Pendulum», G. Pepard in G. Sederg; film Je v barvah. VERDI. 21.00: Gledališka skupina Tino Buazzelli s »Mercandet l’af-farista«. MODERNISSIMO. 17.15: «Che co-sa hal fatto quando slamo rimasti al bulo«, D Day ln T. Thomas. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Sexual action«, V. Reed in M. Eastwood. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 1630, 19„ 21.35; «Un giomo... di prima mattina«, J. Andrews; ameriški kinemaskop-skl film v barvah. Tržič AZZURRO. Danes zaprto. EXCELSIOR. 16.00: «Zum, zum, zum», Litle Toni in Orietta Berti. PRINCIPE. 17.30: «La monaca di Monza«, A. Hejrwood, Carla Gra-vina in A. Sabato. Barvni film. -'Verni Gorico Soča (Nova Gorica): «Dolina lutk«. Ameriški barvni film — ob 18 in 20.15. Svoboda (Šempeter); »Los taran-tos«. španski barvni film — oh 19. in 2015. Deskle: «48 ur do smrti«. Mehi- ško-ameriški barvni film — ob 20. uri. Prvačina: Danes zaprto. Šempas: Danes zaprto. Kanal: »Ujeti v pustinji«. Ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Al Corso, Marzind, Korzo Italija 89, tel. 24-43. TR2IC Danes je dežurna lekarna «S. Ni-colb«, last dr. Giorgia Olivettije, t Ul. 1. maja 94, tel. 73328. 13. maj* H** 4 — NA NEDELJSKEM SREČANJU BIVŠIH TANKISTOV V SEŽANI «Mirno in odprto sožitje je koristno za obe državi» Skrb matične domovine za razmere, v katerih živi naša manjšina K1 (Nadaljevanje s 1. strani) Ko je nato podpredsednik izvršnega sveta SR, Slovenije spregovoril o trenutnih razmerah v svetu, je rekel: »živimo v času, ko mnoga težka protislovja pretresajo svet, ko obstajajo odprta vojna žarišča v Vietnamu, na Bližnjem vzhodu itd, kjer »e vodi umazana krvava vojna Naša družba je predana miru. Nam je mir potreben, tako kot je mir pravzaprav potreben vsem delovnim ljudem na svetu, ki nimajo ne volje ne potrebe, da bi z medsebojnim ubijanjem in uničevanjem reševali kakršnakoli vprašanja. Naša država je vlagala ves čas po osvoboditvi velike napore za ohranitev In utrditev miru na svetu. Bila je med najvidnejšimi pobudniki in organizatorji raznih mednarodnih konferenc, ki so dale pomemben prispevek za ohranitev miru, zlasti v sklopu izvenblokovskih dežel. Velike zasluge ima tudi osebno tov. Tito, ki prav zaradi takšne svoje vloge predstavlja danes v svetu e-nega najbolj vidnih in spoštovanih državnikov, ki si prizadevajo za ohranitev miru, za vzpostavitev demokratičnih odnosov med narodi, za pravice malih narodov, da neodvisno in suvereno urejajo razmere v svojih deželah. Toda mednarodni položaj je takšen, da ne glede na našo predanost in aktivnost za mir, ne moremo zanemariti naše varnosti in moramo storit; vse, da nas v tem pogledu kakršnikoli dogodki ne bi presenetili. Ravnati se moramo po znanih Titovih besedah: Delajmo, kot da bo vedno mir in pripravljajmo se, ko* da bo jutri vojna. Po ugotovitvi, da je v takšnih mednarodnih razmerah težko graditi, da pa so bili doslej doseženi veliki uspehi, je nadaljeval: »Gradimo socialistični družbeni sistem, v katerem dobiva človek osrednjo mesto. To še ni dovršen sistem, ker smo šele v začetku njegovega razvoja, že danes pa daje samoupravljanje delovnemu človeku več možnosti za odločanje in vplivanje na javne zadeve kot katerikoli doslej poznani demokratični družbeni sistem*. V zvezi s programom novega izvršnega sveta, ki je bil izvoljen pred nedavnim, je dr. France Hočevar rekel, da bo odločno in .vztiaj-no nadaljeval z gospodarsko in družbeno reformo, da se bo nada ljevalo z urejanjem materialnega stanja s pospeševanjem znanstvenega in kulturnega razvoja. Nato je poudaril: »še z večjo občutljivostjo kot do sedaj bomo spremljali dogajanja na socialnem področju. Delovanje tržnih zakonitosti v naši družbi ne more in ne sme pomeniti niti možnosti za nekontrolirano bogatenje, niti možnost za kakršnekoli špekulacije*. Ko je podrobneje orisal se vrsto vprašanj, ki čakajo na rešitev, je rekel, da teh ne manjka, da pa ne manjka niti volje za njihovo rešitev. Bivše prekomorce - tankiste in druge bivše borce je Sežana v nedeljo dopoldne dočakala vsa v cvetju in zastavah. Na Kolodvorskem trgu so se ob zvokih godbe na pihala iz Divače srečavali, se pozdravljali in si stiskali roke bivši tankisti in drugi bivši partizani, k; so prišli na slavje ob 25-letnici ustanovitve 1. tankovske brigade in ob podelitvi domicila tej enoti v tem mestecu. Malo pred napovedano uro so se povzpeli na oder predstavniki oblasti, borčevskih organizacij in gostje, malo pred tem pa so zasedli svoj veliki oder tudi pevci zborov iz Trebč, Kopra, Divače in Sežane, Štanjela in Dutovelj, tako da jih je bilo v celoti nad 150. Komaj je združeni pevski zbor ob spremljavi godbe na pihala odpel Internacionalo, je predsednik sveta skupščine Sežana Stane če- | rovodij Evgena Prinčiča in Oskarja hovm pozdravil goste in sicer pred- Kjudra izvedla vrsto partizanskih sedmka republiške skupščine SRS' in borbenih pesmi. Med posamez ofircrfim. Krmffhprio /M uninn CTTsifn. nlml __ Sergeja Kraigherja, članico 5,vet.a federacije Lidijo šentjurc, podpredsednika izvršnega sveta SRS dr. Franceta Hočevarja, zastopnika AN-PI iz Trsta poslanca Albina škerka, predstavnika ANPI iz Gorice Fan-tinija - Sassa, predsednike skupščin občine nekaterih primorskih občin, predstavnika vojske in vseh borčevskih organizacij na Primorskem, ki so prišle na slavje s svojimi prapori, in v svojem pozdravu poudaril, da ima tako majhna občina, kot je Sežana, kar 5000 oivših borcev, kar dokazuje zelo živo narodno zavest našega primorskega človeka. Nato je spregovoril dr. France Hočevar, čigar govor smo v močno skrčenem obsegu že navedli. Sledil je nato še kratek kulturni spored, v katerem sta železničarska godba na pihala iz Divače ter združeni pevski zbor pod vodstvom zbo- mmi izvajanji pa sta člana novogoriškega gledališča Andrej Jelačin in Sergej Ferrari podala tisoč-glavi množici, v kateri so bili tudi mnogi bivši borci iz Trsta in iz vsega zamejstva nekaj poezij, med katerimi tudi čudovito »Varšavljan-ko» v priredbi Uroša Kraigherja ter «Gorečke» Srečka Kosovela. Na koncu so zborovalci poslali predsedniku Titu pozdravno pismo, v katerem ugotavljajo, da naše ljudstvo, ki živi ob meji, ve, kaj pomeni bratstvo jugoslovanskih narodov in mternacionalizma in mu hkrati zagotavljajo, da bodo kot doslej strnjeni okoli Zveze komunistov. Po končanem uradnem delu slavja se je množica razlila po Sežani med znance in prijatelje ali pa v dobro pripravljena gostišča, kjer je do pozno zvečer odmevala partizanska pesem. Nedeljskega srečanja bivših tankistov - nrekomorcev v Sežani so se udeležile tudi delegacije vseh borčevskih organizacij Primorske, ki so prinesle s seboj tudi svoje prapore. Na sliki nekaj praDorov v ospredju. flllllllllllllllll||||||||||||||||||U1|||,|||,|||||||i|||||||||||n||||||||||||||||||||| iuiiuiiuiuu«uiiuiiiiiiiiiiiiil|iiil|l||||l,1,,l|,I,,I,IIIII,llulIllllIIIII|||||||I|||i||||||||I|I|||||II|||||||||||||I||1|II1|Iaj|1|||I|I|1|I|I1||1||i||in(|(|i((|i||ii||(||HHHu|uMMnMiH|iHiH^jM||t(M|Mi|||^^^M^^|rt^^M|^w LETOS JESENI BO VODNA POT SLAVILA SVOJO 100-LETNICO PRI GRADNJI SUEŠKEGA PREKOPA JE BILO ZAPOSLENIH TUDI OKOLI 3.000 HRVATOV Zapiski spominov v nekdanjih jugoslovanskih časopisih - Poleg izročil tudi konkretni dokazi - Slonokoščena palica - Dubrovniški frančiškan blagoslovil prekop 0 VPRAŠANJU OBRAMBE TAL Kakšen je vzrok toliko poplav? Predvidena je vsota 5610 milijard tir, ki naj bi jo uporabili v prihodnjih 10 letih Sueški prekop je stalno na dnevnem redu. Vzdolž 160 km dolge vodne potr, ki povezuje Sredozemsko z Rdečim morjem, se spopada izraelsko topništvo s topništvom Združene arabske republike. Vendar ne bomo tu pisali o teh žalostnih dogajanjih, ki se vlečejo že skoraj dve leti in jih prepuščamo dnevni kroniki, pač pa bomo zbrali nekaj podatkov, ki so povezani s prekopom, ki pa so bolj malo znani. Gre za podatke izpred obilnih 100 let, torej iz dobe, ko so Sueški prekop gradili. Prekop bo letos jeseni slavil svojo 100-let-nico v prisilnem miru. Od »vojne petih dni* v začetku junija 1967 ni pilila skozi prekop niti ena ladja. Vprašanje je, kdaj bo sploh plula. In vendar je bil prekop zgrajen za to, da bi ladjam in mornarjem na njih skrajšal pot za več tisoč kilometrov, oziroma milj, m r , v Zamisel, kako bi hitreje prišli iz Sredozemskega v Rdeče in nato Indijsko morje, je prišla že Napoleonu. (Stari zgodovinski zapiski govore, da je že faraon Ramzes II. v 14. stoletju pred našim štetjem, dal izkopati prekop, ki je povezoval Nil preko njega Sredozemlje z Rdečim morjem nreko jezera Timsah. Pesek je nato prekop zasul in Sredozemsko morje je bilo ponovno ločeno od Rdečega). Toda Napoleonu, ki mu je prišla ideja o povezavi dveh morij, so geodeti zaigrali neverjetno zgodbo, ko so mu rekli, da je Sredozemsko morje 10 metrov višje od Rdečega in da bi zato ne bilo možno ti dve morji povezati. Poznejši računi so dali točno višino enega in drugega morja in Ferdinandu de Lessepsu, ki je bil po poklicu diplomat hkrati pa tudi graditelj, je 1854 uspelo od egiptovskega podkralja Said - paše dobiti dovoljenje za 'gradnjo prekopa. Pet let pozneje so se velike gradnje začele in v novembru 1869 je bila svečana otvoritev prekopa, ki je stal 427 milijonov zlatih frankov, kar je v današnjih valutah zelo težko izraziti. Če upoštevamo, da so bila tedaj tehnična sredstva zelo slaba, da —1 je hkrati vendarle šlo za kopanje 160 km dolgega in 100 metrov širokega prekopa, je samo ob sebi razumljivo, da so potrebovali izredno veliko delovnih moči. Neki zapiski govore, da je bilo tu zaposlenih okoli 20.000 e-giptovskih felahov, torej kmečkih delavcev’, Evropa pa je dala veliko delovne moči in predvsem tehničnega osebja. Med Evropejci, ki so se zaposlili pri gradnji tega prekopa, je bilo tudi veliko Hrvatov. Točnih podatkov od tedaj ni. Verjetno bodo kje tudi konkretni in natančnejši dokumeti, toda kdo ve kje so ip zato so se ljudje, ki so se ukvarjali z zbiranjem podatkov, zadovoljili v glavnem s pričanji, kar samo ob sebi pomeni, da so ti podatki nepopolni. Ko so ob 70-letnici Sueškega prekopa beležili spomine na to veliko gradnjo, je list »Hrvatski radiša» med drugim zabeležil: «V začetku avgusta 1859, ko so bila dela že v teku, so poklicali tudi 24 naših delavcev, prvenstveno korčulanskih kamnosekov in graditeljev šlepov. Kopanje ni bilo lahko. Graditelji so naleteli na velike težave. Potem ko so poklicali na pomoč Italijane, so Slavja v Sežani se je udeležilo veliko bivših borcev - tankistov, na tudi drugih bivših borcev iz vseh bližnjih krajev. V programu je sodeloval tudi združeni pevski zbor pevcev iz Kopra. Trebč, Sežane, Divača, Štanjela in Dutovelj. Združeni zbor vidimo v ozadju. NiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiHiiKiiiioiioiionooiininniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Brez zadržkov povejte svoje mnenje na neki seji, kjer bo govor o važnem vprašanju. Manjše čustveno razočaranje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Natančno preglejte In ugotovite, kakšno je vaše finančno stanje. Ne govorite v ženski družbi vedno o Istih stvareh. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Nekaj ugodno sklenjenih kupčij že v teku jutra. Večno obnavljanje spominov ni nikomur koristno. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Zavrnite neki poslovni predlog, ki je samo navidez ugoden. Prišel vas bo pozdravit stari prijatelj, ki ga boste veseli. LSV (od 23. 7. do 23. 8.) Prene- HOROSKOP hajte že enkrat z nasilnim uveljavljanjem svoje volje za vsako ceno. Okrepite svoje stike z najmlajšimi. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Nastopil je trenutek, ko morate sam vzeti poslovne vajeti v svoje roke. Ganila vas bo Iskrena vdanost drage osebe. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Naj vas ne zadovolji edinole doseganje gmotnih uspehov, zakaj nadvse važno je tudi moralno zadoščenje. Popolno čustveno ravnovesje. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Povežite se z osebo, ki vam zagotavlja izboljšanje vaše poslovne organizacije. Ne dovolite, da bi bila vaša čast ogrožena. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) če se ukvarjate z umetnostjo, bo današnji dan za vas zelo uspešen. Danes za vsako ceno izpolnite neko dano besedo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Veliki obeti, ki ste sl jih bili zamišljali, se danes ne bodo izpolnili. Izreden odjek neke vaše izjave. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Uresničila se bodo neka vaša predvidevanja finančnega značaja. Ne zmenite se za neke prazne marnje RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Znaten uspeh v reorganizaciji finančnega poslovanja. Naključno srečanje z osebo, ki vam je zelo pri srcu, poklicali tudi naše ljudi za kopanje prekopa. V desetih letih, kolikor so gradili prekop, je bilo zaposlenih na tem delu okoli 2.700 naših ljudi, predvsem ljudi iz Boke Kotorske, iz Dubrovnika in Korčule. Mnoge izmed teh so pokosile malarija in druge tropske bolezni. Ko je bil prekop zgrajen, se je del naših ljudi vrnil domov, medtem ko jih je na Sueškem prekopu ostalo okoli tisoč. Ostali so na vlačilcih ali pa dobili zaposlitev v novih trgovskih hišah, ki so jih- tam začeli odpirati. Po prekopu se je mogel povsod slišali hrvaški jezik in še danes je v Porto Fico, poleg Sueza naselje, ki nosi ime «Croati». Če je bilo pri gradnji prekopa veliko Dalmatince;, verjetno ni bilo manj niti ljudi iz Hrvaškega primorja, o katerih se je pravzaprav ohranilo še največ podatkov. Gre predvsem za ljudi iz krajev Bribir. Grižan in Vinodol-ski Novi, torej iz krajev, kjer je priroda zelo skopa in so bili ljudje primorani odhajati v svet za kosom kruha. Ko so se ljudje iz teh krajev vrnili s področja Sueškega prekopa, so se iz rodnih krajev preselili v Slavonijo, kjer so ustanovili svoja naselja. Veliko se jih je naselilo tudi v Slavonski Požegi. Med temi ljudmi so se dolgo ohranile zgodbe z gradnje Sueškega prekopa. Od tod naša pripomba v začetku, da je več podatkov iz pričanj kot iz dokumentov. Vnuk nekega Pipini-ča, ki je pomagal in «Koralh zelo svojskega videza. Nov za javnost je tudi Ennio Steidler. Predstavlja se pa nam kar se da z zrelim znanjem jedkanja, ki mu omogoča izstopajoče podajanje skoro arhitektonskih zasnov močnih temno-svetlih nasprotstev, kar utemeljujejo že sami naslovi njegovih akvatint u-jedank, kot npr. «Arheološki mo-tiv», «Najdba», «Pozab'jeno mesto>» itd. Iz mnogih skupnih razstav pa nam je že znan v nenehno novo iskanje usmerjeni Mario Martini, izvežban v delu z vsemi tehničnimi prijemi jedkanja napreden grafik. Verjetno prav la spretnost ga vodi v vedno nove poskuse pred, pod in nadtiskuvanja, s katerimi skuša le z eno barvo doseči čim večjo slikovitost učinkov. Razumljivo, da tako ne more predmetno ustvarjati, temveč se kljub nakazovanja oblikovnosti v naslovih, predstavlja v" odlični abstraktnosti, ki ne stremi ža le-potnostjo vtisov. MILKO BAMBIČ Gotovo smo se vsakič, ko je prišlo do kakih večjih poplav, ki v naši državi zares niso redke, vprašali, zakaj so tako pogoste. Saj zadostuje n. pr. samo nekaj dni deževja in že nas časopisi obveščajo o obsežnih poplavljenih področjih, uničenih pridelkih, poškodovanih stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, da ne govorimo o človeških življenjih, ko te poplave dosegajo večji in zato tudi katastrofalnejši obseg. V novembrski katastrofi leta 1966 je bilo, recimo, uničenih 3 milijone kvin-talov krme, 16 tisoč kmetijskih strojev, 50 tisoč glav živine, 120 trasformatorskih naprav itd. Za poplavljene predele Piemonta in Lombardije, ki jih je nesreča zadela pred dnevi, škoda niti ni bila še ocenjena, toda že Iz prvih podatkov je moč sklepati, da znaša najmanj nekaj milijard. Torej, postavlja se vprašanje, kaj je vzrok, da je Italija tako nemočno izložena posledicam slabega vremena. Eden od temeljnih vzrokov je po mnenju Izvedencev gotovo v tem, da je v Italiji tako malo gozdov, kolikor so bili ti skozi stoletja neusmiljeno uničeni. Italija je namreč, zatrjujejo t; — revna kot je bila na sirovi-nah — bila nekako primorana u-porabljati les najprej za izgradnjo ladij, kasneje, z odkritjem parnega stroja in z izgradnjo železniških prog, za izdelovanje železniških pragov in še za nešteta druga dela ter potrebe. Vrhu tega je uboštvo prebivalstva nasploh, a še posebej onega v goratih oziroma hribovitih predelih, kjer so se gozdovi v pretežni meri nahajali, tudi bil eden od poglavitnih razlogov uničevanja gozdnatih površin, da bi ljudje prišli do zemlje, katere so imeli premalo, a jim je edina zagotavljala zanesljiv vir dohodkov. Razumljivo je, potemtakem, da danes nasploh primanjkuje orjaških drevesnih korenin, ki nekako utrjujejo zemljišče, pa se tako dogaja, da se že pri prvih večjih nalivih zemlja začne premikati in drseti v obliki ogromnih plazov, ki ogrožajo življenja ljudi in živali, uničujejo vse, kar jim je napoti, ustvarjajoč glede na svoj obseg večja ali manjša razdejanja, ki poleg gmotnega uničenja porajajo v ljudeh brezup, nezaupanje in večen strah. Brez drevesnih krošenj, katerih listi in vejevje ublažujejo silo padca deževnih kapelj, pa dež- z vso svojo močjo udarja v gorska pobočja in se razliva po njih, pri čemer vodna stihija odplavlja in nosi s sabo v dolino ogromne količine zemlje, kamenja in drugega materiala, s časom čedalje bolj odkrivajoč njihova gola rebra. Erozijo vode in zatem vetra s časom spremeni pašnike, travnike in polja v domala gole puščave. Strokovnjaki so ugotovili, da italijanske reke vsako leto odplavijo v ravnine milijardo kubičnih metrov raznega materiala. Sklepajoč po vsem tem, moramo brez nadaljnjega ugotoviti, da je — če hočemo preprečiti oziroma v ravninah vsaj omejiti obseg naravnih nesreč, ki iim pravimo poplave — predvsem rešiti določena vprašanja v gorah in hribovju. Pri nas pa se je doslej dogajalo, da so za ta namen edinole dograjevali oziroma dvigali robove zaščitnih _ nasipov, kakor pač so se. kot posledica naplavin, dvigovala korita rek. Prišlo je do tega, da mnoge italijanske reke danes tečejo med dvema zidovoma v koritih, ki so višja od polj. Tako teče n. pr. Pad na nekaterih mestih do dvajset metrov nad ravnino. A če bi samo očistili rečna korita, bi to že pomenilo korak naprej, v pa gozdovi sploh ne obstajajo vay štiri petine naše države so e ratega, hribovitega In gričevn* ga značaja. Od 22 milijonov n taro v neravnega terena so ** trije milijoni prekriti z visp*. debelnim drevjem. Potrebno w lo pogozditi vsaj 50 tisoč hektar letno. V resnici pa je bilo v dv J setih letih pogozdenih le 430 ti hektarov, proti 1.150.000 bekta v Franclji in 1.600.000 v špa™ v istem obdobju. Na Japonska ■ ki ie morfološko podoben Ita J velika deževja ne povzročajo f plav. «Razlog je enostaven«, Pr(4! profesor GiamDiero Cotti-C°®“ univerzitetni docent v Rimu. Japonskem varujejo svoje da s* do ve z železnim zakonom, tako •ti spuščajo oziroma raztezajo samih robov riževih polj. V *ta-pa gozdovi sploh ne obstajajo ve ' Za splošno obrambo tal bo dr® va v tridesetih letih morala P°” biti 5610 milijard. Tako je tovila medministrska komisij3, ^ j; predseduje profesor De Mal* Ta je konec 1. 1968 predložil ® nistru javnih del poročilo, v * terem je vrhu drugega tudi vztr» jal, da se enkrat začeta dela vmesnih zastojev privedel0 konca. Toda s tem bi se moralo za' :četi kmalu, velia pa upoštevati, d* biro- treba delati račune tudi 3 ](j. kracijo. »Dela za gorsko hidro ško sistematizacijo«, piše Edo* Martinengo v svojem delu “M • tagna oggi e domani”, «zaht*v vrsto delovnih posegov, ki so " povezani tudi s kriterijem P* a nosti«. Pa tud; administra®^ pot je v skoraj vseh primerih -dolga: «Načrti ustreznih ih®? ^ toratov morajo biti odobreni generalne direkcije za gorska j. gozdna gospodarstva, nadalje ® rajo imeti odobritev od pokraJ1 skega tehničnega odbora z* boliševalna dela ipd. Potem ie " vrsta ukrepov od strani predsi ^ nikov birokratičnega aparat*, ves postopek zavira, tako da se 2 deva utegne vleči mesece, kar ^ za gorate predele, kjer so “ spričo krajevnih naravnih P0'" jev tudi časovno pogojena, '*n pomeni brez drugega tudi lota®' 'S////A M TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Trombetač James; 12.00 «Pratika»; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.45 D’Anzi-jevi motivi; 19.10 Magajna, Legenda o Marti, kapitanu in bar-banski Mariji; 19.30 Veliki orkester; 19.45 Zbor «F. Prešeren« iz Boljunca; 20.00 šport; 20.35 Koncert. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Radijska priredba; 14.20 Mladi koncertistl; 14.35 Knjižne novosti. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00 in 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Operna glasba; 8.30 Popevke; 10.00 Polke in valčki; 10.15 Godalni orkester; 10.45 Znane popevke; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 13.50 Jugoslavija v svetu; 14.00 Program za mladino 15.30 Popevke; 16.40 I-talijanske narodne; 17.00 Tretja stran; 17.15 Poje Udo Jurgens; 17.30 Poje Ljubica Berce; 18.00 in 19.00 Prenos RL; 19.00 Znane pesmi; 22.10 Orkestri. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi: 9.06 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe; TOREK, 13. MAJA 1969 11.30 Basist Otto Edelmann; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Caterina Caseili; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 17.05 Program za mladino; 19.13 Roman; 20.15 Wa-gnerjeva opera «Somrak bogov«. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Plošča za poletje; 13.35 Brez naslova; 14.00 Juke box; 15.18 Sopranistka A. Manetto; 16.00 Stare pesmi; 17,10 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 18.00 Poljudna enciklopedija 19.00 Ping pong; 20.00 Radijski kvizi; 21.10 Roman; 22.10 Rapsodija. III. PROGRAM 10.00 Scarlattl, Torelli, Vivaldi; 11.45 Bachove skladbe; 12.20 Ma-setti In Pinelli; 13.55 Paislello-Rossini : Šiviljski brivec; 14.30 Griegov kvartet opus 27; 15.30 Simfonični koncert; 17.45 Honeg-gerjeva sonata; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Fizikalne znanosti v Italiji; 19.15 Koncert; 21.00 Glasba izven programa. FILODIFUZIJA 8.00 Začetni koncert; 8.45 Straussov Simf. poem opus 20; 9.15 Polifonija; 9.40 Plošče; 11.45 Violinist Miša Elman; 13.30 Portret avtorja: Bizet. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00 ln 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; .25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Operna matineja; 8.55 O škofjeloškem muzeju; 9.25 «Morda vam bo všeč«; 19.15 Pri vas doma; 12.10 Baritonist L Warren; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. orkester RTV Ljubljana; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek nasvidenje!; 18.45 Dr. L. Ravnik: Izkušnje iz športne medicine; 19.15 Jožica Svete; 20.00 Gery Jones: «Zavetje»; 21.00 Pesem godal; 21,15 Deset melodij; 22.15 Jug. glasba; 23.05 B ščepa-novič: Pesmi; 23.15 Plesni orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 10.30, 11.30, 15.00 šola; 12.30 O Kitajski civilizaciji; 13.00 Slikanice: 13.30 Dnevnik; 17,00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 O Avstraliji: folklorna glasba; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Najdaljša leta: 19.45 šport ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Wesker: Brodo dl pollo con 1’orzo; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 11 Generale della Rovere; 22.05 Poseben program. JUG. TELEVIZIJA 9.35 ln 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15,40 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.45 Risanka; 18.00 Ostržek - film; 18.20 Po sledeh napredka; 18.40 Novosti Iz studia; 19.05 Turistični vodič - tokrat drugače; 19.50 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 Sreča -film; 22.05 The Illinois Jazz band. Od 24. maja do 4. junij* «Praška pomlad* »Praš/ca pomlad» bo letos tri jala od 24. maja do 4. , To bo obenem štiriindvajsetimi ca njenega obstoja. V raznih 9‘ daliških in koncertnih dvorane bodo s 40 koncerti in 9 operet predstavami nastopili najvid"eI domači in tuji umetniki. V splošnem bo prireditev sl nela na štirih največ jih Pr: ■ stavnikih češkoslovaške na Smetani, Dvoraku, JanaCj in Martinu. Vendar bodo PouiCL jene tudi vezi, ki so Mozarta r vezovale s Prago, in sicer bo storjeno s predstavo «Don v Narodnem gledališču in s,ihl ničnim k',s:ertom v vili Bertrv ki. Stoletnico smrti Hectnrja lioza pa bodo proslavili z ivze bo «Fantastične simf onije». ^ Mednarodni značaj «Praške P mladic je ponovno poudarjen ,, di z udeležbo treh izredno nih tujih orkestrov, ki so P, liner Phi.armoniker pod vodstv \ Herberta von Karajana, BOV Philharmonic Orchester iz h,>n. na pod vodstvom Rudolfa ia in Komorni orkester za9re. škili solistov, češka filharriV ja, Orkester FOK iz Frage Slovaška filharmonija bodo j stopili tako pod taktirko tujih dirigentov Johna Batb lija. Roberta Benzija. Anthala % ralija, Alberta Eredeja, Lovra , Malačiča in Guentherja kakor tudi čeških in slovaških . rigentov Karla Anclera, r'.L) Klime, Zdenka Koslerja, Vo® Neumanna, Vaclava Smetačko ' Ladislava Slovaka. Mi Med ostalimi tujimi so nadalje še Ensamble P0!'IPm-nique de Pariš, Madrigal tz. ji< karešte ter Ansambel madP.. vodi vrv ji eksperirif . so v M,n‘M znane samo*s plošč, kar da bo ansambel v Pragi P nastopil v tujini. .ms «Prnške pomladi» se bodo ‘f (li udeležili tudi znani tuji s0 rf-tako npr. pevci Karl Bermam v rard Souzag in Eiisabeth Sclri ^f. Icopf, nadalje pianisti gerich. Paul Badura Škoda. J*1 rizio Pollini in Alexis berg, violinisti Christian P eTJ jjt Sidneg Harth, David Oislrach s Ruggero Ricci, violočelist . Starker ter organista Milan Sl ta in Ivan Sokol. slov iz Moskve, ki ga vodi o ju nist, klavičemba ist in s‘'lapo Volkonski. čigar ekspert?^ talne kompozicije so v tuji’1 7.nanp NnrnnTa nit GENOVA, 12. — Lepa Gin® lobriglda se bo morala zagov*^ -p pred sodiščem? Očitajo )■• rf d* žalila policijo. Menimo, pa. razprave sploh ne bo prišlo, [jd* gre za izraz, ki ga Lollooj vr Izreče v filmu «Dober večen spa Campbell«, in za kaievegn^-licijskl komisar dr Vincenzo J p« tana meni, da je žaljiv. c® vemo, ds sta sl film ogledal* '15?: sodnik ln nekateri karabinJf Jir častnik'., ki so bili mnenja. 5* raz ni žaljiv, moremo reči, °,et Je genovski komisar tokrat P' tfi zaletel in da iz vsega tega 11 j^d1 nič. Sicer pa se postavlja .V,1 vprašanje, ali je za inkriml^Ul. izraz kriva Igralka, ali sceri» torej človek, ki je scenarij *n|cl sal ln ga tako rekoč dal uh10' rii v tekst, v najboljšem Pr ina 'teželna uprava je za svoj Jkern u*radni nastop na ljubljan-Odnrt Sejmu Alpe Adria — ki bo p C- v svoji osmi ponovitvi, do """"Ulili,; l|lllllllll||i||||,||,„||.|,||||||M|||||||||||||, nam CsU]oc se n° zakon o tisku siai ,, '°dv- Bogdan Berdon po- I m,- oblavo sledeči popravek: ki sp „,res’ da »skupina... in ljudje Pomadi rog te skupine zbirajo« m valno« 5 , .''nesebično in požrtvo-ski ... ‘Joknsk-m občanom v sti da razlastitev. »Res pa je, kalno „ “skupina« odnosno sindi-razlo6/.prganizacrja Odbor za pomoč deloMi v66*”1, pri kateri sem s°-nično • Kot adv°kat, pomagala resnem .m požrtvovalno svojim čla ščeacem neposredno vsem razla-samn Kot dokaz naj navedem vice J dejstev: 1. boj za pra- ?°m m em. ne V]Pa J . '•» ~'-'J -j vo V . X. k/Vp da bi te stan?, “koristile... čisto drugačnim ardskim in osebnim intarc- iz Ta„Sap^sn^k°v občnih zborov m ®nožer"Sa poro.ei*a- ki je zdaj raz- vključno prihodnje nedelje — izbrala štiri blagovne zvrsti: tekstilno industrijo, izdelke za opremo in okras stanovanj, kmetijske stroje in sestavl.eno kuhinjsko pohištvo. V okviru prvega prikaza nastopa pet podjetij, in sicer tovarne bom-bažn.h izdelkov iz Trsta, Gorice in Vidma, podjetje Crovatto iz Pordenona in firma Mab iz Vidma. Prisotnost deželnih podjetij v okviru druge razstave je nekoliko bolj številna: razen dveh podjetij z Goriške, to je Maroni iz Gorice in Silme iz Gradiške, so tu razstavnem izde.ki še štirih videmskih rastavljavcev, in sicer Europavi-menti, Franceschinis, Gavagnin in Mirolo. Kmetijski stroji pripadajo trem razstavljavcem, podjetju Vatta iz Trsta. Tonutti iz Vidma in Acma iz Pordenona, v okviru razstavnega pohištva pa nastopata dve naši podjetji, in sicer firma Casagrande iz Sacila ter videmska tovarna Snaidero. Deželna razstava Obsega 210 kv. m. prostora in je za razliko od večine zasebnih razstav na sejmu precej zračna in privlačna. Goriški arhitekt Rijavec, ki jo je pripravil, pa je imel na razpolago razmeroma hvaležen material: tako okrasne keramične ploščice in še zlasti izbrane tkanine in predilne goslovanskim kupcem tudi mnogo okrasnega materiala za kuhinje, kopalnice, dnevne sobe in druge hišne prostore (Brandolin), pletilne stroje, stroje za verižno šivanje, stroje za avtomobilske delavnice (podjetja Tonon, Gregorat, Melingo), nadomestne dele za avtomobile (SAF - Padova), igrače (Kerševani - Gorica), agrume (Pe-trucco - Trst), kemikalije za,pralnice (Sire - Trst), stroje-za lesno industrijo (Bevilacqua - Trst, Ca-selli - Videm), sodobne kuhinje, tkanine, grafično - industrijske storitve (Del Bianco - Videm), oblačila in obutev (zlasti tržaški reprezentant R. Flaminio), pralne stroje, traktorje in priključke (Ter-pin - števerjan, Co . R. IM. PEX -Gorica), strešnike, športne rekvizite in razno drugo blago. Številna podjetja iz Trsta in iz drugih krajev naše dežele so' odprla na sejmu poslovno - informativne pisarne. Sem spada zlasti skupina dvanajst tržaških in goriških podjetij, ki nastopajo kolektivno v standu Slovenskega gospodarskega združenja. Tu srečamo podjetje Adriaimpex, Coloniale, Impex-port, Intermares, Papyros, SACAT, Trad, Typographic. Vi. Vi. Ex in Založništvo tržaškega tiska iz Trsta. D. IValtritsch iz Gorice in M. kokone v raznih barvah. Za stvar- Kont iz Čedada. Nadalje imajo na no ureditev razstave pa je poskr- ™ belo videmsko podjetje Cautero. Izbira blagovnih področij, ki naj jih obsega deželna razstava, je v veliki meri pripomogla, da celoten izbor poudarja predvsem proizvodni potencial in industrijske zmogljivosti videmske pokrajine; ker pa se bo ta izbira za prihodnje ponovitve ljubljanske razstave redno menjala, bo tem avtoma- sejmu pisarne podjetja Ciex, Trans-Trieste in nekatera druga. Med posebnostmi na sejmu naj omenimo še žago za hlode, ki jo razstavlja firma Lindner iz Bel laka, in ker smo že pri Avstrijcih, znamenito pivo Gosser in pa Austria Tabakwerke, ki razkazuje enake cigarete, kakršne prodaja tudi na vsakoletnem tržaškem velesejmu. V tično dana mn/mst’ t-nHi' Paviljonu »Jurček« je nameščena s jo v bodoče do večje veljave. Pri podjetjih na tej strani meje se zanimanje za Aloe Adria po-skrb« “^Ptičnost in opreznost ter novno veča. Italijanska udeležba ismivn-S -° izraža članek, tudi z (je brez dvoma najširša na razsta-Henc^...anlern na mojo osebo so vi, za domačo jugoslovansko industrijo, ki je postavila v ospred- korismVane’ kajti vse te akcije so trči aj’ in ne škodovale — kot laščA^'anek — interesom vseh raz- III ceY- idernoi?? res’ da si hi nihče upa! jo me*tlrati>> ‘ da bi kdorkoli, še kila n ? ^az’ 'čUn Tlek' JO- aprila čeprav je nkm 0 seji precej dolgo, se v sdj>io eJ?enia 'me od v. Berdona 8a je j krat, in sicer v govoru, ki S>P v.”1®' občinski svetovalec Jo-Or.RCWl- načaljp,fr^orl k' lahko v nedogled Oa, ni al s trditvami: »Ni res, m« ■ eJ- da . . občinski sveto-1® re,. r,u(li pa z vprašanji: rAli i N ali ie res, da . . .? 0 Pazin67!! ,en Pa morali ze-lape, sc ne bi kopičile pri- sčih’ zbe in razprave na sodi postno. Naši pradedje bi poročil m plovemo?* lih' (, odbora v 10.000 izv o le1° Pogodbe z dne 6. 12 •! Slnm 3e svoj dogovor z druž *i*hcevl °bjavil Konzorcij razla■ ODBOJKA V FINALU DRŽAVNEGA PRVENSTVA MLADINK V NEAPUU Mlada šesterka športnega združenja Bor tudi letos osvojila naslov podprvakinj Mladinke Bora so v odločilni tekmi klonile (kot lani) ekipi CUS iz Parme V nedeljo je bila Glasbena ma: tiča iz Trsta gost Glasbene šole v Idriji. Ni prvič, da se vršijo taka gostovanja in vsakokrat lahko opazimo kako postajajo, skoraj bi rekli, prijateljske vezi z idrijsko Glasbeno šolo trdnejše. Izredno lepo vreme je spravilo harmonikarje in pevce v dobro voljo, saj je bil za njih to tudi izlet, organizatorje je pa nekoliko skrbelo, ker so ob lepem vremenu vsi silili na zrak, ne pa v zaprto dvorano. Kljub soncu in vedremu nebu se je v Rudniški dvorani zbralo še kar zadovoljivo število gledalcev. Najprej so nastopili harmonikarji, to se prav! mlajši gojenci - solisti. dva dua in pa otroški ansambel. Program je bil približno isti kot na reviji »Harmonike na odru«, ki je bila pred kratkim v Kulturnem domu. Očitno je bilo, da so se otroci že nekoliko privadili publiki. Zaigrali so namreč popolnoma mirno in zelo zadovoljivo. Posebej je omembe vredna točka, ki Jo Je izvajal mladinski ansambel pod vodstvom prof. Zajčeve. Zaigrali so zelo prepričljivo «Jutro» iz Griegove suite «Peer Gynt» v priredbi Zajčeve. Za tem je nastopil mladinski pevski zbor «Kraški slavček«, ki ga je vodil Erminij Ambrozet. Zbor sestavljajo otroci iz Devina in Nabrežine V Devinu vadi Sergij Radovič, v Nabrežini pa Ambrozet sam Zbor Je že večkrat nastopal tako združen, in to v Nabrežini na Slovenskem prazniku in ob srečanju osnovnih šol Vič - Ljubljana in Nabrežina, v Kulturnem domu in radijskem snemanju »Veseli tobogan«. Zbor je zapel Adamičevo «Na ledu«, Mthelčičevo »Polje, kdo bo tebe ljubil«, Hladnikovo »Na zeleni gori«, Grbčevo »Ive bere glive« ln narodni «Po jezeru« ter »V tihem gozdu«. Gledalce Je zbor s svojimi čistimi glasovi in pod odličnim vodstvom Er-mtnija Ambrozeta navdušil. V drugem delu so nastopali solisti ln orkester «Miramar». Dorina Kante je zaigrala rusko narodno »Oči čarnje« v Anzaghljev) priredbi. To Je precej zahtevna skladba, ki jo Je Kantejeva tehnično še kar zadovoljivo podala Mlade odbojkarice Bora so ponovile lanski uspeh z osvojitvijo drugega mesta v Italiji. S tem u-spehom smo lahko popolnoma zadovoljni, čeprav smo potihoma u-pali na kaj več. Na turnirju v Neaplju se je bilo skoraj nemogoče povzpeti - na najvišjo stopnico. Naše napovedi so se uresničile: prvo fnesto je bilo že vnaprej oddano igralkam CUS iz Parme. vOhranitev drugega mesta v Italiji predstavlja še toliko večji uspeh, če pomislimo v kakšnih pogojih se pripravljajo naši športniki v primerjavi v drugimi. Ne moremo tudi mimo dejstva, da odbojka v Italiji močno napreduje po kvantiteti in kvaliteti. Registriranih odbojkarjev in odbojkaric je v Italiji danes nič manj kot 14.167. V zadnjih štirih letih je število članov narastlo za sto odstotkov I-sto velja za število društev, ki smo jih imeli leta 1964 336, sedaj pa je včlanjenih v FIPAV 989. Igralkam iz Parme je popolnoma zasluženo pripadala druga zaporedna lovorika. Prikazale so res vrhunsko odbojko, zlasti če pomislimo, da so te igralke stare komaj 18 let in še manj. Polsg izredne telesne pripravljenosti jim pripadajo še vse druge odlike, ki so potrebne za tako zahtevno in tehnično igro kot je odbojka. To je: izredna dinamika, spretnost, za ženske izreden odriv, blokiranje, kritje v polju, čudovite podaje, u-čmkovito tolčenje, praktično vse. V nedeljo so bile te igralke nepre-magriive. Nobena šesterka ni proti niim vodila niti za točko. Torej lahko mirne duše rečemo, da so bile za razred boliše. Iz te izredno homogene celote pa izstopajo tri igralke: podajačica Gannaz-zoli ter tolkačici Forrestelli in Ber-tozzi. Našim zastopnicam je zasluženo pripadalo drugo mesto. Kaj več v nedeljo ni bilo mogoče doseči. Dolga vožnja, vročina, slabo spanje in še nekatere druge neprilike so našim igralkam onemogočile prikazati igro na njihovi najvišji možni ravni. S prikazano igro niso ne navdušile ne razočarale. Le občasno smo videli učinkovito igro, ki pa na žalost ni trajala niti en celoten niz. Svoj lonček je pristavila še trema (in velika odgovornost), ker so tudi igralke same pričakovale več kot drugo mesto. Poleg tega pa je doletela našo najboljšo tolkačico Sonjo Pernarč’č pred odločilnim srečanjem izredna smola. Pri ogrevanju je močno udarila z obema rokama ob oster »ob in je čutila močne bolečine. Borovke bi lahko segale po naslovu samo z igro najvišje kakovosti. Standardni šesterki (Pernarčič, Rogelja, Bezeljak, Rauber. Ba-rej in Pečar) je treba kljub temu izreči pohvalo za njihovo izredno požrtvovalnost. Kot vsak u-speh prinese tudi ta velike obveznosti. Ohranitev drugega mesta v Italiji bo izredno težka naloga, če pomislimo, da se je letos poslovila polovica ekipe. To breme pa bodo morale prihodnie leto nositi druge mlajše igralke. Poleg prej omenjenih so ierale za Bor še švagelj, Suhadolc, Kalan in Bole. BOR - FIAMMA ROMA 2:1 (8:15, 15:10, 15:10) To je bilo prvo srečanje turnirja. Zgodnja jutranja ura ni najbolje vplivala na igralke obeh šesterk. Sam začetek je bil zelo izenačen. RimFanke so po nekaj menjavah osvojile točko, borovke so nato povedle z 2:1, a tu se je pričelo kmalu zatikati, kar so nasprotnice pridno izkoristile in povedle s 5:2. litiiiiMiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuHiiiiiiiiiiiiiiriiiiimiMiiiHiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiii MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Pomembna zmaga Gaje nad Bregom Breg-Gaja 2:3 (0:3) Sledila ji je Nadja Kriščak z živahnim venčkom obmejnih slovenskih narodnih v svoji priredbi Zaigrala je beneško »Sem vidu Marjanco«, prekmursko »Tkalečko« tržaško «U celem Trste lučke ni« in zaključila z belokranjsko »Hruške, jabolke in slive«. Prijetno je presenetil s svojo Izredno tehniko in muzikalnostjo kitarist Giuseppe Rodolfi. Izvajal je Haywhitovo «Blues Interlude« in pa zelo zahtevno Griegovo «Motiv iz klavirskega koncerta v a-molu» v Volpijevi priredbi. Nato je nastopil trio Elijana Zajec - Fablo Nardin - Nadja Kriščak s Confreyevo «Dizzy fingers«. Ta trio je že v Kulturnem domu pokazal, kaj zna. Dodali bi lahko samo to, da je sedaj dosegel nekoliko večjo ubranost. Orkester «Miramar» je pod vod stvom Elijane Zajec zaigral Amsti-cijevo »Koračnico bratstva« in št-»Kolo« iz Gotovčeve opere «Ero sa onoga svijeta«. Kot zadnjo točko je harmonikarski orkester «Mlramar» izvajal Padillovo skladbo «E1 Re-licario«, kateri Je občinstvo tako dolgo ploskalo, da jo je orkester ponovil. Ob koncu je idrijska Glasbena šola poklonila v znak priznanja rože prof. Zajčevi. Najmlajši so zatem odšli na ogled muzeja. Vsi so se potem zbrali v Hotelu Nanos, kjer se je ob večerji ustvarilo res prijetno vzdušje. Predsednik zveze kulturno prosvetnih organizacij v Idriji, Jurij Bav-duž in ravnatelj Glasbene šole prof Ivan Rjavec sta se toplo zahvalila tržaškim organizatorjem ln nastopajočim za prijetno popoldne in tudi povabila tržaške harmonikarje na revijo, ki bo junija v Idriji. Dr. Demšar se Je zahvalil za izredno gostoljubnost, katere so bili deležni in pa povabil Glasbeno šolo iz Idrije v Nabrežino, Lahko samo upamo, da bodo srečanja z Idrijsko šolo vedno bolj pogosta, ker Je tako sodelovanje res plodno In koristno za gojence in nastopajoče sploh, kot za tiste, ki jih glasba ln petje v vseh oblikah zanimata. — a — k BREG: Žerjal, Slavec, Lovriha, Krmec M., Berdon, Bandi, Zahar, čuk Marij, Krmec Viljem, Čuk Igor. Husu (Kocjan). GAJA: Grgič Sergij (Milkovič), Metlika, Rismondo, Tavčer, Grgič B., Strnsčak, Kralj, Radosič, Grgič D., Kralj M., Gojča (Vrše). Povratni derbi med Gajo in Bregom se je ponovno zaključil v korist prve. Kraševci so premagali Brežane tako že drugič in so dokazali, da so žilava ekipa, ki zna izkoristiti vsako priložnost. Za svojo zmago pa se mora Gaja zahvaliti predvsem sreči, ki je na čudežen način varovala njihova vrata pred številnimi in nevarnimi streli Brežanov. Brežani so v današnji tekmi naleteli na «črn dan». Dobili so 3 skoro neverjetne gole, od katerih je bil eden dosežen iz enajstmetrovke zaradi roke v kazenskem prostoru. Napadalci pa so imeli smolo in so zapravili kar štiri izredne žoge, ko je bil vratar že izločen iz igre. Obramba, ki je danes odlično delovala (v njej se je najbolj izkazal Lovriha) pa je kljub temu prejela tri gole, od katerih enega iz enajstmetrovke. Prvi gol so gajevci dosegli s skoro nemogočim strelom, medtem ko so zadnjega dosegli s hitrim protinapadom in v delno dvomljivem off-sidu. Kot že rečeno so se Brežani najbolje izkazali v obrambi, kl.iub trem prejetim golom. Na sredini igrišča so igrali dokaj zadovoljivo, medtem ko je napad povsem odpovedal, čeprav so ga stalno zalagali s številnimi žogami in se je igra odvijala pretežno na nasprotnikovi polovici. Gajevci so se precej dobro izkazali. Vsekakor niso s prikazano igro zaslužili takega rezultata. Ko so Brežani v prvih minutah d.p. dosegli svoj prvi gol, so se gajevci povsem zmedli ter so se le_ s težavo branili in so komaj rešili rezultat. Kronika. V začetku Brežani preidejo takoj v napad. Gajevci jih zaustavijo in preidejo v hiter protinapad, Krmecu uspe za las prestreči zelo nevaren strel. Nato se igra odvija pretežno na sredini igrišča. V 12’ preide Breg v protinapad, Čuk močno strelja tik čez prečko. V 30’ pridejo gajevci v protinapad. Kralj pride z žogo v kazenski prostor ter 7. leve strani strelja v vra ta, česar Žerjal ne pričakuje ter doseže tako gol. Minuto kasneje so gajevci ponovno v napadu. Zahar se v kazenskem strelu dotakne žoge z roko in sodnik prisodi enajst metrovko, Metlika doseže tako dru gi gol. Dve minuti kasneje, ko je ves Breg v napadu, prestreže gajevska obramba žogo in jo poda Kralju P., Slavec, ki se je pognal za njim ga ni utegnil zaustaviti in Kralju je uspelo tako doseči tretji gol. Že dve minuti kasneje zamudi Zahar krasno priliko, da bi zmanjšal razdaljo v golih. V drugem polčasu preide Breg odločno v napad. Gajevci se na vso moč branijo in zagrešijo napako Sodnik prisodi kazenski strel v prid Brežanom. Strelja Bandi, ki ukane vratarja in doseže tako prvi gol za Brežane. V 9’ ponovno zelo nevarna brežanska akcija. Brežani preidejo v napad, do žoge pride Kocjan, ki preigra branilca in močno strelja, vratar s težavo reši v kot Minuto kasneje Krmec V. zapravi krasno priložnost za gol. V 16’ ponovno Brežani pred vrati, j Kocjan preigra branilca in vratar-' ja ter s skrajne leve strelja v vrata, žoga gre transversalno čez vrata in Krmecu se ponovno izjalovi, da bi dosegel gol, medtem ko se žoga zakotali izven igrišča. Pet minut kasneje doseže Zahar drugi gol z močnim strelom, potem ko ie presenetil branilce. Nekaj minut kasneje kazenski strel za Breg. Strelja Bandi in žoga gre tik droga ven. V 35’ Krmec ponovno zapravi priložnost za izenačenje, ko močno strelja tik čez prečko. K. B. Borovke se v začetnih zavrtljajih niso znašle, slabo so gradile in če-sto se je njihov napad zaustavil ob zanesljivem bloku nasprotnic. Rimljanke so z bolj zanesljivo igro povedle z 8:4. Po prekinitvi igre pa so »plave« zaigrale bolj sproščeno in so stanje izenačile. V nadaljevanju pa so veliko grešile in jim ni uspelo osvojiti niti točke. Ta ne preveč spodbudni začetek je naše zastopnice dobro zdramil in so se pokazale v začetku drugega niza v svoji pravi luči. Nizale so točko za točko in so nasprotnicam vsilile lasten ritem igre, da se niso mogle nik-.ko znajti. Razlika je stalno r».=tla in kmalu je bilo 5:0. potem 7:2 in v enem mahu 12:3. Videti je bilo. da bo set končan v rekordno kratkem času. Trdovratne in žilave Rimljanke pa se s tem niso strinjale in so prevzele igro v svoje roke. Na račun dobrega bloka dveh visokih igralk so rezultat zmžale in se nevarno približale na 12:10. S to ma hno razliko na se Tržačanke niso mogle sprijazniti in so hitro osvojile še preostale tri točke. Tako je bilo stanje v setih izenačeno. Zadnji in odločilni niz je bil dokaj izenačen. Po stanju 2:2 so bolj prisebne nasprotnice izkoristile občasne nesporazume na drugi strani mreže in povedle najprej s 6:3 in nato celo s 7:4 Pri stan‘u 8:7 je Bor po šestih zaooredn'h menjavah servisa izenačil V tem setu je sledilo samo še eno izenačenje v točkah in sicer 9:9. Po nekaj lepih in učikovirih akcijah so Tržačanke osvo'i!e šesto točk. medtem ko so nasprotnice samo eno. Tore.i. to je bila prva dodoI-| noma zaslužena zmaga v Neapliu, ki je Boru omogočila prvi korak od 4. mesta navzgor. CUS PARMA - PALERMO 2:0 (15:1, 15:3) CUS PARMA - BOR 2:0 (15:8, 15:5) Igralke Iz Parme so pričele v silovitem temou tudi to odločilno srečanje. Tržačanke so po začetnih neučinkovitih napadih nasprotnice ujele pri stanju 2:2. V začetku tega spopada smo videli res vrhunsko odbojko. Priča smo bili nekaterim čudovitim kombinacijam lepe odbojke na obeh straneh. Po stanju 6:2 v koristu odličnlte. nasprotnic, je Boru uspelo izenačiti na 7:7, To Je bil edini krat v vseh treh tekmah, da so igralke CUS lz Parme naletele na nasprotnice, ki so jih dohitele v točkah. Lepim uvodnim potezam pa je v naših vrstah ponovno sledila nezaneslji- vost, ki je Cesto spremljala slovenske igralke na tem turnirju. Ta kratkotrajna kriza je bila dovolj, da se je rezultat kmalu spremenil na 14:7. Naša dekleta so osvojila še eno točko, kar pa je bilo tudi vse. V drugem nizu so borovke nudile nekaj odpora le v začetku. Po stanju 3:1 so nasprotnice nizale točko za točko, da je bilo izgubili. Izgubili so jo predvsem zaradi dveh razlogov. Prvič: imeli so smolo, ki se jih je držala skozi vso tekmo. Drugič: zaradi sodnika. Ta ni hotel piskati niti enega prekrška v korist »plavih«. Tega res ne moramo razumeti, kajti ta sodnik je že sodil v višjih ligah, zato ne moremo trditi, da ni dovolj podkovan. V drugem polčasu je piskal le dvakrat v korist «plavih». Vsekakor pa se je Hausbrandt izkazal kot preoej solidna ekipa. V svojih vrstah razpolaga z igralci, kot so Locaselli in Marzin, ki lahko zaključijo v svoj prid vsako tekmo. Isto velja tudi za druge igralce. Med «plavimi» so vsi izkazali. Seveda so se «bali» sodnika, saj jim Je vedno žvižgal. Tako niso sploh poskušali s prodori. Vsekakor pa se Jim pozna, da so še I izven treninga. — Jan — KRAS: Škrk, L. Milič, B. Milič (k), L. Budin, Z. Simoneta, Guštin in Kobal. SODNIKA: Barazutti in Calligaro. Kljub okrnjeni postavi je v nedeljo Kras iz zgoniške občine izvo-jeval v Turjaku pomembno in prestižno zmago, ki bo morda odločilnega pomena za osvojitev tretjega mesta na končni točkovni raz-! vrstitvi. I Tekma sama je bila zelo izena-i Cena in napeta ter zmaga zgoni-! ških predstavnikov predstavlja sko-I raj presenečenje: po porazu s Tor-I riano res nihče ni pričakoval, j da se bo Kras rehabilitiral proti tako močnemu nasprotniku. Tokrat so sestavljali ost krasove šesterke izključno mladi igralci, ki veliko obetajo in vse kaže, da bo bodočnost zgoniške šesterke še bolj rožnata. V otvoritvenem setu so domači igralci iz Turjaka zanesljivo povedli z 9:4, toda Krasu je s požrtvovalno igro uspelo izenačiti in celo povesti z 10:9. Tedaj so domačini zbrali vse svoje sile in s pomočjo moralne podpore zelo nešportnega občinstva si je Turriaco zagotovil niz v svojo korist. Drugi set ie bil za Kras še bolj dramatičen, saj so domačini že vodili z 9:7 in 13:10. Toda z dobro voljo in s tehnično dovršenimi kombinacijami je Zgoničanom uspelo dohiteti nasprotnika in zaključiti set v svojo korist. Tudi v tretjem setu, ki jo bil odločilnega pomena, je Turriaco zanesljivo vodil (10:7), a Kras je znal pokazati zobe ob pravem času in zgoniška šesterka ni našla več zaprek na svoji poti. V četrtem setu sta si šesterki zamenjali vlogi in v začetnih fazah je Kras z zanesljivo igro nanizal občutno prednost (11:2), Tur-jačani so izvedli tedaj poslednji forcing v upanju, da bi preprečili spodrsljaj pred domačimi navijači V teku sedmih menjav servisa jo Turriacu res uspelo izenačiti na 11:11, a Zgoničani so se pravočasno izognili nastavljeni pasti in si v razburljivem finišu zagotovili rahlo prednost, ki je zadostovala za osvojitev seta in zmage. — bs — i li i j j i FI 1. — 1. Baxon 2 2. Ostiolo X 'i. — 1. VVinchester 1 2. Giancarlo 2 3. — 1. Fkiaffo 1 2. Ubimaior X 4. — I. Starlux 1 2. Fromming X S. — 1. Oltneto 1 2. Gea X 6. — 1. Zetel 1 2. Istrina KVOTE 12 — 650.463 Ur 11 — 21.326 lir 10 — 2.823 Ur 2 IZIDI Bologna - Palermo 2:0 Cagliari - Sampdoria 0:0 Fiorentina - ‘Juventus 2:0 Piša - Vicenza 2:2 Roma - Atalanta 4:1 Varese - Torino 1:0 Inter - * Verona 3:2 Milan - Napoli 0:0 LESTVICA Fiorentina 29 15 13 1 35 17 43 Milan 29 14 12 3 31 12 40 Cagliari 29 13 13 3 39 17 39 Inter 29 13 8 8 51 26 34 Juventus 29 12 10 7 30 22 34 Torino 29 10 11 8 31 24 31 Napoli 29 9 12 8 24 24 30 Roma 29 10 10 9 35 33 30 Bologna 29 10 9 10 27 32 29 Verona 29 9 8 12 39 47 26 Palermo 29 7 8 12 21 32 24 Sampdoria 29 5 12 12 20 26 22 Varese 29 5 12 12 19 40 22 L. Vicenza 29 7 7 15 24 38 21 Piša 29 6 8 15 25 42 20 Atalanta 29 4 11 14 24 43 19 PRIHODNJE KOLO Atalanta - Cagliari: F oren-tina - Varese; Inter - Boloena; Vicenza - Verona: Naooli - Piša' Palermo - Milan; Samodoria -Juventus; Torino - Roma B IZIDI Bari - Padova 2:0 Lazio - * Catania 1:0 Cesena - Foggia 1:0 Genoa * Catanzaro 0:0 Lecco - Como 2:0 Modena - ‘Mantova 2:1 Monza - Ternana 1:0 Perugia - Brescia 2:0 Reggiana - Livorno 3:0 Spal - Reggina 0:0 LESTVICA Lazio 31 15 12 4 46 23 42 Brescia 31 14 10 7 36 23 38 Reggiana 31 14 9 9 30 19 37 Bari 31 10 17 4 28 23 37 Reggina 31 9 17 5 29 19 35 Genoa 31 8 18 5 30 25 34 Foggia 31 10 13 8 28 24 33 Ternana 31 10 12 9 30 30 32 Perugia 31 6 19 6 22 17 31 Como 31 9 12 10 25 27 30 Catania 31 8 14 9 16 22 30 Catanzaro 31 8 13 10 20 24 29 Livorno 31 9 11 11 25 29 29 Monza 31 7 18 9 28 33 29 Mantova 31 8 12 11 24 26 28 Cesena 31 9 10 12 24 30 28 Lecco 31 (i 14 11 21 27 26 Spal 31 6 13 12 26 33 25 Modena 31 6 13 12 17 28 25 Padova 31 5 12 14 20 43 22 wmmmm * skupina c lige Nepričakovan uspeh Triestine v Cremoni S to zmago se je Triestina povzpela na drugo mesto lestvice CREMONESE : TRIESTINA 1 : 3 (0:2) CREMONESE: Gatti, Cesini, Manganatti; Maggioni, Vecchi, Su-dati; Cantoni, Tassi, Donadelli, Anceschi, Velmini II. TRIESTINA: Colovatti; Kuk, Martinelli; Del Piccolo, Sadar, Pe-strin; Ridolfi, Varnier, Paina, Scala. Ive. STRELCI: v 17’ Paina, v 28’ Varnier (enajstmetrovka), v 57’ Maggioni (enajstmetrovka) v 90’ Ive. SODNIK: Levrero iz Genove. | PRIHODNJE KOLO Bari - Perugia: Brescia - Mantova; Catanzaro - Catania; Como - Spal; Foggia - Lazio; Genoa - Reggina; Livorno - Monza; Modena - Reggiana: Padova -Lecco; Ternana - Cesena. A SKUPINA C isiCib IZIDI Triestina - * Cremonese 3:1 Monfalcone - Alessandria 0:0 Pro Patria - Piacenza 1:0 Savona - Novara 2:1 Solbiatese - Biellese 0:0 Sottomarina - Marzotto 1:1 Trevigliese - Venezia 0:0 Treviso - Legnano 0:0 Udinese - Asti 0:0 Verbania - Rapallo 0:0 LESTVICA Piacenza Triestina Solbiatese Treviso Udinese Savona 32 18 9 32 14 12 32 16 8 32 12 15 32 13 12 32 12 14 Alessandria 32 12 13 Novara 32 11 15 Monfalcone 32 11 12 Pro Patria 32 11 12 Venezia 32 Trevigliese 32 Legnano 32 Biellese 32 Marzotto 32 Verbania 32 Cremonese 32 Sottomarina 32 Asti 32 7 Rapallo 32 3 12 PRIHODNJE KOLO Alessandria - Solbiatese; Biellese * Udinese; Legnano - Cremonese; Asti - Trevigliese; Marzotto - Savona; Novara - Verbania; Piacenza “ Monfalcone; Rapallo - Treviso: Triestina -Pro Patria; Venezia - Sottomarina. 5 42 16 45 6 37 24 40 8 45 31 40 5 28 17 39 7 39 17 38 6 29 21 38 7 35 23 37 6 38 26 37 9 35 35 34 9 35 31 34 9 13 10 28 29 31 7 17 8 26 25 31 9 13 10 29 32 31 7 13 12 22 30 27 7 12 13 29 43 26 6 13 13 18 32 25 5 14 13 21 35 24 5 14 13 41 24 24 7 18 25 52 21 7 13 39 18 Nepričakovana zmaga Triestine v Cremoni in poraz Piacenze v Busto Arsiziu sta samo še povečala grenkobo nedeljskega neuspeha Tržačanov proti «leaderju». Po zadnjem zavrtljaju se je Triestina znova povzpela na drugo mesto s petimi točkami zaostanka, kar jasno priča, da bi večja uspešnost v prejšnjem kolu lahko nudila Triestini možnost za napredovanje. Tekma v Cremoni je bila zelo dramatična. Domačini, ki so še vedno v nevarnosti, so igrali le na zmago, naleteli pa so na izredno razpoloženo tržaško obrambo in predvsem na odličnega Colovattija, ki je s svojimi posegi navdušil občinstvo, Do poraza domačinov pa je prišlo ne samo zaradi nepredvidene učinkovitosti Tržačanov, ampak tudi zaradi negotovosti prostega branilca Anceschija, ki je zakrivil prva dva zadetka. Rezultat pa na vsak način ne izraža realnega poteka tekme, ki so jo domačini odigrali z izredno požrtvovalno, čeprav z brezglavno taktiko. Rekli smo že, da se je pri Triestini. izkazala predvsem obramba, katero so igralci Cremone spravili na kolena le z enajstmetrovko. Napaka domačinov je bila vsekakor v preveliki zgoščenosti na sredini igrišča, kjer ie Triestina zgradila pravi zid branilcev in je z umirjeno i®ro kakršno ji sedaj dovoli njen položaj na lestvici, prevladala nad napadalci. Na sredini igrišča pa gostje niso navdušili. Odsotnost Giacomi-nija je bila toliko vidnejša zaradi slabe povezave med Varmerjem in ostalimi ter sta Ridolfi in odlični Scala z združenimi močmi z veliko težavo nasprotovala gostom, Paina je bil tokrat naiboUši med napadalci, Ive pa, ki je v zadnjem trenutku nadomestil Sigarinija. je kljub svoji počasnosti pripomogel s svp;o izkušenostjo v hitrih protinapadih. Vsekakor je njegov nastop na levem krilu bolj koristil kot brezciljno tavanje Sigarinija Cremonese je s tem porazom zdrknil v zelo nevarne vode, čeprav so tudi neposredni tekmeci za izpad prišli v glavnem le do točke, če pa je bil to neuspeh za Sotto-marino in predvsem za Verbanio, sta neodločena izida, ki sta jih izsilila. Marzotto in Biellese dovoTla moštvoma, da se vsaj za malo oddaljita od dna. Kronika. Cremonese je začel takoj z napadi. ki pa so pustili obrambo povsem nezavarovano. Hitri Painovi in Ivejev; prodori so takoj spravili v zadrego obrambo, ki je že v 17’ klonila. Ive je hotel preigrati Anceschija, ki pa je podal nazaj vratarju: njegov strel je bil tako šibak, da ga je Paina prestregel, se izognil Gattiju in poslal žogo v nezavarovano mrežo. Domačini niso niti dobro reagirali, ko se je njihov vratar znova vdal. Tokrat je Paina preigral Anceschija, ki ga je nato zaustavil z grobim prekrškom. Sodnik je žvižgal enajstmetrovko in Varnier je z močnim strelom podvojil prednost. Do konca polčasa so igrali le «na ena vrata«: Colo- vatti je moral najprej odbiti v kot Donadellov strel, nato pa še hladnokrvno prehiteti prostega Tassija. V drugem polčasu je v 11’ Paina za las zgrešii tretji zadetek, 1’ kasneje pa se je sodnik revanžiral domačinom z enajstmetrovko, katero je dosodil zaradi Sadarjevega prekrška z roko. Priložnost ie izkoristil Maggioni in Cremonese se je znova vrgel v napad v upanju, da rezultat vsaj izenači. V 32’ je Cantoni z lepega položaja zapravil ugodno priložnost, kmalu nato pa je Colovatti z drznim skokom odbil v kot Tassijev strel. Prav v 90’ pa je padel tretji gol gostov; Paina in Ive sta skupaj izvedla protinapad in srednji napadalec je mimo Anceschija točno podal Iveju, ki je iz kratke razdalje neubranljivo streljal v vrata. u. k. BREG-REPREZENTANCA III. LICE 2:1 (2:0) Obe enajsterici sta pokazali napeto, lepo in zrelo igro Vižintin, Zonta in Truant stelci golov REPREZENTANCA: Pavatič (Babuder). Truant, Milkovič, Komar (Pappatico), Gombač (k), Križmančič V„ čok (Križmančič R.), Poropat, Camassa. žagar, šuber. BREG: Favento, Kozina, Maver, Rodella, Švara, Leban, Zonta (Gerli), Bassanese, Zocchi, Vižintin, Grahonja. SODNIK: Zocchi. STRANSKA SODNIKA: Raimondo in Kramersteter. KOTI: 7:4 (5:0). STRELCI: p. p. v 2’ Vižintin, v 15’ Zonta; d. p. v 27’ Truant iz 11-metrovke. OPOMBE: lepo in sončno vreme, idealno igrišče na Vrdelski cesti, približno 300 gledalcev. Laže poškodovani Truant, Camassa. Gombač. Korektno in nepristransko sojenje sodnika, ki je razume) namen srečanja. Ni toliko važen rezultat tega sre- čanja, pač pa namen srečanja samega, ki je v celoti izpolnilo želje prireditelja. Nobeno izmed moštev ni stopilo na igrišče z idejo, da mora zmagati, pač pa z željo, da bi predvajalo čimboljši nogomet, kar je o-bema stranema popolnoma uspelo. Bili smo priča lepi, borbeni tekmi, ki je vseskozi korektno potekala v popolnem soglasju med obema e-kipama. Ker v tem dvoboju ni šlo UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllilillIlIliillIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilliillIlIllllllllillllllllllllllllIlilIHlJillJIlllllillil TENIS DAVISOV POKAL Jugoslavija-Francija 3:2 Italija-Belgija 4:1 V višjem kolu se bo Jugoslavija srečala s Španijo, Italija pa z Avstrijo Bologna " Palermo Cagliari - Samodoria Juventus - Fiorentina Milan “ Napoli Piša - Vicenza Roma " Atalanta Varese " Torino Verona Inter Catania ' Lazio Genoa " Catanzaro Spal - Reggina Sottomarina - Marzotto Salernitana - Intemapoli KVOTE 12 — 8.345.000 lir 11 — 263.300 lir MARIBOR, 12. — Jugoslaviji je uspel podvig, v katerega mnogi poznavalci trenutne moči jugoslovanskega tenisa niso posebno trdno verjeli: uvrstila se je v višje kolo z zmago nad Francijo, p j čeprav je to dosegla z najtesnejšim izidom 3:2. Točka, ki sicer še ni prinesla napredovanja, je pa bila odločilna, je bila tista, ki sta jo Jugoslovana Franulovič in špear iztrgala Francozoma v nedeljo v srečanju dvojic. Z res odlično igro sta domačina v samih treh setih odpravila svoja nasprotnika, ki sta kot par v mednarodnem tenisu dokaj Upoštevana in oenjena, saj sta dosegla že vrsto zmag. Z zmago v dvojicah so se «delnice» jugoslovanske ekipe seveda temeljito dvignile in izkazalo se je, da ne zaman. V ponedeljek je bil dvoboj med poškodovanim Subotičanom špea-rom in Govenom nezanimiv in slab. Goven se s svojim nasprotnikom ni posebno naprezal. Ta je nizal napake drugo za drugo, pa tudi poškodba ga je ovirala pri igri in Francija je izenačila stanje na 2:2. Odločilen je bil torej poslednji dvoboj, v katerem sta se pomerila Franulovič in Jauffret. Pred 4.000 gledalci, ki so bili priče zelo lepi in napeti igri, je Jugoslovan odpravil Francoza v samih treh setih, toda izid vara: igra je bila namreč izredno izenačena in Franulovič se je pošteno spotil, da je ugnal svojega nasprotnika ter priboril Jugoslaviji pot v višje «o-lo, v katerem se bo pomerila s Španijo (ta je premagala Rodezijo s 5:0). Tehnični izidi poslednjih srečanj: Franulovič-Špear:Beust-Contet 3:0 (6:2, 6:2, 6:4) Goven-Špear 3:0 (6:3, 6:2, 6:1) Franulovič-Jaufrett 3:0 (6:3, 6:3, 6:3) * * * GENOVA, 12. — Italija si je priborila vstop v višje kolo tekmo vanja za Davisov pokal z zmago Pietrangelija nad Belgijcem Dros-sartom. Po drugem dnevu so bili domačini že v vodstvu z 2:1 in ta- ko jim je za napredovanje manjkala le še ena točka. In to je priboril že v tretjem srečanju posameznikov Pietrangeli. Belgijec pa se je v tem srečanju izkazal kot izredno nevaren nas protnik. Zagrizeno se je boril za vsako žogo in je povzročal s svojim odporom Italijanu nemalo pre glavic. Pietrangeli po svoji strani ni igral najbolje. V začetku je bil precej živčen, kasneje se je sicer nekoliko umiril, še vedno pa ni pokazal vsega kar zna. Kljub temu pa je prevladala njegova velika izkušenost in Drossart je končno le moral položiti orožje. V zadnjem nastopu posameznikov je Castigliano z res odlično igro odpravil Hombergena. To srečanje pa ni imelo nobenega vpliva več na končni izid in tako sta oba igralca zaigrala sproščeno. Prikazala sta lep tenis, zlasti Castigliano, ki je v tem nastopu odkril, da se v njem skriva igralec velikih možnosti. Čeprav so Italijani na predvečer dvoboja z Belgijo gledali na to sre Čanje s kančkom zaskrbljenosti se je zdaj izkazalo, da ta tesnobnost ni bila upravičena Kljub temu pa predstavlja zmaga s kar 4:1 nekoliko nepričakovan rezultat. V višjem kolu se bo Italija sre čala z Avstrijo. Tehnična izida zadnjega dne: Pietrangeli - Drossart 3 i (7:5, 6:4, 7:9, 6:4) Castigliano - Hombergen 3 1 (3:6, 6:3, 6:4, 6:4) * * • Še nekaj drugih izidov tega tekmovanja: Anglija - Švica n 5:0 Z. Nemčija - Nova Zelandija 4:1 Češkoslovaška - Danska 3:2 Irska Luksemburg 5:Q Monaco . Bolgarija 3:2 Švedska - Finska 4:1 Kanada - Nizozemska 3:2 Sovjetska zveza - Grčija 4:1 Romunija - ZAR 3:2 Avstrija - Norveška 5:0 moralo služiti v naslednjem spopadu, ko se bodo srečali s prose-škim Primorjem. Pred začetnim žvižgom je predsednik Uniona imel kratek nagovor, v katerem je vsem nastopajočim predočil namen tega srečanja, zaželel moštvu Brega kar največje uspehe v višji ligi, nato pa je sledila izmenjava daril. Predstavniku Brega ,,e bila izročena plaketa kot spomin na to edinstveno srečanje, menda prvo med tržaškimi športnimi klubi. Vajeti tekme so takoj prevzeli v roke Brežani, ki so že v 2’ prešli v vodstvo z Vižintinom. Pravzaprav je najprej streljal Zocchi, Pavatič je odbil, žoga je zadela prečko ter prišla pred noge Vižintinu, ki je močno poslal diagonalen strel v mrežo. Reprezentanti so odgovorili s kombinacijo Milkovič - šuber - Camassa, toda ta je premočno tolkel ven. Nato zopet netočen strel Camasse, tokrat na podajo žagarja, ki je v 12’ sam poskusil srečo ter resno zaposlil Fa-venta. Pred drugim golom Brežanov še akcija Križmančič V. - Camassa, ki strelja v kot vrat, a vratar ujame z rokama. V 15’ podvojitev rezultata z Zonto, ki je prisebno izrabil podajo Vižintina ter streljal, med tem ko je Gombač interveniral za las prepozno. V 24’ prosti strel za reprezentanco z roba kazenskega prostora, Poropat poda Camassi, Favento prestreže žogo. ki mu uide. ter se počasi zakotali mimo droga ven. Le po naključju ni prišlo do gola. Reprezentanca še vedno napada, toda najprej zgreši Camassa na Čokovo podajo iz kota, nato pa žagar za las nad prečko. Pravzaprav sta žagar in Camassa predstavljala pred Faventovimi vrati najnevar-k zasedenemu mestu v skupnem, nejši konici celotnega napada. V plasmaju. Kar najbolj so se po-i35’ Zonta močno strelja od stra-trudili. da bi predvajali dobro igro, j ni, toda Pavatič odlično poseže v kar jim je brez posebnih težav u- j voleju. Koj nato je Vižintin sam za točke, pač pa za prestiž, še bolj pa za predvajanje dobrega nogometa, sta obe strani zaigrali brezskrbno, brez živčnih izpadov, katerim smo bili večkrat priča med komaj končanim prvenstvom. Skratka. naloga, ki si jo je Union kot organizator zadal, je popolnoma u-spela. Ob sodelovanju Primorca in Zarje mu je uspelo poslati na i-grišče ekipo, ki je imela nalogo, skupno z odličnim moštvom Brega, da predstavi kar se da dobro igro. da bi zadovoljili številno občinstvo. Menim, da se je ta namen popolnoma uresničil. Spregovorili bomo najprej o Bregu, ki je rade volje sprejel vabilo na srečanje ter se potrudil, da je poslal na igrišče vse svoje najboljše razpoložljive nogometaše. Nekaterim se je moral odreči, toda tudi tisti, ki so jih nadomestili, so z veliko požrtvovalnostjo opravili svojo nalogo ter branili ugled najboljšega v prvenstvu tretje kategorije. Upam. dr. je Brežane tako slovo od te lige popolnoma zadovoljilo, saj so dokaj jasno pokazali svojo premoč na igrišču. Dokazali pa so tudi, da jim ni kaj očitati Jugoslovanska nogometni prvenstva I. ZVEZNA LIGA Izidi Maribor - Vojvodina željezničar - Rijeka Partizan - Velež Zagreb - Čelik Beograd - Vardar Hajduk - Dinamo Bor - C. zvezda 18. maja PO pohod SPD Trst za pokal «Z. Jelinčiča* Startno mesto PO pohouu bo na zemljišču SPDT v Bazo vici pri nogometnem igrišču Zarje. Zbor tekmovacev bo ob 8. uri, start pa ob 8.30. Tekmovalci bodo razdeljeni .na dve kategoriji: mladinci (rojeni leta 1655 ali pozneje) bodo tekmovali v svoji, člani pa v svoji skupini. Vsako ekipo sestavljajo trije tekmovalci. Vsaka ekipa mora imeti s seboj en nahrbtnik, ki mora za člane tehtati 7 kg, za mladince pa 3 kg. Ekipe morajo imeti tudi specialko S. Dorligo detla Valle F. 53 A IN. E. Tekmovalci naj imajo planinsko opremo, predvsem pa težko obutev. Zmagovito društvo bo prejelo pokal «Z. Jelinčiča», ostala društva pa bodo nagrajena z diplomami. Društvo ne prevzema nobene odgovornosti za poškodbe ali drugo škodo, ki bi jo tekmovalci ali njihova lastnina utrpeli med tekmovanjem ali zaradi njega. Vpisovanje v dneh 13., 14. in 15. t.m. od 10. do 20. ure v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9. Avtobusi v Bazovico vozijo od sedme ure dalje v polurnih presledkih spelo, saj jim za to ne manjka u-streznih elementov. To velja predvsem za Lebana. Bassaneseia in Vižintina, ki so bili popolni gospodarji sredine igrišča bodisi po tehniki kot po požrtvovalnosti. Izredno je bilo predvsem razumevanje med Lebanom in Bassanesejem. ko je eden vedno ostajal zadaj, ko se je drugi podal v napad. Vižintin pa se je večkrat izkazal za prevelikega individualista v iskanju gola, kar pa mu nikakor ne odvzema priznanja, da je odličen i-gralec. Ostali igralci Brega so popolnoma zadoij^LRj. po svoji uigranosti in z navdušenjem, s katerim so se podali na igrišče. Kaj pa reprezentanca? Vsaj do konca prvega polčasa je bila popolna neznanka. Res so jo sestavljali najboljši razpoložljivi nogometaši. Nj pa bilo s tem še rečeno, da bodo najboljši tudi na igrišču. Vsi so se potrudili ter dali vse iz sebe, toda poznaio se je, da prvič nastopajo skupaj ter se ne razumejo popolnoma. Do določenega razumevanja med njimi pa je prišlo v drugem delu igre, ko so se drug na drugega že nekoliko privadili, se organizirali ter stalno ogrožali nasprotnika. Morda je najboljša in najob.:ekt;vnejša sodba o reprezentanci izjava Bregovega polkrila Vižintina: »Kljub temu, da je bil naš nasprotni« sestavljen iz igralcev iz raznih klubov, se je izkazal za zelo nevarnega. Reprezentanca je imela trdno obrambo ter nevaren napad, ki se pa pred našimi vrati ni popolnoma zm.jel ter vse prevečkrat prišel v zagato.« Lahko dodam še to, da so se vsi kar najbolj potrudili ter bi bilo poveličevanje e nega ali drugega igralca omalovaževanje drugih. Igra posameznikov je bila pač odvisna od tega, kako se je kdo od njih znašel v sebi novem okolju. Nekateri so se novemu položaju hitro prilagodili ter so zato bolje delovali, drugi pa so nove sheme ausoroi-rali počasneje. Posebno priznanje gre obema spremljevalcema reprezentance, Kralju in Maverju, ki sta stalno koordinirala vrste svojih varovancev, da bi ti kar najbolje vzdržali silovite protinapade Brežanov. Proti koncu srečanja na Je med reprezfentanti vladalo več kot zadovoljivo razumevanje, ki bi jim pred vrati, toda mu ne uspe tol či idealne žoge. V 37’ si Vojko Križmančič zapravi izredno priložnost zp. gol, ko iz ugodnega položaja poda, namesto da bi takoj streljal. Nekoliko pred koncem šuber poda diagonalno proti vratom, morda nekoliko premočno, tako da ne Camassa ne Cok, ki sta v ugodnem položaju, ne moreta tolči. V drugem polčasu pride v obeh moštvih do zamenjav, ki so bile predvidene že pred začetkom srečanja. Sveži igralci dajo takoj občutiti svojo prisotnost, vsaj v začetku. V 6’ tolče Camassa z giavo previsoko na podajo Truaiita. si se kmalu nato laže ponesreči. Isto se pripeti, v, 15’ ko .sta zopet na vrsti Camassa in Truant, nato1 pa zgreši še šuber na podajo srednjega napadalca. 2’ kasneje lepa kombinacija Bassanese - Grahonja, toda Babuder reši nevaren strel v kot. Vižintin pa takoj zatem zadene s silovitim strelom drog. V 25’ strelja Križmančič R. z glavo, ga poderejo, prosti strel v kazenskem prostoru, zid Brega je prav v vratih, Camassa tolče na podajo V Krizmančiča, toda kompaktna obramba v vratih z lahkoto odbije. V 27’ gol za reprezentante, pa čeprav iz enajstmetrovke. Leban se je žoge dotaknil z roso, Truant pa je najstrožjo kazen hladnokrvno realiziral. V 35’ strelja Križmančič R. močno od strani. Favento se vrže, a zaman, prav na črti pa reši v zadnjem hipu kapetan Brega, Švara. V 40’ prosti strel Vižintina, ki strelja vi-soxo nad zid reprezentance in nad prečko Minuto pred koncem ponoven strel Vižintina, tokrat pa Babuder Ujame v naročje. Tako se je od začetka do konca napeta tekma končala z minimalnim porazom reprezentance slovenskih enajsteric. Toda. kot že omenjeno, ni bil toliko vazen rpzultat. kot pa to, da igralci lahko sproščeno nastopijo ter nudijo občinstvu užitek ob gle-dan.u takega srečanja. Potni, a žareči obrazi igralcev so ob koncu srečanja kazali, da so bili prav vsi z igro zadovoljni Po tekmi je vodstvo Uniona priredilo vsem nastopajočim v Lo-njerju skromno zakusko, ki Je minila v prijateljskem vzdušju Radi Proleter - ■ Sarajevo Olimpija - Radnički Lestvica C. zvezda 27 15 8 4 Dinamo 27 16 4 7 Partizan 27 13 8 6 željezničar Hajduk 27 27 13 5 9 13 9 5 Vojvodina 27 12 7 8 Velež 27 8 12 7 Čelik 27 9 9 9 Radnički 27 9 8 10 Zagreb 27 10 6 11 Sarajevo 27 8 10 9 Olimpija 27 8 9 10 Beograd 27 10 4 13 Vardar 27 8 7 12 Bor 27 6 11 10 Maribor 27 6 9 12 Proleter 27 6 7 14 Rijeka 27 7 3 17 0:0 3:1 2:0 2:2 0:0 2:1 1:0 1:0 3U 61:22» 60:26 » 5°: »S 43:31 3 36:29 32:33 # 32=31 * 32:35 5 26:29 2« »ij» S# 5 34:42 21:30 f 23:36 23 26:48 1 gj! Prihodnje kolo Vojvodina - Olimpija, Ra4P*J, - Proleter, Sarajevo - Bor, C. l'. zda - Hajduk, Dinamo - Beo?*8 Vardar - Zagreb, Čelik - Part!f.r' Velež - železničar, Rijeka MariN' 2. LIGA - ZAHOD Izidi Jedinstvo - Zadar BSK - Ljubljana Istra - Varteks Trešnjevka - Split Mura - Lokomotiva Metalac - Šibenik Orijent - Borac Aluminij - Rudar Lestvica 25 18 2:3 1:0 1:2 2:1 2:0 4:1 2:2 2:3 Orijent Borac Trešnjevka Rudar Varteks Metalac Šibenik Split ' Zadar Mura Lokomotiva Istra BSK Ljubljana Jedinstvo Aluminij, 24 15 25 13 25 13 25 11 25 12 25 8 24 10 25 25 25 25 25 25 24 25 3 5 7 5 8 5 11 6 7 10 7 9 7 9 2 8 5 3 t 76'20 33 5 34:13 3j 7 42:29 g 6 39:26 * •s; q tr b 2S SS|j -10 4 12 35:42 - is&i nji« 2 20 23:^8 za*,- lES3Sift,S&-Oj|g Borac - Metalac, Šibenik - **){ . Lokomotiva - Trešnjevka, SP»' , Istra, Varteks - BSK, Ljubija08 Jedinstvo. SLOVENSKA LIGA Izidi r9 Koper - Nafta ‘U Kovinar - Celje - Kladivar Slavija - Sloboda ,.n Triglav - Hrastnik ,.V ,ISL Gorica - Rudar i!i _ ^oložniAn r Nova Gorica Rudar železničar Svoboda Slavija Nafta Kovinar Ilirija Celje-Kladivftr Triglav Koper Hrastnik železničar Lestvica 47:23 34:1® ,3 Sil 29:3® 27:?4 22^ jt 13 15 m S|l 18:« Prihodnje kolo j), Ilirija - Koper, železničar Gorica, Rudar - Triglav, Hra»-e, - Slavija, Svoboda - Kovinar. Ije-Kladivar - Nafta. LIGA ZAHODNA CONSKA Izidi 1- 21 O: 3: 4:1, 0:« 4l;}g j! 39:1® 3j 31: ji g#« 27:2® J| 2»:|s 1« 19;J* j3 Prihodnje kolo .^ri8 Slovan - Piran, Sava - VJtij4' Zagorje - Kamnik, Kranj - FT Izola - Tabor. Tolmin - Piran - LTH Tabor - Tolmin Litija - Izola Kamnik - Kranj Primorje - Zagorje Slovan - Sava Lestvica Izola 18 11 2 Primorje 18 10 4 Tabor 18 9 4 Zagorje 18 8 5 Tolmin 18 8 4 LTH 18 8 3 Kranj 18 6 4 Piran 18 5 6 Slovan 18 6 3 Sava 18 4 7 Litija 18 3 7 Kamnik 18 4 3 26. MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri Kot na filmskem platnu so drdrali vagoni in lokomotiva čez minirano mesto na progi, videl sem nemške vojake pokrite s čeladami, kako opazujejo okolico in se sklanjajo k strojnicam, vsak hip bi moralo zagrmeti, toda eksplozije ni in ni bilo. Že sem pomislil, da je spet enkrat mina odpovedala in sem bil hudo razočaran. Tedaj pa se je zgodilo: zabliskalo se je in zagrmelo, kot bi se Slavnik podrl. Dotlej naduti nacisti so zleteli v zrak skupaj z deli vagonov, kamenjem in tračnicami. Eksplozija jih je nesla tudi 50 metrov visoko. Pred nas in tudi čez nas v hrib ter v dolino pod progo so padali deli orožja, čelade, kamenje in drugo. Ko se je odmev močne eksplozije razlegel po pobočjih Slavnika in v Rižansko dolino, je nastal trenutek tišine. Videz je bil, kot bi pod vplivom te grozne eksplozije onemelo naše in nemško orožje. Toda, to je bilo le za hip. Se preden se je polegel odmev eksplozije, ko so pretresene lokomotive še hrople, para pa piskajoč uhajala iz pretrganih cevi, so zadrdrale naše strojnice, počile puške in proti vagonom so poletele naše ročne bombe in se ob njih razpočile. Presenečeni nemški vojaki in železničarji so se kmalu znašli; čeprav smo vlak obsuli s točo svinčenk, so začeli odgovarjati najprej posamezni strelci, kmalu pa je zaropotala tudi sovražna težka strojnica in na naše položaje se je usula toča svinčenk, ki so pred našimi glavami krušile skale in škropile po rdeči zemlji. Med tem je začela prednja lokomotiva, ki je bila le malo poškodovana, poganjati paro in se počasi pomikati naprej, za njo pa so se škripaje vlekle razbitine dveh poškodovanih vagonov. Lokomotivo smo obsuli s strojničnim ognjem in s posameznimi streli iz pušk, toda nismo je zaustavili. Žalostno sem gledal, ker strojnična in puškina zrna niso prebila debele kotlove pločevine in napeto razmišljal, ali bi lahko kaj storil, da preprečim beg lokomotive. Tedaj sem opazil, da izpušča sprednja lokomotiva na sprednji levi strani pri poganjanju paro iz malega cilindra ali parne črpalke. Pomeril sem v ta del z mavzerico in ustrelil. Že po prvem strelu je para z močnim žvižgom privrela na dan in lokomotiva se je ustavila. Dejansko je eksplozija vlak presekala na dva dela. Oklepni vagon je bil dobesedno zdrobljen, ostala je samo še ogromna luknja na progi. Uničen je bil tuai pomožni, z opeko obzidani oklepni vagon, medtem ko je bil drugi, ki je bil oborožen s težko štiricevno strojnico, samo poškodovan. Prednji del vlaka je bil na nekritem terenu in ni nudil močnejšega odpora. JURIŠ NA VAGONE IN LOKOMOTIVE Srednji in zadnji del vlaka, v katerem je bilo sedem vagonov in lokomotiva, se je znašel po eksploziji v zaklonu izza useka. Prav okoli teh vagonov so se zbrali v eksploziji preživeli vojaki in mornarji, se zakrili med vagone in skalo ter med kolesa vagonov in od tam besno streljali na naše položaje. Lokomotiva, ki je bila na koncu vlaka, pa je poskušala odpeljati te ostanke nazaj proti Kozini, toda tega ni zmogla. Ko je obojestransko obstreljevanje besnelo že približno 15 minut in je sovražni odpor na sprednjem delu vlaka — na našem levem krilu — popustil, je ukazal komandant Polde juriš, ker je uvidel, da bo mogoče samo z ročnimi bombami in neposrednim naskokom zlomiti sovražni odpor. Na levem krilu sta Pezdirc in Auber povedla svoje fante v napad proti lokomotivam. Napredovalo je tudi desno krilo, ki sta ga vodila Bruno in štemberger, in je imelo delno z grmovjem porasli teren. Le na središču je bil sovražni odpor najhujši. Napredovali smo približno 15 metrov, potem nas je sovražnik obsul s streli iz brzostrelk in pušk in nas prisilil k tlom. Obležal sem za skalo. Naši so streljali čez me na vagone, Nemci pa tudi preko mene v nasprotni smeri. Imel sem slab zaklon in malo upanja, da se «izmažem». V stiski sem opazil nekaj metrov na desni nekoliko boljše kritje, izkoristil zaščitno na šega strojničnega ognja in se tja preplazil. Od tam sem Dre-vidno opazoval vagone, da bi ugotovil, od kod sovražnik stre lja. Kmalu sem opazil med dvema vagonoma ob skali zeleno postavo, ki se je nekajkrat odlepila od skale. Za seboj na desni strani pa sem v hrastovem grmu uzrl sklonjenega našega komandanta Poldeta, ki je opazoval položaj. Na sovraž nega vojaka nisem mogel streljati, pač pa sem zavpil koman dantu: «Leži!» Komaj je to storil, že je rafal brzostrelke pre rešetal grm. Vendar ga ni zadel. Tedaj sem odpel zadnjo fran cosko defenzivno bombo (sifonarico) in jo zalučal tja, kjer sem bil opazil Nemca. Medtem se je priplazilo bliže še nekaj naših borcev, ki so tudi vrgli ročne bombe med vagone in skale, od koder je prej sovražnik nudil odpor. Ko so se bombe razpočile, smo skočili naprej proti vagonom. Tu je bil odpor strt. Medtem je tudi naše levo krilo napredovalo proti lokomotivam in izbrskalo iz premoga sedem italijanskih in nemških železničarjev. Namestnik komandirja zastavnik Ivan Auber se je s svojimi borci prebil k lokomotivam in od tam naprej prodiral skozi vagone in po njihovih strehah proti središču, kjer je pomagal obvladati odpor. Tudi komandir «Cankar» je med prvimi prodrl do vagonov, iz katerih se je sovražnik žilavo branil z ročnimi bombami, in bil tam laže ranjen. Sovražni odpor na desnem krilu pa sta obvladala Jože Štembergar in Bizjak s svojimi borci. Sovražnik se je do zadnjih m°z°V žilavo upiral. Vsi naši borci in komandirji so se Jurt*4^0 gjli rili. Posebna zasluga pa gre našim minerjem, ki sc> sPr^ s mine prav pod oklepnim vagonom, ga zdrobili na kose m. tem onemogočili sovražni posadki, da bi se učinkovito cra Ko smo obvladovali zagrizen odpor sovražnika, sib° . S® tovili, da so v boju padli skoro vsi sovražni vojaki. $ ležali med razbitinami vagonov in ob progi. Mine so jih (t nesle na vse strani. Pogled na razdejanje je bil strašen! je trajala tri ali štiri ure. V boju je padlo 30 sovražnih ' e< kov. Po poznejših ugotovitvah in pripovedovanju prebj* so se z begom rešili le štirje, ki so pribežali celo v ° pr smrtno prestrašeni.*) Med nami je bil laže ranjen sam0 ^ mandir Ivan Pezdirc «Cankar». Ta zmaga še pridobi D® j(|0 menu, če povemo, da je bila samo 5 km od tam v Kozi®’fj|i do 400 mož močna sovražna postojanka in da smo se tako dolgo, ne da bi mogli postaviti proti postojanki k0 koli zaščito. V boju smo zaplenili dva italijanska mitraljeza, 10 ^il' zer-pušk, tri brzostrelke, 40 ročnih bomb, večjo kolitmo «i nicije in sanitarnega materiala. (Poročilo štaba I. bat. 8 j> I. odreda z dne 13.6.1944 — arhiv. inšt. za zgod. del / SRS — fascikel 296a.) Kar ni bilo v boju povsem uni^eIJ, lokomotive, brzostrelni top in drugo, so dokončali min®™ *) Mirko Kovačič se spominja, da je naš mitraljezec »veliki zar Koctjancic, doma iz črnetič v Istri streljal na nekega 5®%^ nemškega vojaka in ga ranil. Ta pa se je potem, sam ubil z bombo. ^ ^ ^ Kocijančič je srečno prestal najhujše boje. ko pa je bil 1 $ leta demobiliziran iz vojske, ca ie ubila strela k« ie kosil trs'1*' domačem travniku. vojske, ga je ubila strela, ko je kosil (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 95 823 - NAROBNIM*---------------------------------------TTšOO vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinartev) - Poštni tekoči rač.?n z. Mnie Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 250 osmrtnice' isn Mr tv° 11 ~iafJ 40 beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Societk Publicitk Itabana« — Odgovorni urednik: SIAMSLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo ’ tržaškega tiska Trst ” *